OK

PREJEMNIKI POSEBNIH NAGRAD IN PRIZNANJ DBUS

2018

Posebno priznanje Društva baletnih umetnikov Slovenije za izjemne dosežke na področju baletne umetnosti v Sloveniji, za vlogo Madge v baletu La Sylphide v produkciji Baleta SNG Maribor.

     


Visoko strokovno priznanje za izjemne dosežke na področju baletne umetnosti v Sloveniji je prejela baletna umetnica

TANJA BARONIK

za izjemno interpretacijo vloge Madge v baletu La Silphyde v produkciji Baleta Slovenskega narodnega gledališča Maribor.

        

Obrazložitev:

Tanja Baronik je s svojo nezamenljivo odrsko prezenco v baletu La Sylphide, v produkciji Baleta Slovenskega narodnega gledališča Maribor, prepričljivo in do potankosti upodobila karakterno vlogo čarovnice Madge, ki v vlogi usmerjevalke in razsodnice Jamesove usode predstavlja senčno plat Jamesove naivne fascinacije z gozdno vilo Silfido. Tanja Baronik je v vlogo vaške čarovnice Madge vdihnila novo, na slovenskih plesnih odrih še nikoli prej videno zloveščo dimenzijo tega ambivalentno negativnega lika. Ta se razteza od navidezno dobronamerne vedeževalke pa vse do neizprosne čarovnice, ki je v vizualnem smislu okarakterizirana kot druidska vešča. Baronikova je pri tem uporabila celotno izrazno paleto svojega telesa, od obrazne in telesne pantomime, pa vse do subtilne umetniške ekspresije rok, ter vlogo Madge brezhibno, intuitivno in z zračno lahkotnostjo prepletla z virtuoznimi koreografskimi elementi. 

Zato Tanja Baronik prejme v letu 2018 posebno strokovno priznanje Društva baletnih umetnikov Slovenije, za njen vrhunski poustvarjalni dosežek, ki ga predstavlja edinstvena kreacija čarovnice Madge v baletu La sylphideAugusta Bournonvilla, v produkciji Baleta Slovenskega narodnega gledališča Maribor.

Posebno strokovno priznanje Društva baletnih umetnikov Slovenije za izjemne dosežke na področju baletne umetnosti v Sloveniji

OKStrokovno priznanje za izjemne dosežke na področju baletne umetnosti v Sloveniji je prejel dirigent

MARKO GAŠPERŠIČ

za njegov obširni opus glasbenega vodstva baletnih predstav v Slovenskem narodnem gledališču Opera in balet Ljubljana vse od leta 1989 do danes

       

Obrazložitev:

Dirigent Marko Gašperšič je s svojim obširnim  opusom  glasbenega vodstva  baletnih  predstav, ki  sega  vse do  leta  1989, pomembno zaznamoval slovensko baletno dogajanje.

Marko Gašperšič se je rodil v Ljubljani, kjer je študiral klavir pri profesorici Zorki Bradač, nato pa muzikologijo na Filozofski  fakulteti  in dirigiranje  pri  profesorju Antonu  Nanutu  na Akademiji  za  glasbo. Za  izvedbo Dvořakove Simfonije št. 8 je že za časa študija prejel študentsko Prešernovo nagrado.

V ljubljanski Operi je debitiral kot dirigent operne predstave La bohème, nato pa je vodil mnoge  operne in  baletne  predstave, operete  in  koncerte. Baletnemu ansamblu in simfoničnemu orkestru Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana se je priljubil ne le z najvišjo mero glasbene strokovnosti in za dirigenta baletnih predstav nujnega poznavanja strokovnih pravil baletne umetnosti, temveč tudi s profesionalnim in človeškim odnosom, ki ju je do umetnikov gojil skozi vso svojo kariero. Marko Gašperšič je umetnik in človek širokega pogleda in misli, ki jih namenja in deli ne zgolj z glasbeniki v  orkestru, pač  pa tudi  s  koreografi in  baletnimi  plesalci. Je  tako  rekoč zaščitni znak mnogih uprizoritev baletnih predstav ljubljanskega baleta, med katere sodi še posebej baletna uspešnica Hrestač – Božična zgodba, ki je do danes doživela več kot 100 ponovitev. Je zavzet sodelavec  pri nastajanju  novitet,  sodobnih baletov  in  baletnih predstav  iz  zakladnice klasičnega baletnega repertoarja. Od leta 1989  do danes  je  dirigiral številnim baletnim predstavam, med njimi Beli košuti, Don Kihotovim sanjam, Giselle, Drugi slovenski baletni simfoniji, Coppeliji  na Montmartru, Trionfu di Afrodite, Navihanki, Hrestaču, Pokrajini misli, baletu za otroke Kdo je najmočnejši na svetu?,  pa spet Hrestaču  – Božični  zgodbi,  Dawsonovi Giselle, Baletnemu  večeru Stravinski, Trnuljčici, Labodjemu jezeru, Doktor Živagu in drugim. Marko Gašperšič, ki je z glasbenim vodstvom baletnih predstav v vseh svojih letih delovanja pomembno zaznamoval Balet Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana, bo v letošnjem letu s predstavo BALET 100 po mnogih aktivnih letih umetniškega ustvarjanja odšel v zaslužen pokoj. Za njegov celovit umetniški prispevek h glasbenemu vodenju baletnih predstav Baleta Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana, Marka Gašperšiča slovenska baletna stroka nagrajuje z visokim strokovnim priznanjem.

2016

Strokovna komisija za nagrade in priznanja Društva baletnih umetnikov Slovenije se je odločila, da z zadovoljstvom in spoštovanjem podeli posebno strokovno nagrado

NENI VRHOVEC STEVENS 

ob zaključku njene izjemne profesionalne umetniške baletne kariere v Slovenskem narodnem gledališču Opera in balet Ljubljana.

Nena je ena od zadnjih balerin, če ne prav zadnja, ki je svoj plesno-baletni opus lahko živela in doživela bogato,  celovito in umetniško zaokroženo do zaključka, tako, kot se je to razumevalo in odvijalo do trenutka, ko so birokrati in administratorji s svojimi strokovno nepremišljeni in nepreverjenimi potezami posegli v življenja umetnikov in posredno močno otežili in umetniško ogrozili delovanje baletnih ansamblov obeh naših operno-baletnih gledališč.  

Nena je prehodila dolgo, pestro in raznoliko pot umetnice od fantička s klobučkom v Vragu na vasi, preko najrazličnejših klasičnih vlog do serije izrazitih izjemno močnih karakternih nosilnih likov. Bila je občutljiva, zanesljiva, natančna in tehnično odlična balerina, sposobna oblikovanja vlog s paleto najrazličnejših obrazov in karakterjev. Bila je sodelavka in partnerica, kakršnih si lahko le želimo. 

Televizijski portret, ki je bil oblikovan leta 2004, je razkril vse bogastvo zakladnice Nenine ustvarjalnosti, pa čeprav je predstavil samo njene podobe, ki so bile do tedaj posnete za televizijo. 

Naj naštejemo samo najizrazitejše: 

Romeo in Julija – Cullberg/Prokofjev, Lepa Vida – Pino Mlakar/Vilko Ukmar,  Ana Karenina – Riženko/Pliseckaja/Ščedrin,  A deus – Dedovič/Mozart,  Carmen –  Danovski/Bizet/Ščedrin, Coppelia na Montmartru – Vamos/Delibes, Giselle – Lukašova/Adam, Dom Bernarde Albe – Lopez/Martin, Ljubezenski duet – Jeras/Mahler, Madrigal – Dedovič/Mozart, Preludij poletju in Perpetuum – Dedovič/Gregorc, Enigma Gallus – Šparemblek/Gallus, Tatinska sraka – Dedovič/Rossini, Epitaf za Srečka Kosovela – Šparemblek/Kumar, Lepotica in zver – Jeras/Ravel in še bi lahko naštevali.

Strašljiva je misel, da podobno bogatega televizijskega portreta v prihodnosti ne bo mogoče več sestaviti, saj se sredstva za TV arhiviranje umetniških predstav in baletnih, ter seveda tudi drugih umetnikov, krčijo do nerazumnih, bolje rečeno, nedopustnih meja, čeprav nesporno predstavljajo pomemben delež narodove kulturne zakladnice, ki brez arhivskih posnetkov nezadržno drsi v pozabo.

