Mladi slovenski balet (MSB) je bil osnovan v sklopu programa »Kariernih perspektiv II«, ki ga je delno sofinancirala Evropska unija v sklopu ESS in Ministrstva za kulturo Republike Slovenije ter se je izvajal v obdobju od 1. 6. 2014 do 31. 12. 2015. Sestavljali so ga talentirani mladi slovenski baletni plesalci, ki po zaključenem strokovnem baletnem šolanju zaradi zapolnjenosti slovenskih baletnih ansamblov niso dobili zaposlitve, čeprav so po standardih strokovne kvalitete izpolnjevali enakovredno mero tehnične in umetniške kvalitete, kakršna se zahteva za sprejem v enega od slovenskih gledališč.
Predmet operacije po javnem razpisu je bilo sofinanciranje projektov »Nove karierne perspektive II«, usmerjenih k dvigu zaposljivosti, krepitvi usposobljenosti in podpori socialni vključenosti brezposelnih in samozaposlenih mladih kot specifične družbene skupine, ki so jih izvajali upravičenci, ki delujejo na področju kulture.
Namen operacije je bil spodbujanje zaposlovanja mladih na področju umetnosti – v primeru projekta »Karierne perspektive II – Mladi slovenski balet« ustvarjalcev na področju baleta. Namen operacije je bil ustanovitev ansambla mladih baletnih plesalcev.
Ciljna skupina operacije so bili talentirani mladi slovenski baletni plesalci, ki po zaključenem strokovnem baletnem šolanju zaradi zapolnjenosti slovenskih baletnih ansamblov niso dobili zaposlitve, čeprav so po standardih strokovne kvalitete izpolnjevali enakovredno mero tehnične in umetniške kvalitete, kakršna se zahteva za sprejem v enega od slovenskih baletnih ansamblov, ki delujejo v okviru SNG Opera in balet Ljubljana ali SNG Maribor. Baletne plesalke in plesalci, označeni kot ciljna skupina, na dan zaposlitve niso imeli druge zaposlitve in niso presegali starosti 35 let.
Upravičenci operacije po razpisu so bile nevladne kulturne organizacije, javni zavodi, katerih ustanoviteljica je lokalna skupnost, in javni skladi oziroma javne agencije, ki so registrirani za opravljanje kulturno-umetniških dejavnosti in posredovanje kulturnih dobrin v Sloveniji ter delujejo na področju razpisa in izpolnjujejo splošne in posebne pogoje za sodelovanje na razpisu.
Ciljni upravičenec operacije v primeru projekta »Karierne perspektive II – Mladi slovenski balet« je bilo Društvo baletnih umetnikov Slovenije, ki je med trajanjem operacije zaposlovalo in usposabljalo do osem oseb iz prej navedene ciljne skupine.
Celostno zasnovani projekt Mladi slovenski balet je predstavljal delovanje mladih baletnih plesalcev iz ciljne skupine povsem ekvivalentno načinu dela profesionalnih baletnih ansamblov. Povsem v skladu s cilji razpisa je bil njegov namen ta, da se mladim slovenskim baletnim plesalkam in baletnim plesalcem zagotovi:
- večjo zaposlenost in zaposljivost na področju kulture, skladno s cilji Nacionalnega programa za kulturo 2014–2017;
- socialno vključenost in spodbujanje enakih možnosti nezaposlenih in samozaposlenih mladih ustvarjalcev do 35 let na področju umetnosti, spodbujanje ustvarjanja novih zaposlitvenih možnosti in višanja kompetenc;
- povečanje dostopnosti kakovostnih kulturnih vsebin in dvig zavesti o pomenu kulture za razvoj posameznika in družbe;
- usposabljanje s prenosom znanj na mlade ter izboljšanje dostopnosti do kulturnih dobrin in storitev preko sodelovanja brezposelnih in samozaposlenih mladih v kulturi.
Posredno je projekt usposabljal tudi tiste, ki so se programu pridružili kot gledalci ali uporabniki javnih izvedb oziroma kulturnih dobrin Mladega slovenskega baleta.
V okviru projekta so se zaposleni usposabljali na področjih različnih strokovnih vsebin, kot so način dela in delovanja profesionalnih baletnih plesalcev, celovit vpogled v baletno in plesno umetnost, seznanitev z različnimi šolami klasičnega baleta, kontinuirano vzdrževanje in rast tehničnih in umetniških kompetenc s področij baletne umetnosti, razvijanje odrskih osebnosti, tehnična usposobljenost pri izvedbah del klasičnega, neoklasičnega in
sodobnega baletnega in plesnega repertoarja, različne tehnične, umetniške in stilne interpretacije del klasičnega, neoklasičnega in sodobnega baletnega in plesnega repertoarja, postopno izobraževanje in uvajanje v tehnično in umetniško ter stilsko zahtevnejše zborovske in solistične vloge ter kontinuirano delovanje na tem področju, postopno prehajanje iz krajših del k daljšim – krepitev odrske in izvedbene koncentracije, različni pristopi k delu z različnimi koreografi, pedagogi in baletnimi mojstri, sistematična priprava in seznanitev z dodeljenimi vlogami in vsebinami celotnih del kot proces dela pred dejanskim pričetkom nastajanja projekta, vključevanje v sinhronizirano delo v baletnem zboru, gradacija razvoja posameznih solističnih vlog, spodbujanje samoiniciativnosti pri delu, aktivno vključevanje v proces nastajanja novih del, iskanje talentov na
koreografskem področju, priprave na javne izvedbe, krepitev in pridobivanje odrskih izkušenj, priprave na opravljanje avdicij za pridobitev rednih zaposlitev itd.
Ciljno občinstvo javnih dogodkov v izvedbi zaposlenih na projektu je bilo stalno občinstvo baletnih predstav in predstav drugih plesnih zvrsti, občinstvo, ki se je z baletom seznanjalo prvič ali pa le redko zaide na katero od baletnih predstav (različni kraji po Sloveniji), otroci osnovnih šol vseh triad, dijaki srednjih šol in občinstvo vseh starosti glede na raznolikost projektov.
Pri izvajanju operacije je Društvo baletnih umetnikov Slovenije sledilo ciljem iz razpisa in odobrene prijave:
- v skladu s prvim ciljem operacije so bile ustvarjene nove zaposlitvene možnosti za mlade iz ranljive družbene skupine (mladi baletni plesalci brez zaposlitve do 35. leta starosti);
- v skladu z drugim ciljem operacije so bili mladi iz te skupine vključeni v redni delovni proces, skladen z vsesplošno veljavnimi standardi baletne umetnosti, in hkrati v dodatne aktivnosti različnih strokovnih izobraževanj, in sicer na podlagi pogodb o zaposlitvi. Delovni proces je potekal tako, da so se vsem zaposlenim na projektu zagotavljale enake možnosti in tudi enake možnosti, kot jih imajo ostali ustvarjalci na področju baletne umetnosti, in sicer v mednarodnih razsežnostih;
- v skladu s tretjim ciljem operacije (spodbujanje ustvarjanja novih zaposlitvenih možnosti) so bili mladi iz ciljne skupine sistematično pripravljeni in usposobljeni za iskanje novih zaposlitvenih možnosti (avdicije), in sicer preko projektov, ki so jim omogočali pridobitev znanj in tovrstno usposobljenost;
- v skladu s tretjim ciljem operacije (spodbujanje ustvarjanja novih zaposlitvenih možnosti) so zaposleni sodelovali v predstavah slovenskih profesionalnih baletnih ansamblov, da bi si povečali možnost pridobitve stalnih zaposlitev;
- v skladu s tretjim ciljem operacije (spodbujanje ustvarjanja novih zaposlitvenih možnosti) so bili zaposleni na projektu stimulirani za iskanje novih zaposlitev;
- v skladu s tretjim ciljem operacije (višanje kompetenc) so zaposleni na projektu s sistematičnim zaporedjem tehnične in umetniške zahtevnosti projektov ter preko strokovnih usposabljanj in javnih izvedb znatno povišali svoje strokovne kompetence;
- v skladu s tretjim ciljem operacije (višanje kompetenc) so zaposleni na projektu z vključenostjo v predstave slovenskih nacionalnih baletnih ansamblov znatno izpopolnili znanje in pridobili celovite izkušnje za takojšnjo vključitev v ansamble ter s tem povečali strokovne kompetence v delovanju v profesionalnem baletnem ansamblu;
- v skladu s četrtim ciljem operacije (povečanje dostopnosti kakovostnih kulturnih vsebin in dvig zavesti o pomenu kulture za razvoj posameznika in družbe) so zaposleni izvedli 19 projektov, ki so jih uprizarjali po različnih slovenskih krajih, ter s tem večali dostopnost kakovostnih kulturnih vsebin, dvigovali zavest o pomenu kulture in ozaveščali prebivalstvo doma in v tujini o baletni in plesni umetnosti;
- v skladu s četrtim ciljem operacije (usposabljanje s prenosom znanj na mlade ter izboljšanje dostopnosti do kulturnih dobrin in storitev preko sodelovanja brezposelnih in samozaposlenih mladih v kulturi) je bil program zasnovan tako, da je vsebinsko povezoval vsebine baletne vzgoje za najmlajše in mlade, baletne vsebine za nepoznavalce baletne umetnosti in vsebine za zahtevno baletno publiko;
- v skladu s četrtim ciljem operacije (usposabljanje s prenosom znanj na mlade) je bil projekt zasnovan tako, da so zaposleni ves čas trajanja projekta pridobivali znanje in izkušnje pri profesionalnem baletnem ansamblu ter prejemali znanje in napotke od drugih profesionalnih, doma in v tujini uveljavljenih, ustvarjalcev s področja baletne umetnosti;
- skladno s četrtim ciljem operacije (izboljšanje dostopnosti do kulturnih dobrin in storitev preko sodelovanja brezposelnih in samozaposlenih mladih v kulturi) je projekt v 19 različnih projektih združeval vzgajanje novega občinstva za številne baletno-plesne izrazne možnosti baletne in plesne umetnosti ter vzpostavljanje novih programov za zaposlovanje mladih brezposelnih umetnikov in samozaposlenih v kulturi;
- v skladu s prvim, drugim in tretjim ciljem operacije so bili v okviru projekta usposobljeni tisti mladi iz ciljne skupine, ki so bili zaposleni na projektu in do zaključka projekta še niso dobili stalne zaposlitve v profesionalnem baletnem ansamblu, za upravičeno pridobitev statusa samozaposlenega v kulturi, kjer bodo lahko z znanjem, ki so ga pridobili v sklopu projekta, in z ustvarjenimi kompetencami, skladnimi z visokimi vsesplošno veljavnimi standardi baletne umetnosti, korektno, profesionalno in strokovno opravljali poklic baletnega plesalca kot samozaposleni v kulturi ter dobivali možnosti za delovanje.
Na podlagi navedenih ciljev je projekt omogočil oziroma povečal možnosti zaposlitve ali samozaposlitve mladih v deficitarnem poklicu na področju baletne umetnosti.
Učinki so bili tako:
- a) kratkoročni: z ustvarjanjem novih delovnih mest, usposabljanjem, prenosom znanja, pridobivanjem izkušenj;
- b) dolgoročni: s ustvarjanjem trajnejših zaposlitvenih in samozaposlitvenih možnosti na osnovi pridobljenih izkušenj, znanja, kompetenc in referenc, tako za redno zaposlene kot tudi za pogodbeno angažirane, večja dostopnost kulturnih dobrin, razvoj občinstev in s tem večje zanimanje za baletno in plesno umetnost v širšem geografskem področju.
V času delovanja MSB so bile izvedene tri avdicije, v ansamblu pa je plesalo dvanajst plesalk in plesalcev z različnih koncev Slovenije pod vodstvom Tomaža Rodeta in Claudie Sovre: Metka Beguš, Lara Flegar, Filip Jurič, Tomaž Golub, Gabriela Mede, Alena Medič, Petra Pibernik, Anamaria Radanovič, Uroš Škaper, Aleks Theo Šišernik, Monika Zorko in Mateja Železnik.
Plesalke in plesalci so se strokovno izpopolnjevali v delu z naslednjimi profesorji: Mónika Barna, John Bliekendaal, Antonio Camizo Salcedo, Vittrio Galloro, Viktor Isajčev, Tijuana Križman Hudernik, Arianne Lafita Gonzalvez, Tomaž Rode, Claudia Sovre, Győrgy Szakály, Evelyn Téri, Maruša Vidmar in Gaj Žmavc.
Mladi slovenski balet je v času od junija 2014 do decembra 2015 realiziral 19 projektov različnih koreografskih stilov, izvedel 188 javnih predstav, od tega 76 uprizoritev lastnih projektov, 29 uprizoritev v koprodukciji z baletom SNG Opera in balet Ljubljana ter 83 javnih uprizoritev s profesionalnim baletnim ansamblom v okviru projekta »Seznanjanje z delom in uvajanje v delo profesionalnega baletnega ansambla« (od tega 54 z baletnim ansamblom SNG Opera in balet Ljubljana in 29 z baletom SNG Maribor).
Balet za Lebiča v koreografiji članice MSB Gabriele Mede, Valček P. I. Čajkovskega, ki sta ga po originalni koreografiji Mihajla Đurića za šest deklet za dekleta in fante priredila priznana slovenska baletna pedagoginja Maruša Vidmar in vodja MSB Tomaž Rode, pozneje pa oživila še originalno verzijo. Beneški karneval sta po Mariusu Petipaju postavila Arianne Lafita Gonzalvez in Vittorio Galloro ter vključila še udeležence DancS Piran. Claudia Sovre je na glasbo Ch. W. Glucka postavila Zgodbe z Marsa in Venere. Izpeljali so tudi dva Večera baletne klasike, kjer so pas de deuxe, code, variacije ob strokovnem vodenju različnih profesorjev prikazali vsi člani MSB. Kot spodbujanje ustvarjalnosti mladih so tako posamezni plesalci kot skupina ustvarili Koreoples, Grand duo, Ob svojem času. Prevaljsko legendo kot celovečerni balet je na glasbo L. Lebiča pripravila Claudia Sovre. V koprodukciji s SNG Opera in balet Ljubljana sta zaživeli Božična zgodba – Hrestač in operno-plesna predstava Pastir. Koreograf Gaj Žmavc je postavil Štiri zadnje pesmi na glasbo R. Straussa. Händlov Largo je po originalni koreografiji Vlasta Dedoviča oplemenitila Maruša Vidmar, nato pa sta zaživela še celovečerni balet Carmen v postavitvi Tomaža Rodeta in otroški balet Ratatouille, ki ga je na Rossinijevo glasbo prispevala Tijuana Križman Hudernik. Prof. Evelyn Téri, priznana dunajska koreografinja, ki je leta 2015 oblikovala tudi koreografijo za znameniti Operni ples v Dunajski državni operi, je za plesalke in plesalce MSB priredila svojo koreografijo Let’s have a joke! na Haydnovo glasbo. Poslastica projekta Večer baletne klasike II, v katerem sta se zvrstila oba pas de deuxa iz Labodjega jezera, pa sta bili Lutki, duet, ki sta ga postavila madžarska profesorja Győrgy Szakály in Mónika Barna. Praznični čas je prinesel še Božično zgodbo – Hrestač, baletni princ v sodelovanju z Glasbeno šolo Kamnik. Celovečerno klasičnobaletno predstavo so koreografsko oblikovali Tomaž Rode, Claudia Sovre, Viktor Isajčev in Ana Trojnar, učiteljica baleta v Glasbeni šoli Kamnik.
MSB je v sklopu uvajanja v profesionalni baletni ansambel sodeloval v številnih predstavah SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Maribor, večinoma v mnogo večjih, kot je bilo sprva načrtovano.
Mlademu slovenskemu baletu je pripadla čast, da s predstavami poseže v mednarodni prostor, saj je ravno v času praznovanja mednarodnega dneva plesa aprila 2015 gostoval v Budimpešti, prav s koreografijami s podelitve baletnih nagrad. Sodelovanje Madžarske plesne akademije iz Budimpešte in DBUS postaja že tradicionalno, saj so mladi madžarski baletni plesalci vrnili obisk konec maja v Lendavi in Portorožu, profesorji omenjene akademije pa so poučevali na poletnem plesnem seminarju avgusta v Piranu.
Mladi slovenski plesalci so z raznolikim programom prebudili jesensko sonce v Istri in pričarali delček baletnega življenja v okolje, kjer takih predstav občinstvo ni vajeno spremljati.
Na povabilo Slovenskega kulturnega društva Oljka s predsednico go. Miriam Pran na čelu je DBUS z Mladim slovenskim baletom popestril svečane večere, ki jih je dotlej obeleževalo zborovsko petje. V oktobrskih dneh je šest slovenskih kulturnih društev iz Istre povezalo Umag, Poreč, Buzet in Pulo v kulturno transverzalo. Prav blizu Poreča že nekaj let pogosto domuje nekdanji solist ljubljanskega baletnega ansambla Miodrag Basailović. Zasluge za povabilo in izjemno odmeven večer gredo prav njemu in njegovi soprogi Viktoriji, saj sta se oba res s srcem podala v novo nalogo. Pod budnim očesom Claudie Sovre so plesalci oživili odlomke iz klasičnega repertoarja MSB: ognjevito Carmen, nežno Mikaelo, Valse fresco, prelestni Lutki, Plavo ptico, variacijo Medore in sodobnejše Štiri zadnje pesmi, lastno koreografijo deklet, program pa so dopolnili z dvema sodobnima točkama dijakinj KGBL. Večer so zaključili z vedro koreografijo prof. Evelyn Téri Let’s have a joke!, postavljeno prav zanje na piranskem poletnem festivalu. V čarobnem prostoru, nekoč cerkvi, je bilo premalo sedežev za vse obiskovalce in želja, da to prvo sodelovanje ne bo zadnje, ostaja zaveza tako istrskih društev kot DBUS in Mija Basailovića. Baletu ostaneš zavezan za vedno, je bila njegova misel ob slovesu …
Mladi slovenski balet se je z bogatim programom predstavil tudi v sklopu dogodkov DancS Piran 2014 in 2015. Leta 2014 z Valčkom, Gusarjem, Harlekinado, Beneškim festivalom in Zgodbami z Marsa in Venere, leta 2015 pa kar dvakrat s Carmen v koreografiji Tomaža Rodeta in ob sodelovanju flamenko plesne skupine Cora viento, nato s premiero baleta za otroke Ratatouille v koreografiji Tijuane Križman Hudernik, Večerom baletne klasike II, S Štirimi zadnjimi pesmimi R. Straussa v koreografiji Gaja Žmavca, z Munecos ali Lutkami ter z Let’s have a joke! koreografinje Evelyn Téri na Haydnovo glasbo.
Pri realizaciji projektov MSB je skupina strokovnjakov, imenovana s strani vodje MSB Tomaža Rodeta, stalno spremljala in vrednotila delo zaposlenih plesalcev, tako da so stil in zahtevnost projektov, ki so si sledili eden za drugim, stalno podrejali potrebam po napredku v njihovem znanju in usposobljenosti ter pridobivanju novih znanj in strokovnih kompetenc. Zaposleni plesalci so tako močno izboljšali kvaliteto klasičnobaletne tehnike, neoklasične baletne tehnike ter sodobnoplesnih zvrsti. Veliko pozornost so ves čas projekta namenili boljši tehnični in umetniški usposobljenosti, interpretaciji solističnih in zborovskih vlog, razvoju odrske prezence in osebnosti posameznika, usposobljenosti v interpretaciji različnih plesnih tehnik od klasičnobaletne do sodobne ter dvigu strokovne kondicije v vseh razsežnostih.