OK

V PIRANU SE PRIČENJA DESETI MEDNARODNI POLETNI BALETNI TABOR DANCS-PIRAN

V Piranu se 24. julija 2023 pričenja Mednarodni poletni baletni tabor Dancs-Piran v letu 2023 je jubilejni, deseti zapored po vrsti.

 

Pedagogi na Dancs-Piran 2023:

 

Evelyn Téri – Avstrija

Evelyn Téri se je rodila v Budimpešti. Baletno šolo in baletno izobraževanje na visoki stopnji je opravila na Državnem baletnem inštitutu v Budimpešti, kjer je diplomirala z odliko. Takoj po končanem izobraževanju je postala članica baleta Državne opere v Budimpešti. Učila se je pri Hedvig Hidas in Olgi Lepesinskaji. Od leta

1965 se je izpopolnjevala pri Victorju Gsovskemu v Nemčiji, Mariki Bezobrazovi v Monte Carlu ter

Ursuli Bormann v Kölnu. Kasneje je študirala baletno metodiko po metodi Agrippine Vaganove, po kateri poučuje še danes. 1965 je Evelyn Téri zapustila Madžarsko in se kot solistka pridružila znamenitemu baletnemu ansamblu iz Stuttgarta, ki ga je tedaj vodil svetovno znani koreograf John Cranko. Kmalu za tem je prejela naslov “Izjemna umetnica”, ki ga podeljuje nemška zvezna država Baden-Wuerttemberg, hkrati pa ji je bilo častno dodeljeno nemško državljanstvo. Plesala je še v Luebecku in Kielu, v Državni nemški operi v Hamburgu ter Mannheimu. Kot gostja je odplesala številne predstave z Grand Ballet de France Classique v Južni Ameriki, z Baletom iz Mote Carla ter gostovala na Japonskem in v Belgiji. Plesala je glavne vloge baletnega repertoarja, med njimi Giselle in Myrtho v Giselle, Odette in Odile v Labodjem jezeru, Kitri v Don Kihotu, Pepelko v Pepelki, Julijo v Romeo in Juliji ter številne druge. Za svoje delo je prejela številne pomebne nagrade, med katerimi naj omenimo diplomo Galine Ulanove, posebno nagrado za povezovanje med zahodom in vzhodom, ki jo podeljuje inštitut za plesno kulturo v Evropi, nagrado Avstrijskega plesnega sveta in druge.

Po aktivni baletni karieri se je posvetila baletni pedagogiki in postala ena najbolj eminentnih in iskanih pedagoginj v svetovnem merilu. Poučevala je na Glasbeni akademiji v Mannheimu, na Baletni akademiji v japonskem Kyotu in drugje. Leta 2002 je Evelyn Téri prejela naziv profesorice na Madžarski plesni univerzi iz Budimpešte, leta 2003 pa naziv profesionalne baletne profesorice Republike Avstrije. Postala je profesorica baleta Avstrijskega zveznega gledališča, kjer je še danes redni profesor in projektni vodja na Dunajski baletni akademiji. Evelyn Téri je danes svetovno priznana pedagoginja in poučuje praktično na vseh znanih baletno izobraževalnih inštitucijah po Evropi, Ameriki, Kitajski, Koreji in Japonski.

Leta 2015 je z velikim uspehom koreografirala vse baletne vložke na znamenitem Opernem plesu, ki ga vsako leto prireja Dunajska državna opera. Njeno poslanstvo kot pegoginja in baletna mojstrica odlikuje izjemen profesionalni in človeški smisel za vse plesalce, od najmlajših do vrst profesionalnih baletnih plesalcev.

 

Juliane Mathis – Francija

Juliane Mathis je nekdanja balerina Pariške opere, danes pa učiteljica baleta in pilatesa. Potem, ko se je pet let učila klavir, je leta 1991 pričela z učenjem baleta, najprej do leta 1995 na Konservatorijuza ples v Parizu, nato pa v letih 1995 in 1996 na Baletni šoli Pariške opere (Ecole de danse de l’Opéra de Paris). Leta 1995 je na Pariškem konservatoriju prejela prvo nagrado. Hkrati je študirala tudi književnost in študij leta 1996 zaključila z odliko (Lycée la Fontaine (Pariz XVI.)).

Po zaključenem šolanju baleta, je bila Juliane Mathis leta 1996 sprejeta v ansambel baleta Pariške opere, kjer je leta 1997 sodelovala z mladimi plesalci ansambla v glavni vblogi v baletu La Vivandiere. Leta 2000 se je kot polfinalistka udeležila mednarodnega baletnega tekmovanja v Varni, na mednarodnem baletnem tekmovanja v Parizu pa se je istega leta uvrstila v finale. Leta 2003 je na mednarodnem plesnem festivalu v Miamiju plesalaAuberjev Grand Pas Classique, leta 2007 pa je bila promovirana v solistko (Coryphée) baleta Pariške opere, kjer je plesala do leta 2020.

Že leta 2004 je opravila državno diplomo za plesnega in baletnega pedagoga, nato pa leta 2020 še diplomo iz originalnega Pilatesa ((Mat et machines) – Mikaël Pulcini).

Leta 2017 je so ji v Pariški operi zaupali vodenje vaj baletnega zbora za produkcijo baleta Don Quichotte v Opéra Bastille, hkrati pa je do leta 2020 pripravljala baletne plesalce za vsakoletno tekmovanje baletnega zbora.

Od leta 2019 je učiteljica baleta na Inštitutu Stanlowa v Parizu, od leta 2021 pa v studiu Danse Pilates v Parizu poučuje tudi pilates. V letošnjem letu 2023 je zasnovala delavnice na temo klasičnega baleta v Centre National de la Danse – CND Pantin, ki jih tudi izvaja.

Danes je Juliane Mathis poznana kot izjemen strokovnjak za obsežen opus klasičnega baletnega repertoarja (Don Kihot, Labodje jezero, Bajadera, Giselle, Pepelka, Trnuljčica…), odlikuje pa se z odlično sposobnostjozajemanja koreografije in gibov telesa.

Je stalna članica avdicijskih komisij za sprejem v baletni zbor Pariške opere in za sprejem v baletno šoloPariške opere. Deluje kot baletna mojstrica tako z baletom Pariške opere kot s številnimi drugimi baletnimi ansambli, hkrati pa deluje tako z otroki, ki jih pripravlja na sprejemne izpite za vpis v Baletno šolo Pariške opere, kot s profesionalnimi plesalci, ki jih pripravlja za razna baletna tekmovanja. Ves čas poučuje tudi jogo, pilates in girokinezo.

V svoji bogati baletni karieri je sodelovala z mojstri baleta kot so Liane Daydé, Attilio Labis, Gilbert Mayer, Cyril Atanassof, Elisabeth Platel, Patrice Bart in drugimi, plesala pa je v baletih Pepelka, La Fille mal gardée, La Sylphide, Les Sylphides, Labodje jezero, La Bayadère, Hrestač, Don Kihot, Trnuljčica, Romeo in Julija, Raymonda, Onjegin, L’Histoire de Manon, Coppélia, Paquita, v Phèdre, Suite en blanc in Les Mirages Sergea Lifarja, v Deveti simfoniji, Čudežnem mandarinu Mauricea Béjarta, v Violinskem koncertu, Draguljih, Serenadah, Temi in variacijah, Kristalni palači, Štirih temperamentih in v Brahms-Schönbergovem kvartetu Georgea Balanchina, v Dami s kamelijami, Tretji simfoniji Gustava Mahlerjain v Sylviji Johna Neumeierja, v L’Arlésienne, Clavigo in Notre Dame de Paris Rolanda Petita, v Koncertu v G in v Goldbergovih variacijahJeroma Robbinsa, v Ivanu Groznem Jurija Grigoroviča, v Etudah Haralda Landerja, v Ikarusovem letu Thierryja Malandina, v Les Enfants du Paradis Joséja Martineza in v Kanonu štirih letnih časov koreografinje Crystal Pite.

 

Mirjana Šrot – Slovenija

Mirjana Šrot se je rodila v Mariboru, kjer je leta 2006 zaključila Srednjo glasbeno in baletno šolo v Mariboru in prejela nagrado za izjemne dosežke »dr. Roman Klasinc«. V času šolanja je že sodelovala z SNG Maribor (Trnjulčica, Labodje jezero). Pot je nadaljevala na Dunaju, kjer je leta 2010 z odliko diplomirala na Konservatorium Wien Privatuniversität, smer klasični balet. Od leta 2010 je redno angažirana v baletnem ansamblu Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Pleše tako rekoč v vseh rednih baletnih in opernih predstavah. Skupaj z gledališčem je gostovala po Evropi in drugih državah sveta (Mehika, Japonska, Italija, Hrvaška, Luxemburg, Finska, Slovaška, Madžarska, Rusija, Francija, …). V vidnejših vlogah smo jo videli v predstavah Walking Mad (Brown), Gusarju (ples s tamburini), Hora, Cantata, Kekec (Mojca) ter v Peer Gyntu (štirje norci).

Leta 2009 je prejela srebrno medaljo na 9. tekmovanju mladih slovenskih baletnih plesalcev in bronasto medaljo na tekmovanju Dance Brasil v Braziliji. V času šolanja je obiskala več seminarjev v Wolfseggu, na Polskem, v Miamiju, Braziliji ter na Dunaju.

Prvič se je srečala s poučevanjem baleta leta 2011 v Glasbeni šoli Slavka Osterca Ljutomer. Leta 2013 pa se je pridružila ekipi plesne šole Zapleši si. Udeležuje se redno tekmovanj ter plesnih revij. Njeni učenci so prejeli na TUTU2020, zlato, srebrno in bronasto medaljo v različnih kategorijah. Na tekmovanju Rollly Dance Open 2021 so prejeli elitno zlato ter zlato v skupinski točki ter bili uvrščeni med deset najboljših koreografij.

Mirjana je končala pedagoškoandragoške izpite na Pedagoški fakulteti v Mariboru, od leta 2014 pa je tudi članica komisije za potrjevanje Nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) Baletni plesalec, Plesalec ter Koreograf.

Od leta 2016 je članica izvršnega odbora Društva baletnih umetnikov Slovenije. Junija 2018, 2019 ter 2020 je bila v organizacijskem odboru tekmovanja TUTU.

Januarja 2018, 2019 in 2021 se je udeležila izobraževanja za učitelje Royal Academy of Dance ter tehnike Progressing Ballet Technique.

Julija 2020 pa je postala prav tako certificirana učiteljica tehnike Progressing Ballet Technique.

 

