Avtor: admin

OK

DBUS poleg sindikatov predlaga, da se artroza kolka uradno prizna kot poklicna bolezen baletnih plesalcev

Objavljeno
Društvo baletnih umetnikov Slovenije (DBUS) je julija 2026 na Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije in Razširjeni strokovni kolegij za medicino dela, prometa in športa (RSK) naslovilo uradno pobudo, v kateri predlaga, da se degenerativne bolezni kolčnega sklepa — artroza kolka oziroma koksartroza (M16 po MKB-10) — uvrstijo na slovenski seznam poklicnih bolezni profesionalnih plesalcev.
Pobudo podpirata tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in GLOSA, Sindikat kulture in narave Slovenije, ki sta dan prej, 7. julija 2026, Ministrstvu za zdravje poslala lastno, usklajeno vlogo z enako zahtevo.
Zakaj je artroza kolka poklicna bolezen plesalcev?
Profesionalni baletni plesalci se skozi celotno karierno pot soočajo z obremenitvami, ki bistveno presegajo obremenitve večine drugih poklicev. Vsakodnevni treningi in nastopi vključujejo ekstremno zunanjo rotacijo kolkov, globoke počepe, eksplozivne skoke in silovite doskoke, hitre spremembe smeri ter dolgotrajno delo na trdi plesni podlagi — in to od zgodnjega otroštva do konca aktivne kariere.
Posledice so merljive. Mednarodne epidemiološke študije kažejo, da ima do 75 % upokojenih baletnih plesalcev artrozo kolkov. Zgodnji znaki bolezni se pri profesionalnih plesalcih pojavljajo že pri 19–36 letih — v letih, ko bi bili večina delavcev šele sredi delovne poti.
»Plesalci so izpostavljeni enormnim obremenitvam, tudi tresenjem ali vibracijam s hudo amplitudo, in moje mnenje je, da je predlog za uvrstitev osteoartikularnih bolezni nog med poklicne bolezni plesalcev upravičena.« — prof. dr. Metka Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ) pri UKC Ljubljana
Strokovna podlaga
Pobuda DBUS temelji na obsežnem pregledu mednarodne medicinske literature, med drugim na:
  • sistematičnem pregledu 35 raziskav z 1.655 udeleženci (Understanding Hip Pathology in Ballet Dancers), ki ugotavlja pogostejši razvoj degenerativnih bolezni kolka pri plesalcih v primerjavi s splošno populacijo;
  • sistematičnem pregledu poškodb kolka in dimelj pri plesalcih (Hip and Groin Injuries in Dancers, Trentacosta et al., 2017);
  • turški študiji iz leta 2023, ki pri baletnih plesalcih, starih 19–36 let, dokumentira zgodnje znake osteoartritisa kolena, kolka in prvega metatarzofalangealnega sklepa;
  • in več primerljivih kohortnih ter preglednih raziskavah.
DBUS opozarja tudi na obstoječe določbe veljavnega slovenskega Pravilnika o poklicnih boleznih — zlasti točki 506.21(bolezni, ki so posledica preobremenjenosti kitnih ovojnic) in 506.23 (bolezni, ki so posledica preobremenjenosti prirastišč mišic in kit) — ki nudita strokovno podlago za razpravo o sistemski ureditvi.
Mednarodni precedens
Slovenija ne bi bila prva v Evropi, ki bi stopila v tej smeri. Združeno kraljestvo artozo kolka že uradno uvršča na seznam predpisanih poklicnih bolezni za dolgotrajno zaposlene v kmetijstvu (A13 – Osteoarthritis of the hip). Nemčija je leta 2021 artozo kolka kot poklicno bolezen (BK-Nr. 2116) dodala na svoj seznam za poklice z dolgotrajnim težkim dvigovanjem bremen.
 
Evropska komisija v Priporočilu 2003/670/ES izrecno spodbuja države članice k rednemu posodabljanju nacionalnih seznamov poklicnih bolezni ob upoštevanju novih znanstvenih spoznanj — brez čakanja na petletne redne preglede.
 
Pomen za plesalce
Razvrstitev artroze kolka med poklicne bolezni ne bi bila le simbolično dejanje. V praksi bi plesalcem, ki se invalidsko upokojijo na tej podlagi, priznavala pokojnino s polno delovno dobo 40 let — kar pomeni bistveno višjo pokojnino, kot bi jo sicer prejeli glede na dejanska delovna leta v tem fizično izjemno zahtevnem poklicu.
Baletni plesalci praviloma zaključijo aktivno kariero bistveno prej kot delavci v večini drugih poklicev. Sedanja ureditev, ki ne upošteva specifičnih poklicnih tveganj pri plesu, po oceni DBUS in sindikatov pomeni neenako obravnavo te skupine delavcev pri dostopu do pravic iz sistema poklicnih bolezni.
Naslednji koraki
DBUS je v pobudi RSK zaprosil, da:
  1. obravnava pobudo in prouči razpoložljive mednarodne strokovne dokaze,
  2. pripravi strokovno mnenje o uvrstitvi degenerativnih bolezni kolkov profesionalnih plesalcev med poklicne bolezni,
  3. ministru za zdravje predlaga ustrezno dopolnitev Pravilnika o poklicnih boleznih.
Društvo je izrazilo pripravljenost za aktivno sodelovanje pri pripravi strokovnih gradiv ter vključitev domačih in tujih strokovnjakov s področja plesne medicine, ortopedije, medicine dela in baletne pedagogike.
»Baletni umetniki zaslužijo enako socialno zaščito kot vsi drugi delavci, katerih telo je njihovo delovno orodje. Naša pobuda ni zahteva po posebnih privilegijih — je zahteva po pravičnem priznavanju resničnosti, ki jo plesalci živijo vsak dan.«
 

DBUS s Svečanim baletnim koncertom v Mokronogu počastil 90-letnico Janeza Mejača

Objavljeno

V Kulturnem domu Mokronog je 23. maja 2026 potekal svečani baletni koncert ob 90-letnici Janeza Mejača, enega najpomembnejših slovenskih baletnih umetnikov. Slavnostni dogodek v njegovem rojstnem kraju je bil posvečen izjemni plesni, koreografski, pedagoški in vodstveni poti ter neprecenljivemu prispevku, ki ga je jubilant vtisnil v razvoj slovenske baletne umetnosti.