Umetniška življenja, strokovna znanja in izkušnje, ki jih je Nena Vrhovec Stevens zbirala na baletnem odru ves svoj vek so naložba, zaradi katere, v tem trenutku, Neni nismo namenili nagrade za življenjsko delo. Upamo,  pričakujemo in želimo si, da bo s svojim bogastvom znanja in izkušenj tudi v bodoče prispevala k slovenski baletni umetnosti in pomagala pri razvoju in izobraževanju bodočih baletnih plesalcev.

2015

Strokovna komisija za nagrade in priznanja Društva baletnih umetnikov Slovenije v sestavi Bojana Hinteregger, predsednica, Alenka Ribič, Sanja Nešković Peršin, Vojko Vidmar, Edward Clug, Tomaž Rode in Matjaž Marin, se je odločila, da podeli priznanje Društva baletnih umetnikov Slovenije baletni plesalki Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana

NINI NOČ

za profesionalni vstop v svet baletne umetnosti in za vzpodbudo za njeno nadaljnjo umetniško pot.
 
Nina Nočje zaključila baletno izobraževanje leta 2013  na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru. Vrata v mariborsko gledališče so ji ostala zaprta zaradi pomanjkanja delovnih mest.
Njen talent pa ni ostal nezapažen v Društvu baletnih umetnikov Slovenije in po srečnem spletu okoliščin je pristala v ansamblu ljubljanskega baleta. Umetniški vodja baleta Irek Mukhamedov je zaznal njene sposobnosti in ji zaupal vodilno solistično vlogo Aurore v baletu Trnuljčica, kar je bil, z ozirom na njeno mladost, nedvomno velik presedan.
Imenovati to sreča ali kakorkoli drugače?
Nina Noč je kljub svoji mladosti dokazala moč svoje volje in svojih hotenj in prepričanj po življenju v baletnem svetu. Mlada in neizkušena, vendar, trdno prepričana v svojo baletno prihodnost, je bila dorasla umetniškim izzivom, in se vključila v repertoar ljubljanskega baleta tudi z izpostavljenimi solističnimi vlogami v baletih Coppelia, Hrestač in Labodje jezero.
Ninin prestop iz baletne šole v profesionalne vode slovenskega baleta je primer, bolje rečeno vzor, ki je v današnjem času izjemno redek. S svojim vsakodnevnim razumevanjem svojega dela dokazuje, da ve, kaj je bistvo poslanstva baletnega umetnika.
Želimo ji, kar se da veliko nadaljnjih priložnosti za življenje v čarobnem svetu baletne umetnosti in čim več dobrih in ustvarjalnih koreografov, ki ji bodo s svojo kreativnostjo pomagali graditi njeno baletno pot in življenje, ter bogatili njeno umetniško dušo.

2012

ASAMI NAKASHIMA

 

za briljantno izvedbo vloge Amorja v baletu Don Kihot, v koreografiji Krzysztofa Nowogrodzkega v produkciji baleta Slovenskega narodnega gledališča Maribor.

 

Umetniški dosežek, ki ga je  balerina Asami Nakashima dosegla z vlogo Amorja v baletu Don Kihot, v koreografiji Krzysztofa Nowogrodzkega predstavlja šolski primer in hkrati dokaz trditve, da so pametovanja o velikih in malih vlogah v baletni umetnosti v celoti zgrešena.

Variacija Amorja, je pač ena od stotnij ženskih variacij z repertoarja klasičnega baleta. Asami Nakashima je z briljiantno tehniko, izjemno suverenostjo, prepričljivostjo, močno osebnostjo in pripadnostjo umetnosti iz variacije Amorja ustvarila umetniški presežek, ki bo ostal v spominu. Amor, v svoji dobro minuto trajajoči variaciji je zablestel kot diamant v okviru celovečerne predstave.

EDWARD CLUG

 

za izjemno kreacijo vloge Gamacha v baletu Don Kihot, v koreografiji Krzysztofa Nowogrodzkega v produkciji baleta Slovenskega narodnega gledališča Maribor.

 

Težko bi se reklo, da smo, vsaj mi starejši plesalci in ljubitelji baletne umetnosti, v svojem življenju videli manj kot deset uprizoritev ali TV posnetkov klasičnega baleta Don Kihot.

