VELIKI GALA BALETNI VEČER OB 100-LETNICI SLOVENSKEGA BALETA

SNG Opera in balet Ljubljana, 22. junij 2019

Veliki gala baletni večer ob 100-letnici slovenskega baleta, ki je bil na sporedu v SNG Opera in balet Ljubljana, je pomenil najsvečanejši dogodek ob 100 letnici slovenskega baleta. Večer je v sodelovanju z SNG Opera in baleta Ljubljana ter SNG Maribor oblikovalo Društvo baletnih umetnikov Slovenije, nastopili pa so baletni plesalci obeh nacionalnih baletnih gledališč ter DBUS. Spored je prikazal reprospektivo najmikavnejših del slovenskih koreografov skozi 100-letno zgodovino slovenskega baleta.

Večer, ki ga nebi smeli zamuditi!

PROGRAM:

POMLADNI PLES – spomin na Ruth Vavpotič

Glasba: Felix Bartholdy Mendelsohn

Koreografija: Lukas Zuschlag

ANA KLAŠNJA

 

INDIJSKI PLES – spomin na Ruth Vavpotič

Glasba: Lucijan Marija Škerjanc

Koreografija: Lukas Zuschlag

ANA KLAŠNJA

 

MOŽIČEK, odlomek iz prvega slovenskega baleta

Glasba: Josip Ipavec

Koreografija: Iko Otrin

Pripravila: Alenka Ribič

NINA KRAMBERGER, FILIP JURIČ

 

LOK

Koreografija: Pia in Pino Mlakar

Pripravila: Olga Andreeva

MARIN INO, FILIPO JORIO

 

SERENADA

Glasba: Benjamin Ipavec

Koreografija: Majna Sevnik Firšt

Pripravil: Viktor Isaičev

ELLI PURKUNEN, FILIP VILJUŠIĆ, HUGO MBENG, YUJIN MURAISHI

 

OGNJENA PTICA – pas de deux

Glasba: Igor Stravinski

Koreografija: Henrik Neubauer

Pripravila: Olga Andreeva

YAMAN MARIE KELEMET, YUKI SEKI

 

MAGNIFIKAT

Glasba: Johan Sebastian Bach

Koreografija: Milko Šparemblek

Pripravila: Mojca Kalar Simić

EMILIE TASSINARI, YUJIN MURAISHI

 

ROŽMARIN

Glasba: Katalena

Koreografija: Valentina Turcu

Pripravil: Matjaž Marin

EVGENIJA KOŠKINA, MATJAŽ MARIN

 

ČUDEŽNI MANDARIN – duet Dekleta in Mandarina

Glasba: Bela Bartok

Koreografija: Metod Jeras

Pripravila: Olga Andreeva

URŠA VIDMAR, LUKAS ZUSCHLAG

 

HORA

Glasba: Balanescu quartet

Koreografija: Edward Clug

Pripravil: Matjaž Marin

MIRJANA ŠROT, FILIP JURIČ

 

TRISTAN IN IZOLDA

Glasba: Richard Wagner

Koreografija: Ivo Kosi

Pripravil: Viktor Isaičev

TJAŠA KMETEC, FILIP VILJUŠIČ

 

ODLOMEK IZ 5. SIMFONIJE

Glasba: Ludwig van Beethoven

Koreografija: Janez Mejač

Pripravil: Viktor Isaičev

LUKAS ZUSCHLAG, HUGO MBENG, GAJ RUDOLF, YUJIN MURAISHI, FILIPPO JORIO

 

KAJN IN ABEL

Glasba: Francis Poulenc,Stevan Stojanović Mokranjac

Koreografija: Vlasto Dedovič

Pripravil: Matjaž Marin

PETAR ĐORČEVSKI, FILIP JURIČ

Sledite ali všečkajte:

MADŽARSKA BALETNA AKADEMIJA V PORTORŽU IN MURSKI SOBOTI

Tako kot v preteklih letih, bo Madžarska baletna akdemija iz Budimpešte tudi v letu 2019 v Sloveniji uprizorila dva baletna večera, in sicer 26. maja 2019 ob 19.30 na odru Avditorija Portorož ter 28. maja 2019 na odru Gledališča Park v Murski Soboti.

Na programu koncerta v letu 2019 bodo pretežno dela iz znamenitih klasičnih baletov.