 Na odru je nastopilo devet baletnih umetnic in umetnikov z mednarodno udeležbo, članov Društva baletnih umetnikov Slovenije: Nina Noč, Nina Kramberger, Marin Ino, Mariya Pavlyukova, Filip Jurič, Pedro Marques, Filippo Jorio, Oleksandr Koriakovskyi in Kenta Yamamoto. Pod vodstvom predsednika DBUS Tomaža Rodeta in umetniškega direktorja baleta SNG Opera in balet Ljubljana Lukasa Zuschlaga so občinstvu predstavili raznolik program klasičnih baletnih odlomkov in sodobnejših koreografskih stvaritev.

Nina Noč in Filip Jurič sta zaplesala pas de deux Giselle in Albrechta iz drugega dejanja baleta Giselle na glasbo Adolpha Charlesa Adama in v koreografiji Julesa Perrota ter Jeana Corallija. Mariya Pavlyukova in Pedro Marques sta izvedla duet Alice in Srčevega fanta iz baleta Alica v čudežni deželi v koreografiji Howarda Quintera Lopeza, na glasbo Petra Iljiča Čajkovskega z aranžmaji in orkestrsko različico Carla Davisa.

Nina Kramberger in Filippo Jorio sta se predstavila v Pas d’esclave iz baleta Gusar, medtem ko sta Nina Noč in Kenta Yamamoto zaplesala duet Medore in Konrada iz istega baleta. Obe točki na glasbo Adolpha Charlesa Adama sta bili izvedeni v koreografiji Joséja Martineza po Mariusu Petipaju.

Mariya Pavlyukova in Oleksandr Koriakovskyi sta nastopila v izraznem duetu iz baleta Manon Lescaut na glasbo Giacoma Puccinija in v koreografiji Lukasa Zuschlaga. Filippo Jorio in Pedro Marques sta nato izvedla duet dveh slikarjev iz baleta Alica v čudežni deželi. Koncertni program sta sklenila Marin Ino in Filip Jurič z Grand pas de deuxom iz tretjega dejanja baleta Don Kihot na glasbo Ludwiga Minkusa in v koreografiji Mariusa Petipaja.

Izbrane koreografije so s svojo eleganco, tehnično zahtevnostjo in izraznostjo simbolno povzele umetnost, ki ji je Janez Mejač posvetil svoje življenje.

Posebno vsebinsko in dokumentarno vrednost so koncertu dodali arhivski videoposnetki Mejačevih nastopov v baletih Giselle, Romeo in Julija, Čudežni mandarin, Razuzdančeva usoda, Vrag na vasi in Močvirje. Obiskovalcem so približali različna obdobja njegove več kot štiri desetletja trajajoče odrske kariere, v kateri je oblikoval kar 84 solističnih baletnih vlog ter sodeloval s številnimi najvidnejšimi slovenskimi in tujimi koreografi.

V avli Kulturnega doma Mokronog je bila na ogled tudi razstava črno-belih fotografij iz umetnikove bogate kariere. Mejača so predstavljale v različnih baletnih vlogah in ustvarjalnih obdobjih ter tako dopolnile pripoved o njegovi poti od otroštva v Mokronogu do položaja prvega solista in umetniškega vodje ljubljanskega baleta.

Obiskovalcem je bila pred koncertom na voljo tudi nova avtobiografija Janeza Mejača Od blata do baleta: življenjsko-plesno popotovanje, ki je izšla maja 2026. V njej avtor pripoveduje o svojem otroštvu, skromnih baletnih začetkih, več kot štiridesetletni karieri in sodelovanju z najpomembnejšimi ustvarjalci slovenskega baleta druge polovice 20. stoletja.

Ob koncu koncerta je jubilantu v imenu Društva baletnih umetnikov Slovenije čestital predsednik DBUS Tomaž Rode. Poudaril je izjemen pomen Janeza Mejača za zgodovino slovenskega baleta in njegov vsestranski prispevek kot plesalca, koreografa, pedagoga, umetniškega vodje ter dolgoletnega zagovornika baletne umetnosti.

Čestitkam se je pridružil umetniški direktor Baleta SNG Opera in balet Ljubljana Lukas Zuschlag. Predstavnika Občine Mokronog–Trebelno, župan mag. Franc Glušič in podžupanja Snežka Bizjak, pa sta se svojemu častnemu občanu zahvalila za njegovo vseživljenjsko povezanost z rojstnim krajem in neprecenljiv prispevek k slovenskemu kulturnemu prostoru ter mu izročila priložnostno darilo.

Koncert je organizirala Območna izpostava Trebnje Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, omogočila ga je Občina Mokronog–Trebelno, umetniški program pa so izvedli člani Društva baletnih umetnikov Slovenije.

Po koncertu se je praznovanje nadaljevalo z druženjem v avli kulturnega doma in pogostitvijo, ki jo je pripravil jubilant. Večer je minil v izjemno čustvenem in slavnostnem vzdušju, prežetem s hvaležnostjo do umetnika, ki je kljub bogati karieri in širokemu umetniškemu delovanju vse življenje ohranil tesno vez z Mokronogom.

Svečani baletni koncert je bil mnogo več kot obeležitev visokega življenjskega jubileja. Postal je srečanje umetnika z njegovim rojstnim krajem, povezovanje različnih baletnih generacij in občinstva ter iskren poklon življenju, v celoti posvečenemu plesu.

NOVICE DBUS

Objavljeno

Novice o aktualnem in preteklem dogajanju na področju baletne umetnosti doma in po svetu si lahko od začetka leta 2019 ogledate na novi spletni strani baletniportal.si. Spletna stran dbus.si od tedaj dalje vključuje le novice, vezane na delovanje Društva baletnih umetnikov Slovenije. 

Na spletni strani baletniportal.si si poleg novic lahko preberete razne članke o baletni in plesni umetnosti, kritike predstav itd. Stran baletniportal.si na preglednejši način nadomešča mesečne izdaje spletnih revij Balet.si, in tako kot spletna digitalna platforma zapolnjuje donedavno vrzel baletne kritike in aktualizira dogajanje s področja celotne baletne umetnosti v Sloveniji.

OK

MEDNARODNI BALETNI GALA

V soboto, 15. marca 2025 bo v Gallusovi doorani Cankarjevega doma na sporedu Mednarodni baletni gala, v soorganizaciji Društva baletnih umetnikov Slovenije in Cankarjevega doma. ...

Preberite novico

POSLOVILA SE JE MAGDALENA AVBELJ

Mnogo prezgodaj se je poslovila članica Društva baletnih umetnikov Slovenije, Magdalena Avbelj. Po zaključeni baletni šoli v Ljubljani je študirala medicino, kjer je kasneje profesionalno ...

Preberite novico
Prijava na novice
Arhiv novic

MEDNARODNI DAN PLESA 2026 – SLOVENSKA POSLANICA

Objavljeno

Slovenski center ITI, Društvo baletnih umetnikov Slovenije, Društvo za sodobni ples Slovenije in Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti smo k pisanju poslanice ob mednarodnem dnevu plesa 2026 povabili koreografinjo in Prešernovo nagrajenko, Matejo Bučar. 

Mateja Bučar. Foto: Jože Suhadolnik

Ples – upravljanje – milina

Ples ni zgolj abstrakcija življenja; je življenje samo. Je prefinjen mehanizem narave in civilizacije, združen v eno – zakladnica orodij, ki omogočajo, zdravijo in izumljajo. Na ta mednarodni dan plesa prepoznavamo ples ne le kot obliko umetnosti in kulture, temveč kot filozofijo telesa in ključno strategijo preživetja. 

V svojem jedru je ples temeljna raziskava ravnovesja. Sprašuje, kako se lahko dve telesi, dve stanji ali mnoštvo kultur – morda vse države in celo religije – gibljejo skupaj brez trčenja ali destrukcije. Zadržuje se v krhkem prostoru med stabilnostjo in padcem, med skrajnostmi teže in artikulacije, v nepredvidljivosti obratov. 

Plesati pomeni prav to: obvladati sposobnost, da smo hkrati mi sami in »drugi«.

Spomnimo se duhovitosti Molièra, ki je zapisal, da tragične zablode zgodovine izvirajo zgolj iz pomanjkanja plesne veščine. Če bi bili naši voditelji zavezani k študiju discipline valčka, tanga ali katerega koli drugega plesa, ki ohranja kulturo, bi se morda naučili voditi z milino in dostojanstvom, namesto z golo silo. In kot je nakazal Konfucij, meča ne bi smeli zaupati tistim, ki ne znajo plesati.

Danes, na mednarodni dan plesa, postavljamo drzno zahtevo: naj voditelji, ekonomisti, bankirji, znanstveniki, tehnologi in mnogi drugi preučujejo znanja plesa v vseh njegovih oblikah in pojavnostih ter tako opremljeni krmarijo svet. Ponovno se moramo naučiti spretnosti »valčkov, tangov ali kola« – njihove miline, dostojanstva, spoštljivosti in smisla – za obnavljanje skrhanih vezi človeštva.

Vsaka kultura, država ali skupnost sveta že nosi svoje ritme, pesmi in plese preživetja: eleganco tanga; duhovno globino samana, kathaka ali zikra; natančnost pasa de deuxa; svobodo sodobnega plesa; ekstatično silo šamanskega plesa; utrip breakdancea – in še veliko več. Izziv našega časa ni le, kako se giblje ena kultura, temveč kako nenehno izumljati valček med kulturami, državami in religijami – ter najti ritme in korake, ki spoštujejo posamezno, medtem ko usklajujejo celoto. Odgovor – še vedno večinoma neopažen – prebiva v plešočih telesih in umih po vsem svetu. 

Na mednarodni dan plesa in tudi sicer velja zato razmisliti o priložnostih, ki nam jih ponuja ples – kot umetnost, kot kultura, kot način mišljenja in gibanja. Obravnavajmo vsak gib, vsako smer in vsako odločitev v življenju, kot da je na pragu, da postane ples.

– Mateja Bučar

dr. Mateja Bučar je leta 1979 zaključila študij klasične in sodobne baletne tehnike na Pôle National Supérieur de Danse Rosella Hightower v Cannesu (Francija). Leta 1980 se je zaposlila v SNG Opera in balet Ljubljana. Leta 1986 se je pridružila tudi Plesnemu teatru Ljubljana, ki ga je dve leti prej ustanovila Ksenija Hribar. Leta 1999 je ustanovila DUM – Društvo umetnikov, kjer še danes umetniško sodeluje z Vadimom Fiškinom. Njena dela od leta 1992 dalje gostujejo tako v Ljubljani in po Sloveniji kot tudi v tujini, med drugim na Dunaju, v Salzburgu, Berlinu, Moskvi, Milanu, Firencah, Varšavi, Budimpešti, Zagrebu, na Reki, v Stockholmu in Rotterdamu, pri čemer jih umešča v raznolike prostorske kontekste – od gledaliških odrov in galerij do zunanjih urbanih okolij. Leta 2005 je prejela Župančičevo nagrado Mestne občine Ljubljana. Leta 2014 je prejela Ann Sayers Fund Award na Trinity Laban Conservatoire of Music and Dance in City University London, kjer je leta 2015 doktorirala z disertacijo “Aesthetic negativity and choreographic practice”. Istega leta ji je Društvo za sodobni ples Slovenije podelilo nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo. Leta 2026 je prejela Prešernovo nagrado. 

Slovenski center ITI, je del mednarodne mreže International Theatre Institute ITI, World Organization for Performing Arts, ki jo je leta 1948 v Pragi ustanovil UNESCO z namenom spodbujanja mednarodnega sodelovanja. Deluje pod okriljem Kulturnega zavoda ODER v Ljubljani in povezuje slovenske ustvarjalke z globalnim prostorom gledališča in plesa. Slovenski center ITI razvija in podpira umetniške, izobraževalne in raziskovalne projekte, spodbuja mobilnost umetnic ter omogoča mednarodno izmenjavo znanj in praks v sodobnem kontekstu. S svojim delovanjem prispeva k vidnosti slovenske uprizoritvene umetnosti v mednarodnem prostoru ter krepi dialog med različnimi kulturami in umetniškimi pristopi.

Društvo za sodobni ples Slovenije je osrednja stanovska organizacija, ki povezuje ustvarjalke_, izvajalke_ in druge strokovne sodelavke_ na področju sodobnih plesnih umetnosti v Sloveniji. Deluje kot platforma za zagovorništvo, razvoj in promocijo plesa ter si prizadeva za izboljšanje delovnih pogojev, večjo prepoznavnost in sistemsko podporo temu umetniškemu področju. S svojimi programi, nagradami, mednarodnim sodelovanjem in povezovanjem krepi strokovno skupnost ter prispeva k razvoju vitalnega in družbeno relevantnega umetniškega izraza.

Društvo baletnih umetnikov Slovenije širi promocijo slovenske baletne umetnosti doma in v mednarodnem prostoru, skrbi za njeno ohranjanje ter njen nadaljnji razvoj, deluje v smeri izboljšav njenega statusa in statusa baletnih umetnikov, združuje baletne institucije, podpira, vključuje ter zagovarja baletnega umetnika in nudi podporo baletnim organizacijam in posameznikom s področja baleta in plesa. Osrednji programi Društva baletnih umetnikov Slovenije so osredotočeni na področja predstavljanja, promocije, napredka, zagovorništva, raziskav in ohranjanja slovenske baletne umetnosti.

Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je ustanovljen z namenom spodbujanja razvoja na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti in spodbujanja ustvarjalnosti na kulturnem področju. Na področju plesnih dejavnosti sklad deluje kot ključna nacionalna platforma za razvoj, podporo in promocijo plesne ustvarjalnosti na področju ljubiteljske kulture. S sistematičnim izobraževanjem, organizacijo preglednih srečanj in tekmovanj ter strokovno podporo mentoricam_ in ustvarjalkam_ po vsej Sloveniji sklad omogoča dostopnost plesne umetnosti v različnih okoljih, . spodbuja kakovostno rast plesnih praks, od prvih korakov do naprednih oblik ustvarjanja, ter pomembno prispeva k prepoznavnosti in razvoju plesne kulture v Sloveniji.

O mednarodnem dnevu plesa: 

Leta 1982 je na pobudo slovenskega plesalca, koreografa, zgodovinarja opere in baleta, rednega profesorja na Akademiji za glasbo, zdravnika in publicista dr. Henrika Neubauerja (1929 – 2024), Plesni odbor Mednarodnega gledališkega inštituta (International Theatre Institute) razglasil mednarodni dan plesa, ki ga vsako leto obeležujemo 29. aprila, na rojstni dan Jeana-Georgesa Noverra (1727–1810), utemeljitelja modernega baleta. Dr. Henrik Neubauer, ki je tudi avtor prve mednarodne plesne poslanice, je bil več desetletij aktiven član Mednarodnega gledališkega inštituta ITI Worldwide, sprva kot predsednik Slovenskega centra po osamosvojitvi, pozneje kot njegov stalni sodelavec, organizacija pa ga je leta 2017 razglasila za častnega člana. Mednarodni dan plesa je bil zasnovan v duhu praznovanju plesa, poudarjanja univerzalnosti te umetniške oblike, preseganju političnih, kulturnih in etničnih meja ter povezovanju ljudi skozi skupni jezik – ples. Poleg mednarodnih in nacionalnih poslanic se od takrat vsako leto po celem svetu na ta dan odvijajo raznolike dejavnosti, povorke, festivale in akcije v javnem prostoru. 

Pobuda za javno obeleževanje dneva plesa ima v slovenskem prostoru več kot petnajstletno zgodovino. Leta 2009 je Društvo baletnih umetnikov Slovenije v sodelovanju s tedaj na novo ustanovljenim Slovenskim centrom ITI pričelo z objavljanjem plesnih poslanic. Istega leta je bila pod iniciativo Gorana Bogdanovskega in Fičo Baleta v sodelovanju z regionalno mrežo Nomad Dance Academy vzpostavljena akcija Go out & Dance. Ta je istočasno potekala v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Skopju, Sarajevu in Sofii. Leta 2010 je Fičo Balet akcijo nadaljeval v sodelovanju z Gledališčem Ana Monro okviru programa Prešerna Ana: Go Out and Dance, ki je potekala v Ljubljani. Naslednje leto se je istoimenski enodnevni festival razširil iz Ljubljane v Maribor in Novo Gorico, pri čemer je kot koproducent sodelovala tudi novo nastala Nomad Dance Academy Slovenija, partnerji pa so bili še MN Dance Company in Živa dvorišča. Leta 2012 je obeleževanje mednarodnega dneva plesa potekalo v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici in Šempetru pri Gorici pod naslovom Prešerna Ana v produkciji Gledališča Ana Monro, pridružil se je še partner Terpsihora – Plesni center Šempeter-Vrtojba. Po večletnem premoru je leta 2019 Javni sklad RS za kulturne dejavnosti ponovno vzpostavil pobudo za pripravo poslanice ob mednarodnem dnevu plesa na področju sodobnega plesa, od leta 2020 dalje pa obeleževanje dneva plesa v javnem prostoru poteka v sodelovanju med Društvom za sodobni ples Slovenije in JSKD. Leta 2026 so k skupni nacionalni poslanici na vabilo Slovenskega centra ITI pristopili DSPS, JSKD in DBUS.

OK

VABILO NA REDNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA BALETNIH UMETNIKOV SLOVENIJE 2026

Objavljeno
VABILO

Ljubljana, 7. marec 2026

VABILO

Spoštovani člani DBUS,

vljudno vabljeni na

REDNI OBČNI ZBOR

Društva baletnih umetnikov Slovenije, ki bo

v soboto, 28. marca 2026, ob 11.00 uri

v Mariboru,

v Slovenskem narodnem gledališču Maribor (SNG Maribor), Slovenska ulica 27, 2000 Maribor

v sejni sobi (3. nadstropje, uprava)

 

Predlagani dnevni red:

  1. Izvolitev verifikacijske komisije (ugotavljanje prisotnosti)
  2. Poročilo verifikacijske komisije
  3. Potrditev predlaganega dnevnega reda
  4. Volitve delovnega predsedstva, zapisnikarja, dveh overovateljev zapisnika, kandidacijske komisije in volilne komisije.
  5. Poročilo predsednika, tajnice, blagajničarke in nadzornega odbora
  6. Potrditev  zaključnega računa DBUS za leto 2025
  7. Sprejem zaključnega računa DBUS za leto 2025
  8. Poročilo o inventurnem stanju DBUS
  9. Določitev članarine za leto 2026
  10. Program dela in finančna projekcija za leto 2026
  11. Razprava in glasovanje o datumu za DAN SLOVENSKEGA BALETA
  12. Razno (vprašanja, predlogi, mnenja, pobude)

Po občnem zboru bo prijateljsko druženje!

Za IO DBUS

Tomaž Rode, predsednik

OK

RAZPIS ZA PRIJAVO KANDIDATUR ZA STROKOVNE NAGRADE PIE IN PINA MLAKARJA V LETU 2025

Objavljeno
OBRAZEC ZA PODAJO PREDLOGA

DBUS – Društvo baletnih umetnikov Slovenije

Župančičeva 1

1000 Ljubljana

Slovenija

Datum: 8. september 2025

 

RAZPIS ZA PRIJAVO KANDIDATUR ZA STROKOVNE NAGRADE PIE IN PINA MLAKARJA V LETU 2025

 

BESEDILO RAZPISA

1.

Izvršni odbor Društva baletnih umetnikov Slovenije skladno s Pravilnikom o podeljevanju strokovnih nagrad DBUS – Strokovne nagrade Pie in Pina Mlakarja, objavlja razpis za prijavo kandidatur za prejemnike strokovnih nagrad Pie in Pina Mlakarja, ki bodo podeljene v letu 2025, in sicer:

  • za strokovno nagrado Pia in Pino Mlakar za življenjsko delo na področju baletne koreografije
  • za strokovno nagrado Pia in Pino Mlakar za izjemno koreografsko stvaritev oziroma izjemne koreografske stvaritve v obdobju zadnjega koledarskega leta ozirmna v obdobju največ zadnjih treh let.

2.

Predlagatelji so lahko fizične in pravne osebe.

3.

Kandidati za strokovno nagrado Pie in Pina Mlakarja za življenjsko delo na področju baletne koreografije so baletni umetniki s slovenskim državljanstvom, ki so na področju baletne koreografije v Sloveniji aktivno delovali najmanj 20 let oziroma baletni umetniki, ki so na področju baletne koreografije v Sloveniji aktivno deloval najmanj 20 let in katerega vsaj en prednik je oziroma je bil državljan republike Slovenije, pred letom 1990 pa Slovenec v SFRJ.

4.

Kandidati za strokovno nagrado Pie in Pina Mlakarja za izjemno koreografsko stvaritev oziroma izjemne koreografske stvaritve v obdobju zadnjega koledarskega leta oziroma v obdobju največ zadnjih treh let so baletni umetniki, ki so v zadnjem tri letnem obdobju ustvarili eno ali več koreografskih stvaritev izredne umetniške vrednosti, ki se potencialno lahko za vselej zapiše v zakladnico slovenske baletne umetnosti  oziroma baletni umetniki slovenske narodnosti, ki so v tujini posebej vidno in odmevno zastopali slovensko baletno umetnost na področju baletne koreografije in so s svojim koreografskim delom izredne umetniške vrednosti oziroma koreografskimi deli izredne umetniške vrednosti v veliki meri pripomogel k prepoznavnosti slovenske baletne umetnosti izven meja.

5.

Komisija za strokovne nagrade Pie in Pina Mlakarja bo na podlagi prispelih predlogov odločala o podelitvi:

  • ene nagrade Pie in Pina Mlakarja za življenjsko delo

in/ali

  • ene nagrade Pie in Pina Mlakarja za izjemno koreografsko stvaritev oziroma izjemne koreografske stvaritve.

6.

Predlogi morajo vsebovati:

  1. podatke o kandidaturi in kandidatu,
  2. podrobno utemeljitev o izjemnosti predlaganega dosežka oziroma dosežkov, ki temelji/jo na naslednjih dejstvih:

a.) za nagrado Pie in Pina Mlakarja za življenjsko delo:

  • da se je v svojem vseživljenjskem delovanju na področju baletne koreografije s svojimi deli za vselej zapisal v zgodovino slovenske baletne umetnosti,
  • da koreografske stvaritve imajo vsebinsko in dramaturško izpeljane izpovedi, ki niso le tehnično virtuozne oziroma gibno abstraktne stvaritve;
  • da koreografske stvaritve dokazujejo uporabo lastnega koreografskega jezika, ki je tekoč (torej ne pozerski), muzikalen, ritmično precizen in mnogoličen, torej ne le omejen na ponavljajoč se simetričen repertoar podobnih korakov;
  • da je koreograf v koreografskih stvaritvah uporabljal vsebini pogojen poljuben pa tudi mešan stil (klasičen, moderen, karakteren, folkloren itd.) , vendar pa njegove koreografije še posebej pri mešanem stilu kažejo enotnost koreografskega jezika.

b.) za nagrado Pie in Pina Mlakarja za izjemno koreografsko stvaritev oziroma izjemne koreografske stvaritve:

  • da koreografska stvaritev ima oziroma da koreografske stvaritve imajo vsebinsko in dramaturško izpeljane izpovedi, ki niso le tehnično virtuozne oziroma gibno abstraktne stvaritve;
  • da koreografska stvaritev dokazuje oziroma da koreografske stvaritve dokazujejo uporabo lastnega koreografskega jezika, ki je tekoč (torej ne pozerski), muzikalen, ritmično precizen in mnogoličen, torej ne le omejen na ponavljajoč se simetričen repertoar podobnih korakov;
  • da je koreograf v koreografski stvaritvi oziroma v koreografskih stvaritvah uporabljal vsebini pogojen poljuben pa tudi mešan stil (klasičen, moderen, karakteren, folkloren itd.) , vendar pa njegova koreografija oziroma njegove koreografije še posebej pri mešanem stilu kažejo enotnost koreografskega jezika.

7.

Predloge pošljite na naslov:

Društvo baletnih umetnikov Slovenije, Trg prekomorskih brigad 1, 1000 Ljubljana

ali

po elektronski pošti na naslov [email protected]

ali

izpolnite spletni obrazec, ki se nahaja na tej spletni strani  v nadaljevanju

 

najkasneje do vključno 30. oktobra 2025.

Upoštevani bodo vsi predlogi, ki bodo nosili poštni žig do vključno 28. februarja 2022 oziroma prispeli po elektronski pošti do vključno 30. oktobra 2025 do 24:00 ure. Predlogi oddani oziroma poslani 31. oktobra 2025 in kasneje ne bodo upoštevani.

8.

Javna podelitev strokovne nagrade Pie in Pina Mlakarja po tem razpisu bo v sklopu Svečanega baletnega koncerta 2025.

Za IO DBUS

Tomaž Rode, predsednik


OK

RAZPIS ZA PODAJO PREDLOGOV ZA PREJEMNIKE STROKOVNIH NAGRAD LYDIE WISIAKOVE v letu 2025

Objavljeno
PREDLAGAJ KANDIDATE - OBRAZEC ZA PODAJO PREDLOGOV

Društvo baletnih umetnikov Slovenije

Župančičeva 1

1000 Ljubljana

Datum: 8. september 2025

 

RAZPIS ZA PODAJO PREDLOGOV ZA PREJEMNIKE STROKOVNIH NAGRAD LYDIE WISIAKOVE v letu 2025 

Besedilo razpisa

01

Izvršni odbor Društva baletnih umetnikov Slovenije (v nadaljevanju DBUS) objavlja razpis za podajo predlogov za prejemnike strokovnih nagrad Lydie Wisiakove v letu 2025 za delovanje na področju slovenske baletne umetnosti, in sicer

  • za umetniške in strokovne presežke na področju baletne umetnosti v obdobju zadnjega koledarskega leta oziroma največ zadnjih treh let;
  • za življenjsko delo na področju baletne umetnosti.

Predlagatelji so lahko fizične in pravne osebe.

02

DBUS podeljuje strokovne nagrade Lydie Wisiakove v sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem Opera in balet Ljubljana in s Slovenskim narodnim gledališčem Maribor.

03

Kandidati za nagrade so:

  • baletni umetniki ki delujejo ali živijo na področju Republike Slovenije;
  • fizične in pravne osebe, katerih delo je tesno vezano na področje baletne umetnosti v Republiki Sloveniji, hkrati pa delujejo ali živijo na področju Republike Slovenije,
  • baletni umetniki slovenske narodnosti, ki so v tujini posebej vidno in odmevno zastopali slovensko baletno umetnost in so s svojim delom v veliki meri pripomogli k prepoznavnosti slovenske baletne umetnosti izven meja Republike Slovenije.

04

Kandidati za nagrade iz točke 03 tega razpisa morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

Za strokovno nagrado Lydie Wisiakove za življenjsko delo:

  • da so se s svojim vseživljenjskim delovanjem in strokovnimi dosežki na področju baletne umetnosti za vselej zapisali v zgodovino slovenske baletne umetnosti.

Za strokovno nagrado Lydie Wisiakove za umetniške in strokovne presežke v obdobju zadnjega koledarskega leta oziroma v obdobju največ zadnjih treh let:

  • da so v obdobju zadnjega koledarskega leta oziroma v obdobju največ zadnjih treh let dosegli pomembne in vidne umetniške presežke na področju baletne umetnosti;
  • da so s svojim strokovnim delovanjem pomembno zaznamovali baletno dogajanje v Republiki Sloveniji v obdobju zadnjega koledarskega leta oziroma v obdobju največ zadnjih treh let,
  • da so slovenske narodnosti in so v tujini posebej vidno in odmevno zastopali slovensko baletno umetnost in so s svojim delom v veliki meri pripomogli k prepoznavnosti slovenske baletne umetnosti izven meja.

05

Strokovna komisija za podelitev strokovnih nagrad Lydie Wisiakove v letu 2025, ki jo sestavljajo strokovnjaki s področja baletne umetnosti, predstavniki DBUS, SNG Maribor in SNG Opera in balet Ljubljana, bo na podlagi prispelih predlogov odločala o podelitvi:

  • največ ene nagrade Lydie Wisiakove za življenjsko delo,
  • največ treh nagrad Lydie Wisiakove za pomembne umetniške dosežke na področju baletne umetnosti v obdobju zadnjega koledarskega leta oziroma v obdobju največ zadnjih treh let.

06

Predlogi morajo vsebovati:

  • naziv in naslov predlagatelja,
  • podatke o kandidatu (vključno s kontaktnimi podatki),
  • podrobno utemeljitev o izjemnosti predlaganega dosežka.

07

Posameznik lahko predlaga največ enega kandidata za nagrado Lydie Wisiakove za življenjsko delo in največ tri kandidate za nagrade Lydie Wisakove za izjemne dosežke na področju baletne umetnosti v obdobju zadnjega koledarskega leta oziroma v obdobju največ zadnjih treh let.

08

Predloge pošljite na enega od naslednjih načinov:

  1. tako, da izpolnite spletni obrazec, ki se nahaja na spletni strani www.dbus.si na naslovu: https://www.dbus.si/razpis-za-podajo-predlogov-za-prejemnike-strokovnih-nagrad-lydie-wisiakove-v-letu-2025/ (v nadaljevanju tega razpisa na spleni strani)
  2. v zaprti ovojnici s pripisom na sprednji strani ovojnice “Predlog za nagrado Lydie Wisiakove 2025 – NE ODPIRAJ” na naslov: Društvo baletnih umetnikov Slovenije, Trg prekomorskih brigad 1, 1000 Ljubljana, Slovenija
  3. kot prilogo v formatu word ali pdf s podpisom in kontaktnimi podatki predlagatelja po elektronski pošti na naslov [email protected].

najkasneje do vključno 30. oktobra 2025.

Upoštevani bodo vsi predlogi, ki bodo nosili poštni žig oziroma bodo poslani pospletnem obrazcu ali elektronski pošti do vključno 30. oktobra 2025, do 24:00 ure.

Predlogi oddani 31. oktobra 2025 in kasneje ne bodo upoštevani.

08

Strokovna komisija bo o prejemnikih nagrad v letu 2025 odločala najkasneje v 60 dneh po zaključku razpisa. 

09

Javna podelitev strokovnih nagrad Lydie Wisiakove po tem razpisu bo v sklopu Svečanega baletnega koncerta 2025.

IO DBUS

OBRAZEC ZA PRIJAVO KANDIDATOV


ROMEO IN JULIJA – Avditorij Portorož – Amfiteater, 7. in 8. avgust 2025

Objavljeno

ROMEO IN JULIJA

Avditorij Portorož-Portorose, Amfiteater, 8. avgust 2025

Foto: Danej Benulič

Za kakršnokoli objavo fotografij je potrebno pridobiti soglasje DBUS!

Siniša Bukinac (Lord Capulet), Jernej Kalan (Pater Lorenzo), Niki Antolović (Lord Monteg)
Baletni ansambel
Baletni ansambel
Baletni ansambel
Simone Carosso (Mercutio), baletni ansambel
Aleksander Trenevski (Benvolio), Filip Jurič (Romeo), Simone Carosso (Mercutio)
Baletni ansambel
Aleksander Trenevski (Benvolio), Filip Jurič (Romeo), Simone Carosso (Mercutio), Christopher Thompson (Tybalt), Greta Hrestak (Lady Capulet), baletni ansambel
Greta Hrestak (Lady Capulet),Siniša Bukinac (Lord Capulet), Ela Narat (Julija)
Filip Jurič (Romeo)
Pia Capl Škrinjar, Aleksander Trenevski (Benvolio)
Filip Jurič (Romeo), Christopher Thompson (Tybalt)
Christopher Thompson (Tybalt), Filip Jurič (Romeo)
Filip Jurič (Romeo), baletni ansambel
Ela Narat (Julija), Greta Hrestak (Lady Capulet)
Niccolo Marchi (Paris), Siniša Bukinac (Lord Capulet), Ela Narat (Julija), Maša Tušar (Dojilja)
Niccolo Marchi (Paris), Ela Narat (Julija)
Baletni ansambel
Baletni ansambel
Niccolo Marchi (Paris), Ela Narat (Julija)
Ela Narat (Julija)
Ela Narat (Julija)
Ela Narat (Julija)
Ela Narat (Julija), Filip Jurič (Romeo)
Simone Carosso (Mercutio), Aleksander Trenevski (Benvolio)
Simone Carosso (Mercutio)
Ela Narat (Julija), Filip Jurič (Romeo)
Ela Narat (Julija), Filip Jurič (Romeo)
Ela Narat (Julija), Filip Jurič (Romeo)
Ela Narat (Julija), Filip Jurič (Romeo)
Ela Narat (Julija), Filip Jurič (Romeo)
Ela Narat (Julija), Filip Jurič (Romeo)
Aleksander Trenevski (Benvolio), Simone Carosso (Mercutio), Filip Jurič (Romeo), Siniša Bukinac (Lord Capulet), Christopher Thompson (Tybalt)
Filip Jurič (Romeo)
Filip Jurič (Romeo)
Ela Narat (Julija), Filip Jurič (Romeo)
Ela Narat (Julija), Filip Jurič (Romeo)
Ela Narat (Julija), Filip Jurič (Romeo)
Ela Narat (Julija), Filip Jurič (Romeo)
Ela Narat (Julija), Filip Jurič (Romeo)
Ela Narat (Julija)
Ela Narat (Julija), Filip Jurič (Romeo)
Ela Narat (Julija), Filip Jurič (Romeo)
Ela Narat (Julija), Filip Jurič (Romeo)
Maša Tušar (Dojilja), Simone Carosso (Mercutio), baletni ansambel
Maša Tušar (Dojilja), Simone Carosso (Mercutio), baletni ansambel
Maša Tušar (Dojilja), Aleksander Trenevski (Benvolio), Simone Carosso (Mercutio), baletni ansambel
Maša Tušar (Dojilja), Aleksander Trenevski (Benvolio), Simone Carosso (Mercutio), baletni ansambel
Maša Tušar (Dojilja), Aleksander Trenevski (Benvolio), baletni ansambel
Filip Jurič (Romeo), baletni ansambel
Aleksander Trenevski (Benvolio), Christopher Thompson (Tybalt)
Simone Carosso (Mercutio), Christopher Thompson (Tybalt)
Simone Carosso (Mercutio), Christopher Thompson (Tybalt)
Simone Carosso (Mercutio), Christopher Thompson (Tybalt)
Christopher Thompson (Tybalt)
Aleksander Trenevski (Benvolio), Filip Jurič (Romeo), Simone Carosso (Mercutio), baletni ansambel
Christopher Thompson (Tybalt)
Greta Hrestak (Lady Capulet), Filip Jurič (Romeo)
Christopher Thompson (Tybalt), Greta Hrestak (Lady Capulet)
Ela Narat (Julija), Filip Jurič (Romeo)
Ela Narat (Julija), Filip Jurič (Romeo)
Ela Narat (Julija), Filip Jurič (Romeo)
Ela Narat (Julija), Filip Jurič (Romeo)
Siniša Bukinac (Lord Capulet)
Greta Hrestak (Lady Capulet), Siniša Bukinac (Lord Capulet), Ela Narat (Julija), Maša Tušar (Dojilja)
Ela Narat (Julija), baletni ansambel
Ela Narat (Julija), Filip Jurič (Romeo)
Ela Narat (Julija), Filip Jurič (Romeo)
Ela Narat (Julija), Filip Jurič (Romeo)
Ela Narat (Julija), Filip Jurič (Romeo)
Ela Narat (Julija), Filip Jurič (Romeo)
Ela Narat (Julija), Filip Jurič (Romeo)
Ela Narat (Julija), Filip Jurič (Romeo)

POLETJE Z BALETOM 2025 V AVDITORIJU PORTOROŽ

Objavljeno

Med 2. in 9. avgustom 2025 je Avditorij Portorož v sodelovanju z Društvom baletnih umetnikov Slovenije (DBUS) pripravil nepozabni festival Poletje z baletom, ki je s predstavami in baletnimi večeri pod zvezdnatim nebom obarval poletje ob morju.

Spored in zasedbe:

Prvi baletni večer DANCS – 2. avgust 2025
Na odru so nastopili mladi plesalci Mednarodnega poletnega baletnega tabora DANCS. Večer je združeval variacije iz klasičnih baletov (Labodje jezero, Navihanka, Romeo in Julija, Trnuljčica, Esmeralda, Gusar, Don Kihot), sodobne koreografije in pas de deux, ki so jih pod vodstvom mentorjev (Anton Bogov, Arianne Lafita Gonzalves, Nataša Gaponko in Vittorio Galloro) izvedli: Florian Lior Grebenšek, Naja Kapun, Armando Ferro, Christopher Thompson, Neža Lah-Mršček, Ela Narat, Aleksandar Trenevski, Lara Duk, Sara Šarić, Armando Ferro, Katarina Korpič, Maya Tihomirova Sichanova, Nicolo Marchi, Cvita Žižić, Marzia Ambrosanio in Bruno Monfregola.

Navihanka (La Fille Mal Gardée) – 3. in 4. avgust 2025
Glasba: Ferdinand Hérold
Koreografija: Aleks Theo Šišernik, Tomaž Rode
Scena in luč: Aleksander Pešec
Baletni mojster: Anton Bogov

Zasedba:

  • Vdova Simona – Christopher Thompson
  • Lisa – Naja Kapun
  • Colas – Armando Ferro
  • Alain – Aleksander Trenevski
  • Thomas – Jernej Kalan
  • Notar – Sebastian Macan
  • Pas de six – Greta Hrestak, Maya Tihomirova Sichanova, Marzia Ambrosanio, Sebastian Macan, Nicolo Marchi in Simone Carosso
  • Baletni zbor: Greta Hrestak, Tiana Dolenc, Pia Capl Škrinjar, Maya Tihomirova Sichanova, Lana Galun, Varja Golec Horvat, Ela Sirk, Katarina Korpič, Marzia Ambrosanio, Maša Tušar, Simone Carosso, Jure Štandeker, Sebastian Macan, Nicolo Marchi, Fadei Volianskyi, Bruno Monfregola.

Carmen – 5. in 6. avgust 2025
Glasba: Georges Bizet
Koreografija: Tomaž Rode
Baletni mojster: Anton Bogov
Kostumi: SNG Opera in balet Ljubljana
Luč: Aleksander Pešec

Zasedba:

  • Carmen – Greta Hrestak
  • Michaela – Pia Capl Škrinjar
  • Don José – Aleksander Trenevski
  • Escamillo – Armando Ferro
  • Zuniga – Fadei Volianskyi
  • Fernanda – Tijana Dolenc
  • Krčmarica – Maša Tušar
  • Cigan/Župnik – Jernej Kalan
  • Vojaki – Simone Carosso, Jure Štandeker, Sebastian Macan, Nicolo Marchi, Bruno Monfregola
  • Baletni zbor: Tiana Dolenc, Pia Capl Škrinjar, Maya Tihomirova Sichanova, Lana Galun, Varja Golec Horvat, Katarina Korpič, Naja Kapun, Marzia Ambrosanio, Maša Tušar.

Romeo in Julija – 7. in 8. avgust 2025
Glasba: Sergej Prokofjev
Koreografija: Tomaž Rode
Baletni mojster: Anton Bogov
Scena in luč: Aleksander Pešec

Zasedba:

  • Pater Lorenzo – Jernej Kalan
  • Gospod Capulet – Siniša Bukinac
  • Gospa Capulet – Greta Hrestak
  • Julija – Ela Narat
  • Tybalt – Christopher Thompson
  • Paris – Niccolo Marchi
  • Gospod Monteg – Niki Antolovič
  • Romeo – Filip Jurič
  • Mercutio – Simone Carosso
  • Benvolio – Aleksander Trenevski
  • Baletni zbor: Naja Kapun, Pia Capl Škrinjar, Tiana Dolenc, Varja Golec Horvat, Maya Tihomirova Sichanova, Lana Galun, Katarina Korpič, Marzia Ambrosanio, Maša Tušar in drugi.

Zaključni baletni večer DANCS – 9. avgust 2025
Vrhunec festivala je bil gala večer, kjer so mladi plesalci in uveljavljeni umetniki združili moči v izbranem programu klasičnih in sodobnih baletnih del. Predstavljeni so bili odlomek iz Paquite, variacije iz Trnuljčice, Don Kihota in Gusarja, pa tudi sodobna dela, ki so pokazala ustvarjalno prihodnost baleta.

Poudarek na mladih talentih
Poseben pečat festivalu so dale mlade plesalke Naja Kapun, Greta Hrestak, Pia Capl Škrinjar in Ela Narat, dijakinje Konservatorija za glasbo in balet Maribor. Društvo baletnih umetnikov Slovenije jim je na podlagi doseženih rezultatov na Mednarodnem baletnem in koreografskem tekmovanju TUTU GRAND PRIX 2025 ponudilo priložnost, da se preizkusijo v zahtevnih solističnih vlogah. Vse štiri so se izkazale izvrstno in navdušile tako strokovno javnost kot občinstvo.

Odprte vaje
Poletje z baletom je nudilo na ogled tudi številne za javnost odprte vaje, katerih ogleda se je udeležilo zavidljivo veliko število obiskovalcev. Še posebej navdušeni so bili obiskovalci, člani Društva za skrb ljudi s posebnimi potrebami, ki so se udeležili ogleda tako delavnic Mednarodnega poletnega baletnega tabora Dancs 2025 kot vaje za balet Romeo in Julija.

“Poletje z baletom 2025” je v Avditoriju Portorož povezalo vrhunske baletne umetnike, mlade talente in občinstvo v edinstveno doživetje. S serijo predstav, javnih vaj in gala večerov je dogodek potrdil Portorož kot poletno središče baletne umetnosti.