Anton Bogov – Slovenija 

Anton Bogov se je rodil v Omsku v Rusiji, baletno šolanje pa zaključil v Almatiju v Kazahstanu. Že v času šolanja je nastopal na šolskih produkcijah in gledaliških predstavah. Po baletnem tekmovanju leta 1993 v Moskvi se je zaposlil v Mednarodnem baletnem gledališču Ochi v Nagoji na Japonskem, kjer je še danes stalni gost. Naslednje leto se je priključil baletnemu ansamblu SNG Maribor, leta 1996 je postal solist, dve leti pozneje (1998) pa tudi slovenski državljan. Kot prvi solist in prvak mariborskega Baleta stalno nastopa tudi z drugimi ansambli: s SNG Opera in balet Ljubljana (z baleti Hrestač, Giselle, Ana Karenina, Labodje jezero), z Opero v Gradcu (z baleti La Sylphide in Navihanka), s HNK Zagreb (Trnuljčica, Labodje jezero, Don Kihot, Bajadera, Carmen) in z Narodnim gledališčem v Pragi (Labodje jezero). Je stalni gost mednarodnih baletnih festivalov v Osaki (Don Kihot in La Sylphide), Bregenzu (Don Kihot), z Romunskim narodnim baletom je gostoval po Evropi; udeležil se je tudi Festivala Kišinjev v Moldaviji, v gledališču v Toulonu pa je nastopil z baletoma Trnuljčica in Coppélia. V ZDA, natančneje v Atlanti v zvezni državi Georgia, je gostoval s predstavo Labodje jezero, z gala koncerti po Italiji (v Bologni, Genovi in Parmi) pa je nastopil v izbrani skupini Roberto Bollé and Friends. Čeprav je klasično izšolan baletni plesalec, velikokrat nastopa tudi v sodobnejših koreografskih stvaritvah (Balanchine, MacMillan, Massine, Clug, Turcu idr.). Na mnogih mednarodnih baletnih tekmovanjih (v Seulu, Ljubljani, Budimpešti, Varni, Nagoji, Luksemburgu in Šanghaju) je med leti 1995 in 2004 prejemal visoke nagrade za izvrstno tehniko, najboljše partnerstvo in celostni umetniški vtis. Po izboru novinarjev revije Mariborčan je bil naj kulturnik leta 2006, leta 2007 pa je prejel nagrado Prešernovega sklada. Med njegovimi zadnjimi plesnimi kreacijami spadajo naslovna vloga iz baleta Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva (v koreografiji Valentine Turcu), vloga Don Joséja iz baleta Carmen Rodiona Ščedrina (prav tako v koreografiji Valentine Turcu), vloga Colina iz komičnega baleta Navihanka, blestel pa je tudi kot zapeljivec Vikont Valmont iz neobaročnega baleta Nevarna razmerja ter Princ Siegfried (Labodje jezero).

 

Allister Madin – Francija

Allister Madin, baletni prvak, pedagog in koreograf prihaja iz Francije. V letih od 1999 do 2005 se je šolal v Baletni šoli Pariške opere, ob tem pa je leta 2004 zaključil in prejel akademsko kvalifikacijo (baccalauréat) iz flamenka. V letih med 2005 in 2019 se je udeleževal različnih usposabljanj z baletom gledališča Bolšoj v Moskvi, baletom iz San Francisca, z Nemškim državnim baletom v Berlinu, s Kraljevim Švedskim baletom, s Kraljevim Danskim baletom, z Norveškim nacionalnim baletom, s Finskim nacionalnim baletom, z baletom Het iz Amsterdama, z baletom Queenslanda, z Baletom zahodne Avstralije in z baletnim ansamblom Pacific Northwest.

Leta 2016 je zaključil študij profesorja klasičnega baleta.

Kot profesionalni baletni plesalec deluje od leta 2005, in sicer kot solist baleta Pariške opere, solist Béjart baleta iz Lausanne ter prvak Kraljevega novozelandskega baleta.

Leta 2006 se na Mednarodnem tekmovanju v Varni uvrstil v finale, leta 2014 pa je prejel prestižno nagrado za najboljšega mladega perspektivnega plesalca “Prix Arop”.

Kot solist baleta Pariške opere je plesal Princa Siegfried v Labodjem jezeru (Petipa/Ivanov), katerega je kot gost poustvaril tudi v Gledališču plesnih umetnostih Saitama na Japonskem, kjer je plesal z Ayako Ono in Yui Yonezawa, prvakinjama Japonskega nacionalnega baleta, Mercutia v Romeu in Juliji (Nurejev), Alaina v Navihanki (Ashton), Iñiga v Paquiti (Lacott) ter glavne vloge v baletih Bajadera (Nurejev), Trnuljčica (Nurejev), La Source (Bart), Le Papillon (Lacotte), La Petite Danseuse de Degas (Bart), Don Kihot (Nurejev), Manon (MacMillan), La Sylphide (Lacotte), Labodje jezero (Nurejeva), Kaguyahime (Kylian), Žar ptica (Bejart), Daphnis (Millepied) Glass pieces (Robbins). Kot solist je plesal še v kreacijah Crystal Pite, Alexandra Ekmana, Benjamina Millepieda, Wayna Mc Gregorja, Justina Pecka, Jamesa Thierréera in drugih.