     

GUSAR – pas de trois

Glasba: Adolphe Adam

Koreografija: Marius Petipa

Lea Napsugár Joó, Ingrid Nagy, Kanako Suzuki

     

GUSAR – pas d’esclave

Glasba: Adolphe Adam

Koreografija: Marius Petipa

Anzu Ito, Péter Horváth

     

INSEPARABLES (Nerazdružljivi)

Glasba:Max Richter

Koreografija:Attila Kalmár:

Lili Bozsányi, Fanni Czvikli, Márk Plita

     

THE FAIRY DOLL (Lutka) – pas de trois

Glasba:Riccardo Drigo 

Koreografija:Nikolai and Sergei Legat:

Boglárka Lepedus, Zsolt Kovács, Richárd Szentiványi

     

LABODJE JEZERO – pas de deux Odile in Princa Siegfrieda

Glasba: Peter Ilič Čajkovski

Koreografija: Marius Petipa

Nanako Nishida, Balázs Lőcsei

     

GOPAK iz baleta „TARAS BULBA”

Glasba:Vasily SolovyovSedoi

Koreografija:Fedor Lopukhov

Emanuele Co’

     

SPRING WATERS

Glasba: Sergei Rachmaninov 

Koreografija: Asaf Messerer

Edvin Somai, Klaudia Tamás

     

GRAND PAS CLASSIQUE (pas de deux)

Glasba:Daniel François Esprit Auber

Koreografija:Victor Gsovsky

Diana Radić, Ryunosuke Ubukata

     

*******

     

ESMERALDA – suita iz baleta

Glasba:Cesare Pugni / Riccardo Drigo

Koreografija:Marius Petipa

Pas de six

Prva variacija:

Fanni Czvikli

Štiri dekleta:

Diana Porfireanu, Motoyoshi Hinata, Nanako Nishida, Raina Removic

Solo par:

Diana Radic,Zsolt Kovács

Grand pas des fleurs

Grand pas de deux:

Dorka Róza Dosek,Ryunosuke Ubukata

Trije pari:

Lea Napsugár Joó – Márk Plita

Kanako Suzuki – Richard Szentiványi

Ingrid Nagy – Edvin Somai

Šest deklet:

Boglárka Lepedus, Dorottya Lengyel, Gvendolin Nagy, Antoneta Turk, Natsuki Okada, Dóra Szelényi

Šest parov: 

Rubina Ellenrieder, Vince Topolánszky

Sakura Yoshioka, László Pavleszek

Fanni Mészáros, Nikolaos Askondis-Gkatsonidis        

Rebeka Szendrey, Valentin Domsa

Klaudia Tamás, Cicak Borna

Kitty Incze, Salin Giorgio

Sledite ali všečkajte:

VSE NAJBOLJŠE dr. HENRIK NEUBAUER!

dr, HENRIK NEUBAUER, ČASTNI PREDSEDNIK DBUS PRAZNUJE 90 LET

VSE NAJBOLJŠE DRAGI HENRIK NEUBAUER!

dr. Henrik Neubauer, častni predsednik DBUS

Dr. Henrik Neubauer je nedvomno edinstvena osebnost v slovenski kulturi, v svojem plodovitem življenju je zaznamoval številna umetniška področja, predvsem pa je pustil globok in neprecenljiv odtis v slovenskem baletnem prostoru kot plesalec, koreograf, režiser in pisec strokovne literature, ki je s svojim znanjem in pristopom k delu povzdignil slovenski balet in ples na visoko umetniško raven, hkrati pa močno prispeval h njegovi prepoznavnosti. Je eden redkih, ki svoje življenjsko izkustvo prenaša tudi na teoretično področje glasbenega in plesnega gledališča; njegove knjige so nepogrešljive za študij in razumevanje strokovne plati baleta ter plesa in zgodovine slovenskega baleta. Dr. Henrik Neubauer je pionir na praktični in teoretični plati baletne in plesne umetnosti, saj je s svojim neprecenljivim delom doprinesel k razvoju in popularizaciji slovenske baletne umetnosti.

Dr. Henrik Neubauer se je rodil leta 1929. Po končani osnovni šoli v Goričah in gimnaziji v Ljubljani je leta 1953 hkrati diplomiral na ljubljanski baletni šoli in končal zdravniški študij na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Že v času študija je kot baletni plesalec sodeloval tudi z baletnim ansamblom SNG Opera in balet Ljubljana.

Po končanem študiju v Ljubljani je odšel v Moskvo in nato v Združene države Amerike, kjer se je izobraževal za koreografa.