Pa kljub vsemu, je čar umetniške ustvarjalnosti na katerega baletni umetniki prisegamo, doživel svoj presežni trenutek tudi v letu 2011 na odru SNG Maribor. 

V pravzaprav neizrazito glavni ali baletno nepretirano zahtevni vlogi Gamacha, nas je vse skupaj presenetil in navdušil plesalec Edward Clug. Teoretične in filozofske razlage fenomena njegovega uspeha in kreacije Gamacha niso potrebne. Preprosto se je zgodila vloga, kareacija, umetniška upodobitev Gamacha, v kateri so se združili baletni tehnični talent, igralska mojstrovina, Edijevo veselje do plesne umetnosti, radost bivanja, natančno poznavanje zakonov življenja na baletnem odru, velika mera humorja in seveda optimizma, ki predstavljajo gonilne sile dela in življenja Edwarda Cluga.

Ugotavljamo, da takšnega Gamacha, ki bi nas navdušil v tolikšni meri, s toliko duhovitostmi in toliko humorja še nismo videli. 

Menimo, da se baletni ansambel SNG Maribor lahko pohvali še z enim presežkom: imajo najbolj smešnega direktorja baleta na svetu - seveda v pozitivnem smislu.

2011

OLESJA HARTMANN

posebno priznanje DBUS za umetniško in tehnično dovršeno izvedbo vloge Myrthe v baletu Giselle, v koreografiji Rafaela Avnikjana v produkciji baleta Slovenskega narodnega gledališča Maribor.

 

Lik kraljice vil v baletu Giselle je Olesja Hartmann oblikovala malodane po temeljnih zakonitostih baletne umetnosti. Hladna, plemenito vzvišena, nedotakljiva in brezpogojno vladarska. Odlično obvladovanje tehnike klasičnega baleta je Olesja izkoristila zato, da je zaupano ji vlogo Myrthe umetniško zaokrožila in jo povzdignila v enega od presežnih umetniških kreacij slovenske baletne umetnosti v letu 2011.

2010

VIKTOR ISAIČEV

 

posebno priznanje DBUS za dolgoletno delo z ljubljanskim baletnim ansamblom.

 


Viktor Isaičev je rojen v Pjatigorsku. Šolal se je na Akademskem koreografskem učilišču v Moskvi, kjer je tudi začel nastopati. Najprej je tri sezone plesal v operi in baletu Narodnega akademskega gledališča Taras Ševčenko v Kijevu, nato dve sezoni v baletu HNK Zagreb. 
Leta 1992 je postal član baletnega ansambla Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana, kjer je leta 1994 prejel naziv baletni solist. V Ljubljani je odplesal vrsto vlog, med katerimi so najpomembnejše Princ v Hrestaču, Labodjem jezeru in Trnuljčici, Petruccio v Ukročeni trmoglavki, Vronski v Ani Karenini, Franz v Coppeliji na Montmartru, Colas v Navihanki in druge.
Leta 2001 je postal baletni mojster. Kot oseba, odgovorna za postavitev in ohranjanje obširnega baletnega repertoarja ljubljanskega baleta, tako že vrsto let na najvišji strokovni in umetniški ravni skrbi za brezhibnost izvedbe baletnih predstav ter odlično pripravljenost baletnih plesalcev. Svoje delo opravlja požrtvovalno, pri čemer se nikoli ne ozira po urah, ki naj bi bile namenjene njegovemu dejanskemu rednemu delovnemu času.

2009

OKBOJANA HINTEREGGER,

posebna nagrada za izjemne zasluge pri strokovnem delu in organizaciji dela Društva baletnih umetnikov Slovenije. 