V Béjart baletu iz Lausanne je plesal glavne vloge v baletih Boléro, Variations pour une porte et un soupir, Balet za življenje (vsi Béjart) in T’M et Variations (Roman).

Kot prvak Kraljevega novozelandskega baleta je plesal v baletih Serenade (Balanchine), Plamen Pariza (Vainonen), Festival cvetja v Genzanu (Bournonville), Nae Regrets (Enos), Hansel in Gretel (Prior),  Aurum (Toppov), Waterbaby Bagatelles (Tharp), Berceuse (Saunder), Remember Mama (Rowe).

Poustvaril je tudi več krstnih kreacij v baletih rezidenčnih koreografov Loughlana Priorja, Sarah Foster-Sproull, Shaun James Kelly, maorskega koreografa Mossa Pattersona in Kiare Flavin.

Z baletom Pariške opere je med drugim gostoval v gledališču Bolšoj v Moskvi, v Novosibirsku, Pekingu, Singapurju in Tokiu, s Kraljevim novozelandskim baletom pa po vsej Novi Zelandiji.

Gostoval je v Kanadi, Argentini in na festivalu Jacob’s Pillow v ZDA ter na številnih gala baletnih koncertih.

Kot koreograf se je uveljavil z deli El Fuego de la Pasion (2011) in Kaléidoscope (2013), Duo, Errance d’une Geisha in Fantaisie Libertine (2011), Adagio (2015). Leta 2015 je koreografiral Heures Dansantes in Amores za večer »Musique et Danse« v Opéri Garnier, za 2. mednarodni glasbeni in plesni festival Andros v Grčiji pa Barre chorégraphiée, Suite Caspienne in Medianoche (2016). Ecdysis solo (2018) za Varna IBC

Križišče (2020) za RNZB « Surovo ». Z Briceom Asnarjem,  prejemnikom tolkalne nagrade Adélaïde Ferrière Entwined Journey je soustvaril koreografijo Danzón, s plesalcem flamenka in koreografom Rubénom Molino pa koreografijo Geminvs.

 

Gregor Luštek – Slovenija

Gregor Luštek (1973) je plesalec, pedagog, koreograf in asistent režije, po potrebi tudi igralec. Ni dokončal študija  na Fakulteti za šport. Sodeloval je s pomembnimi ustvarjalci sodobno plesne umetnosti doma in v tujini in s številnimi gledališkimi režiserji. Za svoje avtorsko delo je prejel najpomembnejše domače nagrade, med njimi tudi nagrado Prešernovega sklada, najvišje priznanje Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti. Prav tako je dobitnik več prestižnih koreografskih nagrad v tujini za niz duetov, ki jih je  ustvaril s plesalko in koreografinjo Rosano Hribar. Kot pedagog je gostoval na številnih plesnih institucijah v Salzburgu, Marseilleu, Nimesu, Essenu, Dusseldorfu, Zagrebu, Gradcu, Budimpešti, Moldaviji, Indiji in Kitajski.

  • Osnovni moto Gregorja Luštega je: Telo govori, treba ga je poslušati. Pri tem izhaja iz treh temeljnih karakterjev telesa: opazovalca, zasledovalca in voditelja. Naslednja stopnja je »džibriš«, izmišljen ponavljajoči se jezik, ki se uporablja kot igralska tehnika oziroma kot orodje za opazovanje lastnega telesa v različnih čustvenih situacijah in stanjih, ki omogočajo slišati gib, doživeti  telo, videti trenutek. Ko koreografija začne zveneti, jo gledalec ne gleda več, temveč začne poslušati.