OK
OK

POSTAVLJENI ŠTIRJE RAZSTAVNI PANOJI PRED MLAKARJEVO DOMAČIJO V NOVEM MESTU

OK

POSTAVLJENI ŠTIRJE RAZSTAVNI PANOJI PRED MLAKARJEVO DOMAČIJO V NOVEM MESTU

V spomin na bogato umetniško pot zakoncev Mlakar so v Krki v sodelovanju z Društvom baletnih umetnikov Slovenije v bližini njunega doma postavili štiri razstavne panoje, na katerih skozi fotografijo in besedo predstavljajo njuno umetniško ustvarjanje in življenje. Avtorica razstave Danica Dolinar, diplomirana muzikologinja, strokovnjakinja za baletno umetnost in članica Društva baletnih umetnikov Slovenije, ter arhitektka in oblikovalka razstav Mojca Turk, ki je eksponate oblikovala, sta imenitno ujeli duh življenja in plesa znamenitih slovenskih umetnikov.  

OK

POSLOVILA SE JE BALERINA ERIKA SAFRAN

OK

POSLOVILA SE JE BALERINA ERIKA SAFRAN

ERIKA SAFRAN, 1944 – 2020

 

17. februarja 2020 se je v Mariboru poslovila ena zadnjih balerin starejše generacije mariborskih baletnih plesalcev, Erika Safran.

Rojena Mariborčanka je prvič nastopila na odrskih deskah kot šolarka baletne šole v Mariboru v plesnem vložku opere Aida.

Končala je takratno baletno šolo v Mariboru pri prof. Iku Otrinu in bila leta 1963 angažirana v baletni zbor. Njeni pedagogi so bili Itka Ivelja, Anka Lavrač, Albert Likavec in njen dolgoletni vodja baleta in pedagog Iko Otrin.

V svoji plesni karieri je odplesala vrsto vidnejših vlohg in s svojo osebnostjo pripomogla k razvoju mariborskega baleta. Najraje se je spominjala vlog in kreacij v baletih Nokturno, Notredamski zvonar, Coppelia, Navihanka, Prometej, Peter Klepec, Don Kihot in drugih.

Ob slovesu z mariborskih odrskih desk je dejala: »Vse vloge, solistične in zborovske, sem plesala enako rada, ne bi mogla reči, da mi je bila katera posebno všeč.«

Na koncu pa je vseeno s solzo očeh pritrdila, da je najraje plesala »Svanildo« v baletu Coppelia v koreografiji Ika Otrina. Kasneje je več let prenašala izkušnje svojim najmlajšim učencem na Baletni šoli v Mariboru.

OK

BALETNI PLESALEC IN ČLAN DBUS GREGOR GUŠTIN PREJEL PRIZNANJE “DEKLICA S PIŠČALKO”

OK

BALETNI PLESALEC IN ČLAN DBUS GREGOR GUŠTIN PREJEL PRIZNANJE "DEKLICA S PIŠČALKO"

Na prireditvi Občine Kočevje pred slovenskim kulturnim praznikom je bilo podeljeno deveto priznanje Deklica s piščalko 2020 za strokovno odličnost na področju umetnosti, humanističnih znanosti in kulture. Priznanje je prejel baletni plesalec, koreograf in pedagog Gregor Guštin.

Žirija za podeljevanje Priznanja Občine Kočevje Deklica s piščalko je za podelitev priznanja v letu 2020 kot izbranega kandidata predlagala Gregorja Guština zaradi njegovega strokovno odličnega prispevka k razvoju plesne dejavnosti v Kočevju, v katero je vsadil nacionalne poklicne kriterije in lastne mednarodne baletne izkušnje, s tem pa ustvaril trajno referenčno točko za obravnavo Kočevske. Guštin dosega mednarodno primerljive rezultate in nacionalno pomembne rezultate v slovenskem kulturnem prostoru, dosega odličnost v konceptualnih zasnovah, metodah izvedbe in rezultatih ustvarjanja ali delovanja ter je povezan z regionalnim področjem občine Kočevje.

Pod kulturni program prireditve Deklica s piščalko se je kot avtor in režiser podpisal mag. Marko Glavač, ki je s konceptom Vilinska domišljija v empirični podobi skozi poezijo, glasbo, ples, modo, sodobno tehnologijo pričaral edinstveno izkustvo kulture. Na odru Šeškovega doma se je zvrstilo preko 20 domačih in gostujočih kulturnih ustvarjalcev. Del programa je bil tudi industrijski robot GP8, skupaj s kreacijo priznanega modnega oblikovalca Petra Movrina. Prireditev je povezovala igralka Tjaša Železnik. V sklopu prireditve je bilo razkrito tudi kulturno tematsko leto, poimenovano 2020 Ramorjevo leto – razprimo krila.

O letošnjemu prejemniku priznanja

Gregorja Guština je ples zanimal in zaznamoval zgodaj in že kot najstnik je prejel več nagrad na regijski in državni ravni. V letni in poletnih šolah se je učil plesnih tehnik svetovno znanih koreografov Marthe Graham in Lesterja Hortona, jazz baleta ter še drugih plesnih in gibalnih tehnik. Pri šestnajstih letih, v letu 1995, je postal državni prvak v plesnih disciplinah hip-hop in disco dance. Ti dve zmagi sta ga vodili na svetovno prvenstvo na Madžarsko. Takrat ga je videl koreograf in pedagog Fred Laser, ki je v Gregorju Guštinu prepoznal dar, kakršnega imajo klasični baletni plesalci. Še istega leta je bil sprejet na Srednjo glasbeno in baletno šolo v Mariboru. Prav kmalu je kot nadarjen dijak dobil štipendijo za mednarodni baletni seminar v Avstriji, kjer se je izobraževal naslednji dve leti. Vseskozi so ga zanimale različne plesne tehnike in pri devetnajstih letih je postal državni prvak v plesni disciplini, imenovani solo show. Po nekaj mednarodnih uspehih so ga sprejeli na znano šolo Rudra Béjart v švicarski Lozani. Slavni plesalec in koreograf Maurice Béjart je prepoznal mladega nadarjenega plesalca, ki je bil deležen njegove pozornosti tudi v šoli, ki se imenuje po bojevitem in zmagovitem indijskem bogu plesa Rudri. Tam je mladi baletnik dozorel. Nemirni duh je radovednega in nadarjenega plesalca vodil domov, v Slovenijo, kjer je diplomiral na Srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru. Takoj nato se je začela njegova pot profesionalnega baletnega plesalca v SNG Opera in Balet Ljubljana – kot solist v baletnem zboru je ustvaril več vlog v baletih Don Kihot, Bajadera, Coppelia na Montmartru in še. Že zgodaj je Gregorja Guština zanimala tudi koreografija in leta 2000 je na tekmovanju mladih slovenskih baletnih plesalcev prejel nagrado za najboljšo izvedbo sodobne koreografije, ki so jo poimenovali bihma. Nagrada je bila tudi televizijski portret enaindvajsetletnega plesalca in koreografa, posnela ga je Televizija Slovenija. Gregor Guštin je nato nastopil na mednarodnem festivalu koreografskih miniatur v Beogradu in spet prejel nagrado. Za Gala večere novih baletnih koreografij na slovensko glasbo pod okriljem Združenja baletnih ustvarjalcev Slovenije ustvarja domala desetletje – vir navdiha je poiskal v glasbi Slavka Osterca, Demetrija Žebreta, Slavka Avsenika mlajšega in v ljudski glasbi. Pomembne uspehe Gregor Guštin kot koreograf dosega tudi na TEMSIG – Tekmovanjih mladih slovenskih glasbenikov in baletnih plesalcev, ki je tudi mednarodno znano in priznano, saj žiranti prihajajo tudi z najprestižnejših glasbenih univerz in ustanov iz vse Evrope.

Gregor Guštin je odličen plesalec, večkrat nagrajeni koreograf, zdaj je tudi pedagog. Ustvarjalna radovednost ga je mladega ponesla v svet. Pa je svoj svet spet poiskal in našel doma. V Sloveniji. Doma pa je tudi v Kočevju, kjer je nastopal že v osnovnošolskih letih. Zdaj kot pedagog in kot koreograf vodi mažoretno skupino, s katero ustvarja tudi celovečerne prireditve. Za predstavo z naslovom Pajki je našel navdih v kočevski krajini. Ta skupina se redno uvršča na prva mesta na regijskih, državnih in tudi mednarodnih tekmovanjih. Na poletnih seminarjih v Kočevju poučuje balet in jazz balet, vodi tudi koreografske delavnice. Tesno je vpet v plesno ustvarjalnost mladih. Mladim je vzor; je odličen učitelj tistim, ki bodo sledili njegovi poklicni poti, in tistim, ki jim bodo njegove plesne učne ure prvi bližnji pogled v svet umetnosti – v svet, ki je privilegij tistih, ki umetnost razumejo in jo potrebujejo (Foto: Urška Pečnik).

OK

MILKU ŠPAREMBLEKU PREŠERNOVA NAGRADA ZA ŽIVLJENJSKO DELO

OK

MILKU ŠPAREMBLEKU PREŠERNOVA NAGRADA ZA ŽIVLJENJSKO DELO

Baletni umetnik – koreograf, plesalec, režiser … MILKO ŠPAREMBLEK je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Prešernov nagrajenec Milko Šparemblek: Baletni umetnik, ki je postal plesni pojem

Portret letošnjega dobitnika najvišjega slovenskega priznanja na področju kulture

Milko Šparemblek je sam postal plesni pojem, njegov ples je preprosto ‘šparemblekovski’, njegove inovacije v vrtincu plesnogledaliških iskanj pa bi lahko poimenovali ‘šparemblekovsko plesno gledališče’.

Pozornosti ni namenjal le klasičnemu baletu, ampak se je posvetil tudi študiju sodobnih plesnih tehnik. Foto: arhiv SNG Opera in balet Ljubljana
Pozornosti ni namenjal le klasičnemu baletu, ampak se je posvetil tudi študiju sodobnih plesnih tehnik. Foto: arhiv SNG Opera in balet Ljubljana

O umetnosti plesa in umetnosti namreč razmišlja kot o zelo potrebni vsenavzoči nadstavbi, ki plemeniti banalnost vsakdanjosti. “Njegov izvirni slogovni izraz je tako samosvoj, da ga ne more opredeliti nobena plesnoteoretična ali plesnozgodovinska oznaka,” piše v utemeljitvi Prešernove nagrade za življenjsko delo, ki jo je spisala strokovnjakinja za balet Danica Dolinar.

Letošnji nagrajenec, koreograf in plesalec, sodi v generacijo svetovno znanih umetnikov, ki so s svojim delom prispevali k spremembi razmišljanja o plesu v današnjem času. Njegov opus pa obsega več kot 150 baletnih, opernih in dramskih predstav.

Z 91. leti in sedmimi desetletji dolgo ustvarjalno potjo je Milko Šparemblek najstarejši še aktivni koreograf na svetu, piše v utemeljitvi. Šparemblekovo odrsko postavitev Pastoralne simfonije Ludwiga van Beethovna so denimo konec junija lani izvedli na baletnem večeru treh kultnih del slovenske koreografske literature Balet 100, posvečenem stoletnici slovenskega poklicnega baleta.

Iz labirintov sveta v objem lastnega srca
Koreografiji se letošnji veliki Prešernov nagrajenec posveča od leta 1955. Na oder je v 45 gledališčih po svetu postavil več kot 150 baletnih, opernih in dramskih predstav, obenem pa je svoje delo vtisnil v vrsto umetniških filmov in izvirnih televizijskih stvaritev.

“Milko Šparemblek je karizmatičen človek in umetnik, ki nas kot ustvarjalce in gledalce zanesljivo in osrečujoče vodi iz labirintov sveta v objem lastnega srca. Lahko se mu spoštljivo poklonimo,” še piše v utemeljitvi.

“S plesom se začne vse. Balet je izhod iz labirinta. Je moj poklic. Je klic,”pravi sam. V svoji karieri je deloval kot baletni mojster, koreograf, režiser in dramaturg. Rodil se je leta 1928 na Prevaljah. Šolal se je v Zagrebu, kjer je diplomiral iz primerjalne književnosti in končal srednjo baletno šolo klasičnega baleta priAni Roje in Oskarju Haramošu. Nato se je izpopolnjeval v Parizu in New Yorku, piše v biografiji, ki so jo objavili na spletni strani SNG-ja Opera in balet Ljubljana. Danes živi v Zagrebu.

Velika Prešernova nagrajenca sta fotograf Stojan Kerbler in baletnik Milko Šparemblek

Lepota človeškega gibanja kot alfa in omega plesne umetnosti
Pozornosti ni namenjal le klasičnemu baletu, ampak se je posvetil tudi študiju sodobnih plesnih tehnik. Šparemblek je bil med drugim baletni mojster pri velikem Mauriceu Bejartu, direktor baleta Metropolitanske opere v New Yorku, direktor Gulbenkian baleta v Lizboni, podobne funkcije je opravljal tudi v Lyonu in Zagrebu. V domovino je prinašal balet v skladu z mednarodnimi merili. Njegove stvaritve modernega baleta odlikuje lepota človeškega gibanja kot alfa in omega plesne umetnosti.

Šparemblek je za svoje delo prejel številne nagrade doma in v tujini. Med drugim je prejel nagrado Prešernovega sklada ter strokovno nagrado Pia in Pino Mlakar Društva baletnih umetnikov Slovenije za vrhunski mednarodni koreografski opus in umetniško obogatitev slovenske baletne umetnosti. Je tudi prejemnik nagrade hrvaškega gledališča za življenjsko delo in nagrade Vladimir Nazor, prav tako za življenjsko delo.

PODELJENE NAGRADE LYDIE WISIAKOVE V LETU 2019

OK

PODELJENE NAGRADE LYDIE WISIAKOVE V LETU 2019

Društvo baletnih umetnikov Slovenije je v sodelovanju z SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Maribor, na odru Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana, 29. novembra 2019 podelilo letošnja najvišja strokovna priznanja s področja baletne umetnosti v Sloveniji, nagrade Lydie Wisiakove.

Društvo baletnih umetnikov Slovenije kot krovna organizacija s področja slovenske baletne umetnosti nagrade Lydie Wisiakove podeljuje od leta 1997, od leta 2013 pa v sodelovanju z SNG Opera in balet Ljubljana ter SNG Maribor. Nagrade predstavljajo najvišje strokovno priznanje za dosežke na področju baletne umetnosti v Sloveniji.

Strokovno komisijo za podeljevanje nagrad Lydie Wisiakove sestavlja sedem članov, od katerih jih Društvo baletnih umetnikov Slovenije imenjuje pet, po enega člana pa imenjujeta Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana ter Slovensko narodno gledališče Maribor. Komisijo sestavljajo Matjaž Marin – predsednik, Valentina Turcu, Alenka Ribič, Janez Mejač, Edvard Dežman, Petar Đorčevski in Tomaž Rode.

Številne nagrade za umetniške dosežke s področja slovenske baletne umetnosti, podeljene od leta 1997 do danes, dokazujejo, da slovenski balet s svojimi interpreti tako ljubiteljem kot poznavalcem baletne umetnosti ter strokovni javnosti ponuja visoko bero umetniških dosežkov, zadovoljstev in raznolikosti, s katerimi baletni umetniki v Sloveniji bogatijo državno zakladnico umetnosti.

Prejemnik nagrade Lydie Wisiakove za življenjsko delo je v letu 2019:

  • Vojko Vidmar, slovenski baletni umetnik, nekdanji prvi solist Baleta SNG Opera in balet Ljubljana

Prejemnici nagrade Lydie Wisiakove za posebne dosežke na področju baletne umetnosti v obdobju zadnjih treh let sta v letu 2019:

  • Muzikologinja Danica Dolinar in arhitektka Mojca Turk za izjemno strokovno, dosledno ter pregledno avtorsko in oblikovno kreacijo razstave z naslovom 100 let slovenskega poklicnega baleta

OBRAZLOŽITVE NAGRAD:

OKNagrado Lydie Wisiakove za življenjsko delo na področju baletne umetnosti letu 2019 prejme baletni umetnik

VOJKO VIDMAR

za njegov izjemen vseživljenjski doprinos slovenski baletni umetnosti.

Obrazložitev:

 Vojko Vidmar – kakšno bogastvo življenj, ki jih je kot baletni plesalec 40 let z dušo in telesom živel na odrskih deskah in pred kamerami, koliko čarobnega prepletanja plesnega izraza in notranjega doživljanja, zlitja notranjih čustev z glasbo, z gibanjem in z energijo publike, koliko radosti, uspehov, sreče in ljubezni na eni strani in koliko vaj, znoja, utrujenosti  in tudi razočaranj na drugi.

Gledalce je kot baletni plesalec vedno prepričal z izjemno odrsko prezenco, karizmo, z energijo, s pretanjenim izpovedovanjem človekove notranjosti in s sijajno tehniko in jim v srce ter dušo z odra ali s televizijskega ekrana prenašal fantastično stanje kozmične radosti, kot v zadnjih letih sam imenuje stanje, ki ga baletni umetnik lahko doživlja. Pravi: “Ko mu duša zavriska, ko se počuti osmišljen, srečen in osrečuje druge”.

Za gledalce je bil vedno privilegij doživljati trenutke, ko se je z njim na odru zgodila Umetnost.

Vojko Vidmar predstavlja svetlejši del slovenske baletne zgodovine.

Rodil se je v Ljubljani in se leta 1955, star sedem let, pod pedagoškim vodstvom Rusinje Nadežde Murašove prvič srečal z baletnimi koraki. V letih 1958–1968 je obiskoval srednjo baletno šolo pri Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje in diplomiral pri prof. Lidiji Wisiakovi.  Od leta 1966 je plesal v SNG Opera in Balet Ljubljana in leta 1975 postal solist. Je zadnji iz generacije baletnih plesalcev, ki sta jih na pot čudežnega sveta plesa pospremila nestorja slovenskega baleta Pia in Pino Mlakar. O njem je Pino Mlakar med drugim zapisal:

S svojo karizmo duhovne in telesne enovitosti je Vojko Vidmar idealen plesalec baletnega modernizma. V tem duhu koreografirana dela v Vidmarjevi plesni interpretaciji delujejo na gledalca razumljivo, spontano, sprejemljivo in očarljivo.”

Tako je še posebej nepozabnih kar 16 njegovih interpretacij koreografskega sloga Milka Šparembleka, ki mu je, kot pravi, optimalno odgovarjal.

Vojko Vidmar je poustvaril več kot 2400 kreacij v delih sedemdesetih domačih in tujih koreografov.

Lahko bi rekli, da je bil moderen kreativen plesalec z izvrstno plesno tehniko in silovito izraznostjo, ki je plesal vse od klasične vloge princa v baletu Giselle do samosvojih interpretacij karakternih vlog, kot sta bili Vrag v baletu Vrag na vasi Mlakarjevih in Vojak v Šparemblekovi Zgodbi o Vojaku.

Gostoval je na mnogih baletnih odrih nekdanje Jugoslavije, željo po uveljavitvi v tujini je potešil na številnih gostovanjih po vsem svetu – stika z domačim občinstvom pa ni nikoli pretrgal.

Sodeloval je s televizijskimi hišami Češke, Hrvaške, Italije, Avstrije, Belgije, Nemčije in seveda Slovenije.

Želja po soočanju baletne umetnosti in televizijskega medija ga je vodila na TV Slovenija, kjer je sooblikoval vrsto plesno baletnih oddaj, med njimi oddajo ob 90 letnici Pina Mlakarja Večna baletna domačija, umetniški dokumentarec O Labodjem jezeru, Abraham ljubljanske baletne šole, Trije obrazi plesne skupine Kazina ter portret Milka Šparembleka.

Za svoje vrhunske interpretacije je prejel številne nagrade – Župančičevo, Zlata ptica, nagrado Prešernovega sklada, tri priznanja jugoslovanskega baletnega bienala, dve priznanji Društva slovenskih baletno – plesnih kritikov, in za najbarvitejšo paleto likov sveta baletne umetnosti Prešernovo nagrado.

V letih od 2003 – 2009 je bil predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije, od leta 2009 pa zavzeto deluje kot član Izvršnega odbora DBUS ter kot član Komisij za strokovne nagrade. Z dragocenim strokovnim znanjem realizira in režira televizijske posnetke baletov.

Vojko Vidmar ostaja izjemna osebnost slovenskega baleta in gledališkega plesa, vertikala  in vzor velike tradicije poštenosti in predanosti, ki sta nam jo zapustila Pia in Pino Mlakar, kot je zapisal Milko Šparemblek. Pri njem se srečujemo s pojavom čudežne skrivnosti genetike, ki izbrancem omogoča dolgo dejavno življenje, ne da bi pri tem trpeli prvotna intenzivnost in kakovost.

To je Vojko Vidmar, umetnik po duši.

Nagrado Lydie Wisiakove za izjemne dosežke na področju baletne umetnosti v Sloveniji v obdobju zadnjih treh let prejmeta v letu 2019

Muzikologinja DANICA DOLINAR kot avtorica

in

arhitektka MOJCA TURK kot oblikovalka,

za izjemno strokovno, dosledno ter pregledno avtorsko in oblikovno kreacijo razstave z naslovom 100 let slovenskega poklicnega baleta

Obrazložitev:

Razstava ob stoletnici prvega poklicnega slovenskega baletnega ansambla, ki smo si jo lahko ogledovali v mesecih maju in juniju 2019 v Cankarjevem domu v Ljubljani, natančno označi pomembne mejnike, ki so spletli stoletno pot slovenske baletne umetnosti. Avtorica razstave Danica Dolinar s poglobljenim premislekom izbere artefakte, ki označujejo dogodkovne premike. V sodelovanju z avtorico postavitve razstave Mojco Turk ustvarita izjemen preplet fotografij pomembnih predstav in nepogrešljivih osebnosti, ki so pomagale graditi stoletno baletno zgodbo ter na videz manj pomembnih fragmentov scenske in kostumske podobe. To nevidno vez med odrskimi elementi vzpostavljata dosledno, zapeljujeta nas z nostalgičnim vpogledom v zgodovino te vzvišene umetnosti, tudi preko pisane besede v obliki letakov, citatov in plakatov, ki jih smiselno povezujeta v logično celoto z ostalimi elementi vpogleda v baletno umetnost. Razstava z demontažo gledaliških elementov in z njihovo ponovno montažo subtilno poveže dejanski trenutek z zgodovino, v katerem smo kot opazovalci hkrati tu in nepogrešljivo tudi tam.

SVEČANI BALETNI KONCERT 2019

OK

SVEČANI BALETNI KONCERT 2019 S PODELITVIJO NAGRAD LYDIE WISIAKOVE

V SNG Opera in balet Ljubljana bo 29. novembra 2019 ob 19.30 Društvo baletnih umetnikov Slovenije v sodelovanju z SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Maribor uprizorilo letošnji Svečani baletni koncert, na katerem se bodo podelile nagrade s področja baletne umetnosti v letu 2019.

Letošnji nagrajenci, ki bodo prejeli nagrade Lydie Wisiakove bodo vse do koncerta ostali skrivnost.

Program:

SVEČANI BALETNI KONCERT S PODELITVIJO NAGRAD LYDIE WISIAKOVE

SNG Opera in balet Ljubljana

Petek, 29.11.2019 ob 19.30

 

LARGO

Glasba: Georg Frederic Hendel

Koreografija: Vlasto Dedovič

Urša Vidmar, Filip Viljušić

 

BAJADERA

Glasba: Ludvig Minkus

Koreografija: Marius Petipa 

Neža Rus

 

CANTATA – Solo & Trio

Glasba: Skupina Assurd

Koreografija: Mauro Bigonzetti

Olesja Hartmann, Catarina de Meneses, Tiberiu Marta, Ionuț Diniță

 

SAVE OUR SOULS

Glasba: Samuel Barber – Agnus Dei

Koreografija: Mitja Popovski

Lana Klemen

 

LABODJE JEZERO, pas de deux Odete in Princa

Glasba: Petr Ilič Čajkovski

Koreografija: Lew Ivanov

Nina Noč, Petar Đorčevski

 

LAURENCIA

Glasba: Samuel Barber – Agnus Dei

Koreografija: Mitja Popovski

Yaman Kelemet

 

PEPELKA – Duet

Glasba: Sergei Prokofiev

Koreografija: Jean-Christophe Maillot 

Tijuana Križman Hudernik, Ionuț Diniță

 

PODELITEV NAGRAD LYDIE WISIAKOVE ZA IZJEMNE DOSEŽKE NA PODROČJU BALETNE UMETNOSTI V SLOVENIJI

 

HRESTAČ

Glaba: Petr Ilič Čajkovski

Koreografija: Marius Petipa

Asami Nakashima, Ana Klašnja, Yuyin Muraishi, Yuya Omaki

ČLANICA DBUS VALENTINA TURCU PREJELA NAGRADO HRVATSKOG GLUMIŠTA

OK

ČLANICA DBUS VALENTINA TURCU PREJELA NAGRADO HRVATSKOG GLUMIŠTA

V nedeljo, 24. novembra 2019 so na svečanosti v HNK Zagreb podelili nagrade hrvaškega društva dramskih umetnikov za leto 2019.

Nagrado za najboljše koreografsko ali dirigentsko delo v baletu je prejela Valentina Turcu za koreografijo uprizoritve Smrt v Benetkah na glasbo Gustava Mahlerja in v izvedbi HNK Zagreb. Smrt v Benetkah je prejela nagrado tudi kot najboljša baletna uprizoritev.

Iskrene čestitke!

ROMEO IN JULIJA DBUS POD PIRANSKIM ZVEZDNATIM NEBOM

OK

ROMEO IN JULIJA DBUS POD PIRANSKIM ZVEZDNATIM NEBOM

V okviru Poletnega festivala Piran 2019 je Društvo baletnih umetnikov Slovenije uprizorilo tudi baletno predstavo Romeo in Julija. Uro in dvajset minut trajajoča predstava brez odmora je nastala prav za Poletni festival Piran leta 2018.

V vlagah Julie in Romea sta prvič zaplesala Diana Radić (v letu 2018 Giorgia Vailati), mlada balerina, ki je letos diplomirala na Madžarski plesni akademiji (HDA) v Budimpešti in bo s sezono 2019/2020 postala članica Baleta SNG Opera in balet Ljubljana ter mariborski plesalec Filip Jurič (v letu 2018 Kenta Yamamoto), ki žal navkljub svojemu izjemnemu talentu še vedno ni redni član enega od slovenskih baletnih ansamblov. Jurič kot Romeo, izjemen tako tehnično kot interpretacijsko je dokazal, da je zagotovo najboljši slovenski baletni plesalec mlade generacije. Radićeva, ki jo je izkušenejši Jurič korektno vodil skozi predstavo je kot Julija povsem upravičila zaupanje za dodelitev te zahtevne vloge. Je balerina lepih linij, plesne kulture in igralskega talenta. V vlogi Mercuita se je še enkrat predstavil izjemni Ionut Dinita, Tybalt je bil prepričljivi Petar Đorčevski – obema sta vlogi pisani na kožo. V Lady Capulet se je premierno predstavila Jelena Lečić, balerina, poznana po izjemnih interpretacijah, ob njej pa Siniša Bukinac kot grob in brezčustven Julijin oče, Lord Capulet. Matjaž Marin je bil Pater Lorenzo, razumevajoč in čustven akter, ki prepriča, Dojiljo je poustvarila Nina Slabe. Omeniti velja tudi mladega Jošta Martinčiča, ki je predvsem v tercetu z Romeom in Mercutiom korektno nadomestl poškodovanega Jana Trniniča. Baletni zbor, ki so ga sestavljali mladi slovenski in tuji baletni plesalci je pod vodstvom Aleksa Thea Šišernika plesal tehnično dobro in usklajeno.

 

BALET GISELLE V PRODUKCIJI DBUS

OK

BALET GISELLE V PRODUKCIJI DBUS

Premiera romantičnega baleta Giselle v izvedbi Baleta SNG Opera in balet Ljubljana v sezoni 2018/2019 je botrovala odločitvi, da Društvo baletnih umetnikov Slovenije (DBUS) taisto predstavo v drugačni scenski podobi uprizori pod zvezdnatim piranskim nebom tudi na Poletnem festivalu Piran 2019, in sicer predvsem zato, ker je bila prvotno predvidena zasedba plesalcev, ki so nastopili že v ljubljanski postavitvi. Žal sta pred pričetkom poletja načrte prekrižali poškodbi Nine Noč, ki naj bi nastopila v vlogi Giselle in Kente Yamamota, ki naj bi nastopil v vlogi Albrechta. Ker je bila Giselle ena najbolj pričakovanih baletnih predstav letošnjega Poletnega festivala Piran, je DBUS balet postavilo v drugačni zasedbi od prvotno predvidene.

Ionut Dinita je s svojo izjemno odrsko prezenco, umetniško zrelostjo in izvrstno tehniko v vlogi Albrechta poustvaril lik večera, ob tem pa je bil zansljiv in koersten partner mladi balerini Maryiji Pavlyukovi, ki je vlogo Giselle plesala prvič. Pavlyukova je sicer navkljub na trenutke opazni odrski neizkušenosti izpolnila pričakovanje. Hilarion je bil Petar Đorčevski, Myrtha, kraljica vil pa mlada ljubljanska balerina Neža Rus, ki je še enkrat dokazala svoj velik talent. V Kmečkem pas de deuxu sta se izkazala Diana Radić, nova pridobitev ljubljanskega Baleta in mariborski plesalec Filip Jurič, ob njiju pa sta variaciji korektno odplesala Marta Sironič, zmagovalka letošnjega baletnega tekmovanja TUTU v kategoriji Rdeča ter ljubljančan Jošt Martinčič. Myrthini spremljevalki sta bili stilno korektni in tehnično zanesljivi Assija Sultanova in Diana Radić. Baletni zbor so sestavljali mladi slovenski baletni plesalci ter posamezni udeleženci Mednarodnega poletnega baletnega seminarja Dancs-Piran. 

 

DAMA S KAMELIJAMI NA POLETNEM FESTIVALU PIRAN 2019

OK

DAMA S KAMELIJAMI NA POLETNEM FESTIVALU PIRAN 2019

Društvo baletnih umetnikov Slovenije je celovečerni balet Dama s kamelijami premierno uprizorilo na Poletnem festivalu Piran leta 2017, ko so v glasvnih vlogah plesali Tijuana Križman Hudernik, Kenta Yamamoto in Aleks Theo Šišernik, na sporedu pa je bil tudi v letu 2018, ko je Tijuano Križman Hudernik v zasedbi zamenjala Giorgia Vailati.

Zaradi izjemne obiskanosti je umetniško vodstvo Poletnega festivala Piran 2019 balet Dama s kamelijami v program uvrstilo tudi v letu 2019, ko je predstava zablestela v skorajda povsem novi zasedbi.

Kot Marguertie Gauthier in Armando Duval sta blestela Jelena Lečić in Petar Đorčevski, s svojo umetniško zrelostjo in odrsko prezenco je Monseigneurja Duvala, Armandovega očeta poustvaril Matjaž Marin, Plesis je bil tako kot v preteklih letih odličen Filip Jurič, ob njem pa je v tehnično zahtevni vlogi Madame Duvernoy zaplesala in docela upravičila zaupanje mlada Nina Kramberger, ki je baletno šolanje zaključila junija 2019 (v preteklih letih sta vlogo poustvarili Tetiana Svetlična v letu 2017 in Nina Noč v letu 2018), v vlogi  Counta Perregauxa je bil prezenten Ionut Dinita, v vlogi Olympe zanesljiva Neža Rus, Nanine pa je bila tako kot v vseh predhodnih uprizoritvah Nina Slabe. Baletni zbor, ki so ga sestavljali mladi slovenski baletni plesalci je bil suveren in izenačen.

Izjemen obis predstave je portail, da balet Dama s kamelijami še daleč ni izigran in bo zato v prihodnje zagotovo našel svoje mesto tudi na kakšnem drugem slovenskem odru.