Lahko trdimo, da so bili v zadnjem obdobju, vsaj kar se tiče Prešernovih nagrad, prepoznani številni dosežki slovenskih baletnih umetnikov. Po Janezu Mejaču (2018) in Milku Šparembleku (2020), je Prešernovo nagrado za življenjsko delo v letu 2024 prejel še dr. Henrik Neubauer. V taistem obdobju je nagrado Prešernobega sklada prejela še koreografinja Valentina Turcu (2018).
Baletni plesalec, koreograf, zdravnik, režiser in pedagog dr. Henrik Neubauer se je z baletom začel profesionalno ukvarjati leta 1944, ko je v Ljubljani obiskoval baletno šolo Maksa Kirbosa. Sprva kot član baletnega zbora, nato pa kot solist je med letoma 1946 in 1957 nastopal v ljubljanski operni hiši. Leta 1953 je končal študij medicine, istega leta pa je diplomiral tudi na Srednji baletni šoli v Ljubljani. Izpopolnjeval se je v Moskvi, v Leningradu in nato še v ZDA. Leta 1952 je začel koreografirati dramske, operne in nato še samostojne baletne predstave. Med letoma 1960 in 1972 je prevzel vodenje ljubljanskega Baleta, od 1972 do 1982 pa je bil direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana. Leta 1984 je za dve leti prevzel vodenje mariborske Opere.
Od leta 1989 pa vse do leta 2002 je predaval na ljubljanski Akademiji za glasbo in tako rekoč ustanovil dodiplomski študijski program Operna šola. Kot plesalec in koreograf je sodeloval pri izvedbi večine najpomembnejših klasičnih in modernih baletov. Od svojega opernega režijskega prvenca Ero z onega sveta v mariborski Operi je režiral več kot trideset oper in operet.
Za svoje delo je prejel več vidnejših priznanj in nagrad, med drugim zlati red za zasluge RS v letu 2009. Znotraj izredno širokega polja različnih dejavnosti, v katerem se je Henrik Neubauer tako rekoč šest desetletij nepretrgano posvečal plesni in operni umetnosti, predstavljata jedro njegove ustvarjalnosti kreacija koreografij in priprava opernih režij. Vse do danes se je podpisal pod več kot osemdeset samostojnih baletnih koreografij na glasbena dela slovenskih skladateljev. Poleg 34 opernih režij je pripravil petnajst režij dramskih iger v francoskem jeziku.
Je tudi pomemben publicist in mednarodno priznan izvedenec s področja opere, baleta in plesne umetnosti nasploh. Objavil je več kot trideset knjižnih izdaj in več kot petsto člankov.
Baletni plesalec, koreograf, zdravnik, režiser in pedagog Henrik Neubauer je Prešernovo nagrado prejel zaradi naštetih zaslug in prizadevanj na številnih področjih umetnosti in kulture, ki so trajno obogatila slovensko kulturno krajino ter okrepila ugled slovenske države v mednarodnem prostoru, pa med drugim piše v obrazložitvi strokovne komisije za uprizoritvene umetnosti.
Kot še beremo v utemeljitvi, se je Neubauer znotraj izredno širokega polja različnih dejavnosti tako rekoč šest desetletij nepretrgano posvečal plesni in operni umetnosti, jedro njegove ustvarjalnosti pa predstavlja kreacija koreografij in priprava opernih režij. Dodali so, da se je vse do danes podpisal pod več kot 80 samostojnih baletnih koreografij na glasbena dela slovenskih skladateljev (Risto Savin, Zvonimir Ciglič, Marijan Lipovšek, Vilko Ukmar, Slavko Osterc, Marjan Kozina, Lojze Lebič, Ivo Petrič, Lucijan Marija Škerjanc, Marjan Gabrijelčič, Larisa Vrhunc, Karol Pahor, Josip Ipavec).
Poleg 34 opernih režij, med katerimi izstopajo naslovi tako iz klasičnega kakor tudi sodobnega repertoarja, je pripravil tudi 15 režij dramskih iger v francoskem jeziku. Za več svojih koreografij in režij je prejel prve nagrade na ljubljanskih baletnih in opernih bienalih.
Kot velik poznavalec operne literature in humanistično orientiran intelektualec je dal pomemben prispevek tudi k slovenski operni prevodni praksi, saj je prevedel več libretov iz glasbenogledaliških del Mozarta, Straussa mlajšega, Donizettija, Paškeviča in Rossinija, so še zapisali v utemeljitvi.
Z nagrado Prešernovega sklada pa nagrajujejo vrhunske umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih pred podelitvijo nagrad in so trajno obogatili slovensko kulturo.