Baletna plesalka in organizatorica BOJANA HINTEREGGER je desetletji dolgo, strokovno in nesebično delovala v Izvršnem odboru Društva baletnih umetnikov Slovenije, pretežno v funkciji podpredsednice, ter s tem izjemno pripomogla k rasti društva, njegovi prepoznavnosti v našem kulturnem prostoru in popularizaciji baletne umetnosti. 
Neumorno je organizirala učne ure o baletu v mariborski regiji, tako po vrtcih, šolah in socialnih ustanovah. 
Z izjemno zagnanostjo je delovala v raznih komisijah Mestne občine Maribor, zastopala barve baletne umetnosti in našega društva, s čimer je botrovala tudi seriji priznanj in nagrad, ki so našla pot v vrste našega članstva.
V zadnjih letih pa ji je, z več kot odličnim iskrenim in odprtim sodelovanjem z ljubljanskim delom društva uspel še en veliki met. Tadicionalna senca nezaupanja med mariborskim in ljubljanskim delom članstva, ki je kalila naše skupno delo, je dandanes samo še spomin. Hvala tudi za to izjemno pomembno zmago. 
Za Bojanino angažiranost in odlično ter dolgotrajno delo, se ji Društvo baletnih umetnikov Slovenije zahvaljuje s posebnim priznanjem v upanju, da bo tudi v prihodnje stala ob strani naši umetnosti in našemu prijateljstvu.

2008

Komisija za nagrade in priznanja, Društva baletnih umetnikov Slovenije v sestavi: Bojana Hinteregger, predsednica, članica Tanja Baronik in člani Janez Mejač, Jaš Otrin in Vojko Vidmar, se je na seji 20. maja 2008 odločila, da letos podeli posebno nagrado Društva baletnih umetnikov Slovenije,

 

dipl. prof. muzikologije in urednici Uredništva za resno glasbo in balet TV Slovenija, 

DANICI DOLINAR

za izjemne zasluge za popularizacijo, podporo in ohranjanje baletne umetnosti na Slovenskem,

 

Danica Dolinar je svojo pripadnost baletni umetnosti izpričala že s svojo diplomo po študiju muzikologije, v kateri je detajlno obdelala in katalogizirala vso slovensko glasbo, ki je bila do takrat ustvarjena z namenom, da bo nekoč scensko upodobljena zaživela na baletnem odru. S pričetkom dela v Uredništvu za resno glasbo in balet Televizije Slovenija so se njene možnosti sožitja z baletom povečale. Skozi pretekla desetletja je botrovala dolgi vrsti dokumentarno-portretnih oddaj o slovenskih baletnih umetnikih in tematskim ter dokumentarnim baletnim projektom. Avtorska dela naših koreografov Šparembleka, Jerasa, Neubauerja, Dedoviča, Otrina, Kosija in v zadnjem času Cluga so oživela na televizijskih ekranih v naših domovih. Tu je še dolga vrsta dragocenih posnetkov gledaliških baletnih predstav, dokumentov o nekdanjih srečanjih in tekmovanjih slovenskih in jugoslovanskih baletnih umetnikov in njihovih gostovanjih. Oddaje Mladi baletni plesalci se predstavljajo nekako označujejo stalnico urednice Danice Dolinar. S temi posnetki v TV arhivih ohrani kar največ dokumentov o mladih talentih, ki se porajajo v naših baletnih šolah in z delom nadaljujejo na svoji nadaljnji poti. Nekaterim od njih je omogočila predstavitev pred evropsko publiko z udeležbo na Evrovzijskih tekmovanjih mladih plesalcev. Vsekakor ne gre prezreti dragocenih dokumentov o iskanjih samega sebe in koreografski umetnosti naših mladih, ki nastajajo v okviru Gala večerov novih baletnih koreografij na slovensko glasbo v okviru Društva baletnih umetnikov Slovenije. Pod okriljem TV uredništva, Daničin redni stik z Evropsko mrežo televizijskih postaj omogoča slovenskim gledalcem, da na domačih ekranih vidijo najboljše, kar je posnetega s področja baleta in plesa. Od tod izvira tudi vrsta koprodukcij z vrhunskimi koreografi in TV režiserji pri nas. Ohranjanje naše baletne dediščine označuje njeno stalno raziskovanje zaprašenih in pozabljenih baletnih posnetkov v Dokumentaciji TVS, kar nam občasno omogoča naše srečanje z njimi pod naslovom Iz baletnega arhiva. Drastična primera: musical Slučajno sta se srečala Romeo in Julija koreografa Henrika Neubauerja iz leta 1968. Filmski posnetek je ostal brez glasbenega traku. Na pobudo Danice Dolinar so po originalnih zapisih glasbo obnovili ter film na novo ozvočili in sinhronizirali leta 2004. Podoben primer predstavlja posneti delovni material s posnetki odlomkov baleta Romeo in Julija Prokofjeva, posnetega na različnih lokacijah in ob različnem času s konca 60. let. Po skoraj štirih desetletjih je bil material zmontiran v oddajo, ki predstavlja celoten celovečerni balet, do originala mu manjka samo pičlih nekaj minut. Zasluga Danice Dolinar je tudi odkritje originalne Ipavčeve partiture prvega slovenskega baleta Možiček, ki je veljala za izgubljeno. Glasbo so na novo posneli in je doživela tudi svojo koreografsko upodobitev za TV ekrane, predstavljena pa je bila doma in v tujini. Zahvaljujoč Danici Dolinar je televizijsko umetniško dokumentiran tudi zadnji del življenjske poti nestorjev slovenskega baleta Pie in Pina Mlakar. Prav njena zasluga je, da je bilo Mlakarjevo trmoglavo zavračanje TV medija kot umetniške oblike izražanja omajano v temelju, in to ob ogledu TV portreta balerine Tatjane Remškar. Mlakarjeva pronicljivost ni prezrla iskrenosti, izražene v dolgoletnem delu Danice Dolinar, zato sta se z ženo Pio odločila. Izpod postelje, kjer je dolga desetletja ležala, sta potegnila škatlo s filmskim materialom posnetkov plesov Pie Mlakar iz leta 1944 in ji ga izročila. Desetine ur je bilo potrebnih za filmsko restavracijo razpadajočega materiala in še naslednje desetine za oblikovanje in sinhroniziranje glasbene spremljave. Dragoceni material je bil iztrgan pozabi časa in predstavljen TV gledalcem. Umetniški oddaji z naslovom Večna baletna domačija I in II sta dostojno zaokrožili pot Mlakarjev, ki smo jo poimenovali Nekdanje svečanosti. In tu je še televizijska oddaja, ki je obeležila 80-letnico slovenskega baleta. V pripravi je oddaja o letošnji 90-letnici. Ogromen raziskovalni projekt, ki ga je opravila Danica Dolinar, je tudi serija oddaj z naslovom Po sledeh baleta. Ti predstavljajo nastanek in razvoj baletne umetnosti v svetu in pri nas. Posneto serijo bo zaokrožila zadnja oddaja o baletu v drugi polovici 20. stoletja na Slovenskem. Z vedenjem, da se ob vsem naštetem Danica Dolinar z enako zavzetostjo ukvarja tudi z drugimi plesnimi zvrstmi in z glasbo, toliko bolj cenimo njen izjemni prispevek slovenski baletni umetnosti, ki temelji na skorajda ekstremni delavnosti, srčnosti, zagnanosti in brezkompromisnosti do same sebe. Želimo ji zvrhano mero energije in volje za uresničitev bodočih načrtovanih televizijskih projektov.

2007

Posebno priznanje kot najobetavnejša mlada baletna plesalka, za svoje uspešne nastope prejme plesalka

 

 
ALENA MEDICH 

 

Alena je v rosni mladosti z družino prispela v Slovenijo, začela baletno šolanje v Zagorju in ga letos končuje na Srednji baletni šoli v Ljubljani. Vmes se je njena družina preselila v tujino, Alenina ljubezen do baleta je premagala strah pred samostojnim življenjem. Predanost baletni umetnosti, kateri podreja vse, botruje njeni poti. Začeli so jo vključevati v predstave Baleta SNG Ljubljana in prejema nagrade na tekmovanjh. Leta 2005 uspešno zastopa Slovenijo na Evrovizijskem tekmovanju mladih plesalcev v Varšavi. Njena zlata plaketa na letošnjem tekmovanju je ponoven dokaz njenih izjemnih kvalitet. Upamo, da bo strokovno priznanje Aleni dodatna vzpodbuda za njeno nadaljnjo umetniško pot in da ji bo omogočena čimprejšnja vključitev v profesionalni baletni ansambel. Alenina predanost baletni umetnosti in ples, s katerim nas razveseljuje sta razlog, da sta se Marjan in Katja Batagelj odločila, da Aleni nekoliko olajšata bodočo umetniško pot s sponzorstvom.