Na male ekrane prihaja nova dokumentarna serija TV Slovenija:
PO SLEDEH BALETA NA SLOVENSKEM
Od 6. novembra 2019 naprej boste lahko ob sredah ob 20. uri na TV SLO 2 spremljali novo šestdelno dokumentarno serijo Po sledeh baleta na Slovenskem, ki so jo ustvarili v Uredništvu glasbenih in baletnih oddaja Televizije Slovenija.
Na današnjem slovenskem ozemlju se je že od nekdaj rado plesalo. Kako se je razvijal ples skozi čas, ob katerih priložnostih se je plesalo, o prvih baletnih predstavah in o rojstvu ter razvoju baleta na Slovenskem vse do današnjih dni pripoveduje nova dokumentarna serija šestih oddaj Po sledeh baleta na Slovenskem.Duhovni in umetniški dialog skozi vse čase v seriji izrisujejo pričevanja baletnih umetnikov, glasbenikov in drugih strokovnjakov. Posnetki so plod kar 20-letnih snemanj, zato nekaterih sogovornikov, žal, ni več med nami.
Oddaje predstavljajo tudi dragoceno dokumentarno gradivo – razglednice, fotografije in video posnetke, ki so se nabirali vrsto let in jih danes hranijo slovenski nacionalni arhivi, muzeji, knjižnice in Televizija Slovenija. Serija predstavlja tudi nekatero še nikoli videno gradivo in posnetke iz zasebnih zbirk.
Scenaristka, urednica, avtorica strokovnega besedila in režiserka je Danica Dolinar, direktor fotografije Bojan Kastelic, montažer pa Andrej Modic.
Napovedi prvih treh oddaj
Sreda, 6. november, ob 20.05 TV SLO 2
Po sledeh baleta na Slovenskem, 1. del
Že od nekdaj se je rado plesalo na današnjem slovenskem ozemlju. Viri pričajo, da so plesali predniki Slovencev, ko so se naselili v naših krajih, vemo, da sta bila gledališče in ples v zavesti Emončanov zelo prisotna.
Oddaja razkriva družabno življenje in z njim ples tudi v srednjem veku, v času ljubljanskega kolegija jezuitov v 17. in 18. stoletju in v prvih desetletjih 19. stoletja, ko se je nasploh veliko plesalo, kdaj so na našem ozemlju prvič videli balet in kdaj je nastala prva slovenska baletna pantomima na slovensko glasbo Možiček.
Začetke in razvoj plesa in baleta na Slovenskem osvetljujejo tudi strokovnjaki: dr. Ljudmila Gec Plesničar, Mirko Ramovš, dr. Metoda Kokole, Damjan Ovsec, dr. Marko Marin, jezuit Lojze Bratina, dr. Manca Špendal in Veselin Miškovič.
Sreda, 13. november, ob 20.05 TV SLO 2
Po sledeh baleta na Slovenskem, 2. del
Oddaja prikazuje čas od začetkov 20. stoletja do rojstva slovenskega poklicnega baleta leta 1918 in njegovega razvoja do leta 1932, ko sta v Ljubljani prvič gostovala nestorja slovenskega baleta Pia in Pino Mlakar.
Ob vstopu v 20. stoletje se je slovensko Deželno gledališče kranjske prestolnice moralo boriti za obstoj. Tekmec gledališča je postal tudi film, ples na odru pa je bil bolj izjema oziroma naključje. Uveljavljeni kritiki so mu očitali celo pohujšanje. Zato ni čudno, da je slovenska baletna glasba prehitela rojstvo slovenskega gledališkega plesa in baleta. Prvo slovensko baletno glasbo, tj. baletno pantomimo v enem dejanju z naslovom Možiček, je leta 1900 napisal skladatelj Josip Ipavec.
Podobo položaja poklicnega baleta po 1. svetovni vojni poleg dragocenega fotografskega gradiva in nekaterih filmskih posnetkov izrisujejo tudi pripovedi nekdanjih baletnih plesalcev Mercedes Dobršek in Staneta Polika, maskerja Janeza Mirtiča ter Pie in Pina Mlakarja.
Sreda, 27. november, ob 20.05 TV SLO 2
Po sledeh baleta na Slovenskem, 3. del
Čas med drugo svetovno vojno je bil zelo negotov in dolgoročno načrtovanje v gledališču ni bilo mogoče. Zaradi naklonjenosti ravnatelja Vilka Ukmarja plesu pa so se začela ljubljanskemu baletu vremena jasniti. Po osvoboditvi sta vodstvo baleta po Petru Golovinu prevzela Pia in Pino Mlakar, ki sta s svežo močjo in polna navdušenja začela vse od začetka. Balet se je v gledališču dokončno uveljavil in si pridobil polno domovinsko pravico. Čas po 2. svetovni vojni je prinesel tudi ustanovitev stalne Opere v Mariboru in rojstvo mariborskega poklicnega baleta.
Poleg arhivskega dokumentarnega gradiva so dragoceni pričevalci tega časa Mercedes Dobršek, Stane Polik, Štefan Suhi, Lidija Sotlar, Henrik Neubauer, Magda Vrhovec, Vlasto Dedovič, Janez Mejač, Jaka Hafner, Milko Šparemblek, Breda Šmid, Majna Sevnik, dr. Manica Špendal, Anka Lavrač, Borut Hanžič, Katarina Kocka, Samo Hubad ter Pia in Pino Mlakar.
Avtorica serije: Danica Dolinar, urednica Uredništva glasbenih in baletnih oddaj na RTV SLO
S pričetkom dela v Uredništvu za resno glasbo in balet Televizije Slovenija so se njene možnosti sožitja z baletom povečale. Skozi pretekla desetletja je botrovala dolgi vrsti dokumentarno-portretnih oddaj o slovenskih baletnih umetnikih in tematskim ter dokumentarnim baletnim projektom. Avtorska dela naših koreografov Šparembleka, Jerasa, Neubauerja, Dedoviča, Otrina, Kosija in v zadnjem času Cluga so oživela na televizijskih ekranih v naših domovih. Tu je še dolga vrsta dragocenih posnetkov gledaliških baletnih predstav, dokumentov o nekdanjih srečanjih in tekmovanjih slovenskih in jugoslovanskih baletnih umetnikov in njihovih gostovanjih.
Oddaje Mladi baletni plesalci se predstavljajo nekako označujejo stalnico urednice Danice Dolinar. S temi posnetki v TV arhivih ohrani kar največ dokumentov o mladih talentih, ki se porajajo v naših baletnih šolah in z delom nadaljujejo na svoji nadaljnji poti. Nekaterim od njih je omogočila predstavitev pred evropsko publiko z udeležbo na Evrovzijskih tekmovanjih mladih plesalcev.
Vsekakor ne gre prezreti dragocenih dokumentov o iskanjih samega sebe in koreografski umetnosti naših mladih, ki nastajajo v okviru Gala večerov novih baletnih koreografij na slovensko glasbo v okviru Društva baletnih umetnikov Slovenije.
Pod okriljem TV uredništva, Daničin redni stik z Evropsko mrežo televizijskih postaj omogoča slovenskim gledalcem, da na domačih ekranih vidijo najboljše, kar je posnetega s področja baleta in plesa. Od tod izvira tudi vrsta koprodukcij z vrhunskimi koreografi in TV režiserji pri nas. Ohranjanje naše baletne dediščine označuje njeno stalno raziskovanje zaprašenih in pozabljenih baletnih posnetkov v Dokumentaciji TVS, kar nam občasno omogoča naše srečanje z njimi pod naslovom Iz baletnega arhiva. Drastična primera: musical Slučajno sta se srečala Romeo in Julija koreografa Henrika Neubauerja iz leta 1968. Filmski posnetek je ostal brez glasbenega traku. Na pobudo Danice Dolinar so po originalnih zapisih glasbo obnovili ter film na novo ozvočili in sinhronizirali leta 2004. Podoben primer predstavlja posneti delovni material s posnetki odlomkov baleta Romeo in Julija Prokofjeva, posnetega na različnih lokacijah in ob različnem času s konca 60. let. Po skoraj štirih desetletjih je bil material zmontiran v oddajo, ki predstavlja celoten celovečerni balet, do originala mu manjka samo pičlih nekaj minut.
Zasluga Danice Dolinar je tudi odkritje originalne Ipavčeve partiture prvega slovenskega baleta Možiček, ki je veljala za izgubljeno. Glasbo so na novo posneli in je doživela tudi svojo koreografsko upodobitev za TV ekrane, predstavljena pa je bila doma in v tujini.
Zahvaljujoč Danici Dolinar je televizijsko umetniško dokumentiran tudi zadnji del življenjske poti nestorjev slovenskega baleta Pie in Pina Mlakar. Prav njena zasluga je, da je bilo Mlakarjevo trmoglavo zavračanje TV medija kot umetniške oblike izražanja omajano v temelju, in to ob ogledu TV portreta balerine Tatjane Remškar. Mlakarjeva pronicljivost ni prezrla iskrenosti, izražene v dolgoletnem delu Danice Dolinar, zato sta se z ženo Pio odločila. Izpod postelje, kjer je dolga desetletja ležala, sta potegnila škatlo s filmskim materialom posnetkov plesov Pie Mlakar iz leta 1944 in ji ga izročila. Desetine ur je bilo potrebnih za filmsko restavracijo razpadajočega materiala in še naslednje desetine za oblikovanje in sinhroniziranje glasbene spremljave. Dragoceni material je bil iztrgan pozabi časa in predstavljen TV gledalcem. Umetniški oddaji z naslovom Večna baletna domačija I in II sta dostojno zaokrožili pot Mlakarjev, ki smo jo poimenovali Nekdanje svečanosti. In tu je še televizijska oddaja, ki je obeležila 80-letnico slovenskega baleta. V pripravi je oddaja o letošnji 90-letnici.
Ogromen raziskovalni projekt, ki ga je opravila Danica Dolinar, je tudi serija oddaj z naslovom Po sledeh baleta. Ti predstavljajo nastanek in razvoj baletne umetnosti v svetu in pri nas. Posneto serijo bo zaokrožila zadnja oddaja o baletu v drugi polovici 20. stoletja na Slovenskem.
informacije o društvu, njegovih organih, z izpolnitvijo spletnega obrazca lahko postanete naš član …
vse kar počnemo …
baletni koncerti, predstave, učne ure o baletu; pošljite povpraševanje ali nas pokličite …
Obvestilo: novice o aktualnem in preteklem dogajanju na področju baletne umetnosti doma in po svetu si lahko od začetka leta 2019 ogledate na novi spletni strani baletniportal.si.
Spletna stran dbus.si od tedaj dalje vključuje izključno NOVICE vezane na delovanje Društva baletnih umetnikov Slovenije.
Na spletni strani baletniportal.si si poleg novic lahko preberete razne članke o baletni in plesni umetnosti, kritike predstav itd. Stran baletniportal.si na preglednejši način nadomešča mesečne izdaje spletnih revij Balet.si in tako kot spletna digitalna platforma aktualizira dogajanje s področja celotne baletne umetnosti v Sloveniji.
vse, kar smo počeli v preteklih letih, mesecih, dneh …
fotografije, video inserti …
Sofinancer programa Društva baletnih umetnikov Slovenije je
Društvo baletnih umetnikov Slovenije deluje v prostorih Mestne občine Ljubljana