Henrik Neubauer je edinstvena osebnost v slovenskem kulturnem prostoru. Že iz naštetih delovnih področij je vidno, da je v svojem plodovitem življenju zaznamoval številna umetnostna področja, hkrati pa je eden redkih, ki svoje življenjsko izkustvo uspešno prenaša tudi na teoretično področje glasbenega gledališča.

Henrik Neubauer nesporno sodi v vrsto velikih slovenskih baletnih plesalcev s 70 različnimi vlogami in pomembnim izjemnim koreografskim opusom 80 baletov, pri čemer je bila četrtina teh koreografij namenjena krstni predstavitvi baletov slovenskih skladateljev. Med slednjimi je tudi Festival na glasbo Marjana Lipovška Druga suita za godala iz leta 1966, ki je bil v kostumih in sceni v mestnih barvah in simbolih posvečen Ljubljani. Gotovo je Neubauer tudi osebnost z največjim teoretičnim znanjem s plesnega in opernega področja in je eden naših redkih opernih režiserjev z opusom več kot 30 režij in s temeljitim poznavanjem glasbenega gledališča in opere kot specifičnega medija. Opere in balete je postavljal tudi v Bolgariji, Avstriji, na Slovaškem in Irskem.

Neprecenljiva je njegova pedagoška dejavnost tako na plesnem (baletnem) kot na opernem področju. Poleg pedagoškega dela je pripravil program »Operna šola« na Akademiji za glasbo, program »Plesne dejavnosti« kot izbirni predmet devetletke in program »Višje šole za baletne učitelje«, s čimer je Glasbena in baletna šola v Ljubljani prerasla v Konservatorij za glasbo in balet. Dvakrat je bil gostujoči profesor na Hochschule für Theaterkunst v Berlinu (2001, 2005) in šestkrat predavatelj na Mednarodnem baletnem seminarju v avstrijskem Wolfseggu (med leti 2000 in 2012). Našo baletno in operno umetnost je z besedo in sliko predstavljal v organizaciji Gesellschaft für Musiktheater na Dunaju, kjer je organiziral tudi razstavo ob 80-letnici slovenskega baleta, predaval je še v Kölnu, Chicagu, Los Angelesu, Savonlinni, Münchnu, Essnu, Cabourgu, Bjelašnici, Ljubljani, Opatiji, Grožnjanu, na Dunaju ter na pogostih simpozijih pri nas.

Dr. Neubauer je pionir raziskovanja plesne preteklosti na Slovenskem in po njegovi zaslugi imamo Slovenci prvič celovit pregled zgodovine in razvoja plesne umetnosti pri nas. Z raziskovanjem preteklosti se ukvarja že od zgodnih šestdesetih let preteklega stoletja ko je napisal »Kroniko razvoja baletne umetnosti v Ljubljani«. Njegova tovrstna dejavnost, ki obsega do zdaj 33 knjig in nad 500 člankov, sega na področje baleta, opere, operete, splošne gledališke zgodovine, zgodovine glasbeno-gledališkega šolstva in številnih gledaliških učbenikov. Vse to tvori edinstveno kroniko glasbeno-gledališkega življenja pri nas in je z njegovo avtobiografsko knjigo ‘Obračun’ pomemben prispevek k ohranjanju naše kulturne dediščine. Njegova knjižna dela zadnjih let so ‘Opereta v Sloveniji’, ‘Ljubljanska opera med drugo svetovno vojno’, ‘Petnajst let Javnega sklada za ljubiteljsko kulturo’, ‘Davorin Jenko in njegova glasba za gledališče’ (v tej je popisal tudi Jenkove spomenike v Ljubljani), pripravlja pa obsežno knjigo o Slovenskih operah. Njegove knjige in učbeniki predstavljajo edino izvirno slovensko literaturo z navedenih področij.

Ne moremo tudi mimo njegovega prispevka pri oblikovanju in organizaciji kulturnega življenja tako na Slovenskem in še posebej v Ljubljani. V Ljubljani in tudi v Mariboru je deloval kot plesalec, koreograf ter operni in operetni režiser. V Ljubljani je deloval na pedagoškem področju kot predavatelj plesnih ter opernih igralskih predmetov, tu je afirmiral Festival Ljubljana doma in v svetu in tu je izdajal vsa svoja najpomembnejša publicistična dela.

Med njegovimi največjimi dosežki je gotovo, da je, pet let po prevzemu Festivala Ljubljana, zapisal naše mesto med največje evropske festivale s sprejemom v Združenje evropskih glasbenih festivalov. Vsi naši časopisi so novembra 1977 to objavili z naslovom ‘Veliko mednarodno priznanje’. Takrat je bilo članstvo omejeno le na ozek krog najpomembnejših festivalov kot so Edinburg, Bayreuth, Holland Festival, Berlin, Salzburg, Verona, Montreux idr. in v takratni Jugoslaviji poleg Ljubljane edino še Dubrovnik. Na čelu Festivala je Neubauer ostal tri mandatna obdobja do upokojitve.

Kot sekretar mednarodnega plesnega komiteja je v Ljubljani dvakrat gostil najvidnejše predstavnike plesnega življenja iz vsega sveta, organiziral srečanje najuglednejših svetovnih strokovnjakov za vzgojo opernih pevcev ter organiziral blejski sestanek predsedstva Glasbenogledališkega komiteja. Vedno je bil pri tem poudarek tudi na seznanjanju gostov z Ljubljano in Slovenijo, njenimi znamenitostmi in kulturnimi dosežki. Med vodenjem baletnega društva je organiziral več seminarjev tujih baletnih strokovnjakov s področja baletne medicine (dvakrat), metodike pouka, baletne kritike, stilnih razlikah v baletnih koreografijah in prehrani plesalca.

Za svoje delo je dobil številne nagrade, priznanja in častna članstva, je tudi častni doktor Université da la Danse pri Centre culturel chorégraphique international v Parizu, dobitnik reda z zlatim vencem, nagrade glavnega mesta Ljubljana, dobitnik zlatega reda za zasluge Republike Slovenije ter odlikovanja turškega predsednika Erdogana »Ugledni starejši državljan sveta 2009«.

Delovanje dr. Henrika Neubauerja:

  • 1946 – 1957:član in solist ljubljanskega Baleta;
  • 1957 – 1961:asistent na Medicinski fakulteti v Ljubljani;
  • 1960 – 1972:vodja baleta in koreograf ljubljanskega baletnega ansambla;
  • 1972 – 1982:direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana;
  • 1984 – 1986:umetniški vodja Opere in baleta v Mariboru;
  • Od leta 1989:predavatelj na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani na pevskem oddelku in v Operni šoli, za katero je leta 1997 pripravil tudi program študija;
  • 1990:pridobi na podlagi priznanja umetniških del in nastopnega predavanja naziv docent za predmet gibno-stilnih elementov in operno igro; ;
  • Od leta 1997:izredni profesor na Akademji za gasbo Univerze v Ljubljani;
  • Od leta 2004:redni profesor na Akademji za glasbo Univerze v Ljubljani.

Ustvarjalni opus dr. Henrika Neubauerja:

Dr. Henrik Neubauer je ustvarjal v Sloveniji, pa tudi v tujini, in sicer v Avstriji, Italiji, Hrvaški, Srbiji, Črni Gori, Irski, Bolgariji, Slovaški in drugje.

Njegov ustvarjalni opus predstavlja:

  • več kot 80 baletnih koreografij,
  • več kot 80 koreografij v opernih in dramskih predstavah,
  • več kot 40 koreografij za posebne prireditve,
  • 33 opernih in operetnih režij,
  • 15 režij dramskih iger v francoščini.

S slednjimi je gostoval tudi v Avstriji, na Hrvaškem, v Italiji in Franciji.

Napisal je:

  • 33 knjig,
  • prek 500 člankov s področja opere in baleta.

Njegovo najpomembnejše publicistično in raziskovalno delo je Razvoj baletne umetnosti v Slovenijiv dveh delih. Predaval je doma in v tujini, ter sodeloval pri številnih enciklopedičnih edicijah.

Deloval je in še vedno deluje v številnih mednarodnih in domačih organizacijah, med drugim:

  • od leta 1973 v Mednarodnem gledališkem inštitutu (ITI-UNESCO), pri katerem je bil v letih 1992 – 2000 tudi predsednik Slovenskega centra, generalni sekretar in nato častni član Plesnega komiteja, tehnični svetovalec Izvršnega komiteja, še vedno pa je član predsedstva Komiteja za glasbeno gledališče,
  • aktivni član Dance Notation Bureau v New Yorku,
  • ustanovni član Alliance of Dance Notation Educators,
  • član Svetovalnega sveta International Dance Alliance.

V svoji bogati in raznoliki umetniški karieri je bil:

  • predsednik Slovenskega komornega glasbenega gledališča
  • predsednik Skupnosti slovenskih koncertnih agencij,
  • predsednik Koordinacijskega odbora jugoslovanskih koncertnih agencij,
  • predstavnik Festivala Ljubljana v Združenju evropskih glasbenih festivalov
  • predstavnik Festivala Ljubljana v Komiteju za zunajevropske umetnosti,
  • predsednik organizacijskega odbora 1. in 3. Tekmovanja mladih slovenskih baletnih plesalcev, član žirij mednarodnih baletnih tekmovanj v Avstriji,
  • član Sveta za glasbeno izobraževanje Ministrstva za šolstvo, znanost in šport ter Ministrstva za kulturo,
  • predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije,
  • 1971 je postal častni doktor Université de la danse v Parizu,
  • 1983 je postal častni član Plesnega komiteja Mednarodnega gledališkega inštituta (ITI).

Nagrade:

  • 1973 priznanje položaja umetnika izjemne kvalitete Komisije za razvrščanje umetnikov,
  • 1978 prva nagrada za režijo opera Carmenv izvedbi Opere SNG Maribor na Jugoslovanskem opernem bienalu v Ljubljani,
  • 1981 prva nagrada za koreografijo na Jugoslovanskem baletnem bienalu v Ljubljani za koreografijo in režijo baleta Romeo in Julijana glasbo S. Prokofjeva v izvedbi ljubljanskega baletnega ansambla,
  • 1986 priznanje za izjeno kreativno izvedbo glasbeno-scenskega projekta Kralj Learz ansamblom Opere SNG Maribor na Jugoslovanskem opernem bienalu,
  • 2000 Škerjančevo priznanje Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani,
  • 2000 Betettova listina Društva glasbenih umetnikov Slovenije, Ljubljana kot skupinsko priznanje sodelavcem Enciklopedije Slovenije,
  • 2001 priznanje Ministrstva za šolstvo znanost in šport ter Ministrstva za kulturo ob 30 letnici tekmovanj mladih slovenskih glasbenikov in baletnih plesalcev,
  • 2003 je prejel Nagrado Mesta Ljubljana,
  • 2009 Zlati red za zasluge Republike Slovenije.

Baletni solist

Dr. Henrik Neubauer nesporno sodi v vrsto velikih slovenskih baletnih plesalcev. Njegove solistične plesne kreacije predstavljajo pomemben prispevek v razvoju slovenske plesne umetnosti.

Poustvaril je obširen opus vlog:

  • 1948: Pastir v »Diptihonu« M. Kozine (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1949: Grk in Vodja janičarjev v »Ohridski legendi S. Hrističa (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1951: Paž v »Srednjeveški ljubezni« F. Lhotke (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1952: Joko v »Danina ali Joko, brazilska opica« P. Lindpaintnerja (v SNG Opera in balet Ljubljana in na gostovanjih v Avstriji),
  • 1952: Jelin stric in Ženin v »Vragu na vasi« F. Lhotke (v SNG Opera in balet Ljubljana in na gostovanjih v Avstriji),
  • 1955: Škric v »Coppeliji« L. Delibesa (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1955: Harlekin v »Nekdanjih svečanostih« R. Straussa (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1955: Mačka v »Lisici zvitorepki« I. Stravinskega (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1955: Beli konj v »Amazonke« I. Kogan-Semenova (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1956: Prvi Tatar v »Polovskih plesih« A. Borodina (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1956: Flavtist v »Ljubezni in pravdi«. G. F. Handla (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1956: Plesalec v »Plesalcu v sponah« P. Mlakarjeve (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1956: Bliščečnik v »Lepi Vidi« V. Ukmarja (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1956: Norček in solist v mazurki v »Labodjem jezeru« P. I. Čajkovskega (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1957: Pes v »Fantastični prodajalni« G. Rossinija in O. Respighija (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1959: Pierre v »Čajni punčki« R. Savina (v SNG Maribor),
  • 1961: Till v »Tillu Ulenspieglu« R. Straussa (v Mladinskem gledlaišču Ljubijana),
  • 1961: Peter v »Petru in volku« S. Prokofjeva (v Mladinskem gledališču Ljubljana),
  • 1962: Solist v ritornelih »Beneškega zamorca« B. Blacherja (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1966: Godec v »Godcu« V. Ukmarja (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1967: Knez Prospero, Kobold in Sabljač v »Maski rdeče smrti« S. Osterca (v SNG Opera in balet Ljubljana, SNG Maribor in na RTV – televizija Ljubljana),
  • 1967: Edward v »Sedmih smrtnih grehih« K. Weilla (V SNG Maribor),
  • 1968: Hillarion v »Giselle« A. Adama (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1968: Pater Lorenzo v »Romeu in Juliji« S. Prokofjeva (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1969: Mercutio v »Romeu in Juliji« S. Prokofjeva (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1969: Poslednji človek v »lIuzijah« S.Osterca (RTV – televizija Ljubljana),
  • 1970: Notar v »Navihanki« Anonimusa (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1971: Baletni mojster v »Rondoju o zlatem teletu« (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1971: Catalabutte v »Tmuljčici« P. I. Čajkovskega (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1972: Escalus v »Romeu in Juliji« S. Prokofjeva (v SNG Opera in balet Ljubljana).

Nekaj kritik solističnih nastopov:

“ … Henrik Neubauer je kot breztežni Joko, brazilijanska opica uprizarjal prave čudeže elastične prožnosti, da je v vseh potankostih lahko deloval tako resnično. Razen tega je imela ta opica pri vsej svoji porednosti tudi nekaj ganljivega v sebi, kar jo je počiovečevalo.”

(Tagespost, Graz, 1952)

“ … Henrik Neubauer je mimo suverenega obvladovanja najtežjih mest vdihnil vlogi Prvega tatarja v Polovskih plesih pravi smisel, značaj in pravo življenje. Da je tudi to vlogo rešil in prilagodil svoj temperament njenim zahtevam, je pripisovati dejstvu, da se povsem obvlada in tehniki pridružuje tudi oster čut za muzikalnost, kar omogoča Henriku Neubauerju sijajno prilagoditev različnim vlogam ter pravilno povezavo glasbenega in plesnega izraza.”

(Kulturni dnevnik, 1955)

“ … Vlogo Belega konja nam je letos predstavil izredno nadarjeni plesalec Henrik Neubauer. V svojem podajanju se je močno približal idealnemu liku neukročenega konja, kot ga zahteva delo samo.”

(Študentska tribuna, Ljubljana, 1955)

“ … Največjo težo vsega plesa nosi Henrik Neubauer v naslovni vlogi Plesalca v sponah. To je po fizični zmogljivosti kot po plesni intenziteti, ki ne sme popustiti od prvega skoka na oder do konca, niti v nepremični drži na tleh, silno težak ples. Ta zahteva od plesalca ne samo že velike tehnične obvladanosti, izvrstne kondicije, ampak tudi visoko in zrelo plesno moč. Priznati moram, da je Neubauer prav s tem plesom prikazal velik razvoj in da je premagal v sebi nekaj velikega.”

(Ljudska pravica, Ljubljana, 1956)

Koreografin režiser

Izjemen koreografski opus dr. Henrika Neubauerja je obširen, izjemen in sila pomemben za razvoj slovenske baletne umetnosti ter slovenskih baletnih plesalcev. Ustvaril je vrsto izvirnih koreografij za številne krstne izvedbe del slovenskih skladateljev, katerih mnogi so tudi člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njegovemu koreografskemu opusu po obsegu gotovo ni para, številne njegove koreografije pa nesporno sodijo med najboljše, kar smo jih Slovenci ustvarili na tem področju.

Poleg tega je intenzivno ustvarjal tudi na področju koreografij za dramska in operna dela, režiral je dramske predstave v francoskem jeziku ter pripravljal koreografije za različne koncertne programe. Je eden naših redkih opernih režiserjev s temeljitim poznavanjem glasbenega gledališča in opere kot specifičnega medija, h kateremu ne moremo nekritično pristopiti z merili dramskega gledališča. V tujini se operna režija ves čas razvija kot samostojna panoga. Za uspešno delovanje opernega režiserja so samoumevna posebna znanja, ki pa jih v okviru našega izobraževalnega sistema ni mogoče pridobiti. Prav zato je njegovo znanje in delovanje na področju opeme režije toliko bolj dragoceno.

Koreografije baletov:

  • 1957: Rondo o zlatem teletu(Einem) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1959: Čajna punčka(Savin – krstna izvedba) – SNG Maribor
  • 1960: Peter in volk(Prokofjev) – Mladinsko gledališče, Ljubljana
  • 1961: Pomladno srečanje (B. Adamič – krstna izvedba) – Mladinsko gledališče, Ljubljana
  • 1961: Till Ulenspiegel(R. Strauss) – Mladinsko gledališče, Ljubljana
  • 1961: Beneški zamorec (Blacher) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1962: Balletto a 18(J. S. Bach) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1962: In modo romantico (Schubert) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1962: Ognjena ptica(Stravinski) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1962: Iluzije(Osterc – krstna izvedba) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1963: Kamniti cvet(Prokofjev) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1964: Soba (Auric) – SNG Maribor
  • 1964: In modo romantico(Schubert) – SNG Maribor
  • 1964: Obrežje plesalk(Ciglič – krstna izvedba) – SNG Maribor
  • 1964: Trnuljčica(Čajkovski) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1965: Vrag na vasi(Lhotka) – SNG Maribor
  • 1966: Arabeske za klavir(Osterc – krstna izvedba) – Študentsko kulturnoumetniško društvo Akademik, Ljubljana
  • 1966: Concertino za harfo in godala(Ciglič – krstna izvedba) – Študentsko kulturnoumetniško društvo Akademik, Ljubljana
  • 1966: Festival (Lipovšek – krstna izvedba) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1966: Godec(Ukmar – krstna izvedba) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1966: Obrežje plesalk(Ciglič) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1967: Maska rdeče smrti(Osterc) – SNG Maribor
  • 1967: Maska rdeče smrti(Osterc) – TV Slovenija
  • 1967: Sedem smrtnih grehov(Weill) – SNG Maribor
  • 1967: Romeo in Julija(Čajkovski) – SNG Maribor
  • 1967: Uročena ljubezen(de Falla) – SNG Maribor
  • 1967: Hrestač delno (Čajkovski) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • 1968: Soba(Auric) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1968: Romeo in Julija (Prokofjev) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1968: Srečala sta se – TV Slovenija
  • 1969: Goli cesar(Françaix) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1969: Arabeske za klavir (Osterc) – TV Slovenija
  • 1969: Iluzije – potovanje skozi čas– TV Slovenija
  • 1969: Umirajoči labodpo Fokinu (Saint-Saëns) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1970: Gazele(Škerjanc – krstna izvedba) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1970: Trnuljčica(Čajkovski) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1971: Rondo o zlatem teletu(Einem) – TV Slovenija in ORF
  • 1972: Spartak(Hačaturjan) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1972: Romeo in Julija(Prokofjev) – SNG Maribor
  • 1972: Gorjanske bajkedelno (Kozina – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • 1973: Othello(Blacher) – SNP Novi Sad
  • 1975: Hamlet(Blacher) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1976: Caprice(Čajkovski) Balet Cork, Irska
  • 1976: Cyrano de Bergerac(Constant) NP Sarajevo
  • 1977: Bolero (Ravel) Baletna skupina Lidije Sotlar
  • 1977: Etude v modrem(Rameau – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • 1977: Mladi 77(Lewis – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • 1977: Nočne sanje (Saint-Saëns) – Baletna skupina Lidije Sotlar
  • 1977: Na svoji zemlji (Kozina – krstna izvedba) – Baletna skupina Lidije Sotlar
  • 1978: Obrežje plesalk (Ciglič) – TV Slovenija
  • 1978: Ekspresije (Lebič – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • 1979: Klasična simfonija (Prokofjev) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • 1980: Ekspresije II (Lebič) – Baletna skupina Lidije Sotlar
  • 1981: Romeo in Julija(Prokofjev) Balet Celovec, Avstrija
  • 1981: Romeo in Julija(Prokofjev) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1983: Kurent(Petrić – krstna izvedba) – TV Slovenija
  • 1984: Vrag na vasi(Lhotka), Bratislava, Češkoslovaška
  • 1986: Bolero(Ravel) – SNG Maribor
  • 1987: Romeo in Julija (Čajkovski) – SNG Maribor
  • 1988: Gazele II (Škerjanc) – TV Slovenija
  • 1988: Peer Gynt(Grieg) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1988: Vesela vdova(Lehar/Cook) HNK Ivan Zajc, Rijeka
  • 1991:Etude a quattro (Rossini – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • 1991: Pentada(Gabrijelčič – krstna izvedba) – TV Slovenija
  • 1992: Žar ptica(Stravinski) Balet HNK Ivan Zajc, