ROMEO IN JULIJA – CELOVEČERNI BALET NA TEDNU BALETA V AVDITORIJU PORTOROŽ

Društvo baletnih umetnikov Slovenije je v programu tedna baleta 2023 uprizorilo baletno predstavo Romeo in Julija, prvič 28.7.2023 v  dvorani OŠ Cirila Kosmača Piran – za udeležence Dancs-Piran 2023, nato pa 31.7.2023 v Amfiteatru Avditorija Portorož.

Želja, da Društvo baletnih umetnikov Slovenije na Poletnem festivalu Piran 2018 uprizori balet Romeo in Julija je botrovala nastanku različice znamenite ljubezenske zgodbe v klasični baletni verziji. Zaradi izjemnega uspeha v letu 2018 je bila predstava uvrščena tudi v programe aktivnosti DBUS v letih 2019, 2020, 2021, 2022 in 2023. Predstava v slabi uri in pol zajame zgolj vse najpomembnejše segmente Shakespearove drame in jih združi v celoto.

Najslavnejša ljubezenska zgodba vseh časov je v letu 2023 v izvedbi DBUS zaživela dvakrat, prvič v OŠ Cirila Kosmača Piran kot izobraževalni program, saj je predstavo spremlčjala podrobna strokovna razlaga, in drugič v Amfiteatru Avditorija Portorož. Romeo in Julija dajeta ime ljubezni sami. Mar ni res, da se skoraj vsak moški, ki doživi opojnost tistega sladkega čustva, imenovanega ljubezen, vsaj za trenutek prepozna kot Romeo? Ali pa ga s tem latinsko zvenečim imenom označijo drugi. Ni Julija tista podoba, v kateri bi se hotela najti vsaka ženska, ko začuti, da bo svoje življenje našla v drugem?

Vendar pa se vizija Romea in Julije ne izpolnjuje samo v milini, kajti poleg ljubezni je tudi zgodba o mržnji, prevzetosti, nestrpnosti in vzvišenosti, je zgodba poezije in nasilja. Zgodba o svetu sovraštva, v katerem se ljubezen izpolni v smrti. Tragedija iz renesančnega sveta, ki govori za vse čase in o vseh časih, tudi našem.

Dogajanje v baletni verziji izpod koreografskega peresa Tomaža Rodeta se preliva iz slike v sliko brez odmora, v zgodbi pa po besedah obiskovalcev ni ničesar preveč in ničesar premalo. Scena je zasnovana večinoma na back projekcijah, kostumi iz fundusa SNG Opera in balet Ljubljana pa predstavo obarvajo in zaokrožijo v celovito scensko podobo.

Baletna predstava Romeo in Julija v koreografiji Tomaža Rodeta in v produkciji Društva baletnih umetnikov Slovenije, ki je bila postavljena na oder leta 2018, je precej skrčena verzija, več kot za polovico krajša od originalne partiture. Predstava se odvije v dobri uri in pol in vključuje vse dramaturško pomembne trenutke. Pred gledalcem je tako celovita zgodba o Romeu in Juliji, ki se izogne praktično vsem v partituro dodanim baletnim vložkom, ki se na samo zgodbo ne navezujejo (npr. Karneval na trgu v drugem dejanju), celotna pozornost je preusmerjena na naslovna lika, dramaturško pomembni segmenti, kot sta npr. konflikt med Capuleti in Montegi in poroka Romea in Julije so močno skrajšani, dogajanje na trgu, v katerih pleše baletni zbor, pa prikaže zgolj zaradi atmosfere, ki služi kot nujni povezovalni člen v poglavitnih dramaturških precepih, ki vodijo ljubimca h tragičnemu koncu. Celovečerna predstava se premišljeno odvije v enem kosu z namenom, da poskuša zadovoljiti tudi tiste gledalce, ki se z baletom srečujejo prvič oziroma tiste, ki jim balet ni prav blizu in jih na tak način poskuša pritegniti. Koreografija ni nekakšen koreografski domet, v katerem bi koreograf iskal svoj lastni, še nevideni koreografski jezik, ampak je klasično baletna in stilno morda Crankovska, v pas de deuxih s številnimi »off balance« pozami in »slow motion« baletnimi koraki, ter za gledalca prav nič zahtevna, čeprav zanimiva. Če pomislimo, da je bila Rodetova Romeo in Julija namensko postavljena v ambient piranskega Tartinijevega trga, kjer samo prizorišče ni zagrajeno ampak je prosto dostopno vsem, je sam koncept predstave precej premišljena poteza koreografa.

Scenografija je preprosta in efektivna, poleg projekcij vključuje most v ozadju in občasno posteljo, ki na koncu postane mrtvaški oder, poudarek je na svetlobni podobi. Tako je predstava dokaj lahko prenosljiva iz prizorišča na prisorišče. Kostumi so iz fundusa SNG Opera in balet Ljubljana.

V vlogi Julije je ponovno nastopiła mlada slovenska baletna plesalka, Antoneta Turk, ob njej je bil izvrsten partner in prepričljiv Romeo solist Narodnega baleta iz Sarajeva, Oleg Karatsev. Mercutio je bil Tomaž Golub, v vlogi Benvolia pa je prvič nastopil Aleksander Trenevski. V vlogi Lady Capulet je debitirala Gvendolin Nagy, v vlogi Parisa Alfie Pierce ter v vlogi Lorda Montega Benedek Santa. V vlogi Patra Lorenza se je ponovno predstavil Jernej Kalan, v vlogi Tybalta Aleks Theo Šišernik in v vlogi Lorda Capuleta Siniša Bukinac.

Soliste je pripravil Anton Bogov, baletnih zbor, ki so ga sestavljali mladi baletni plesalci različnih narodnosti v okviru projekta dodatnega strokovnega usposabljanja, pa Aleks Theo Šišernik.

Produkcija DBUS

Glasba: Sergei Prokofiev

Koreografija in scenografija: Tomaž Rode

Baletna mojstra: Anton Bogov, Aleks Theo Šišernik

Luč: Aleksander Pešec

Scena in kostumi: DBUS in fundus SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Maribor

Zasedba: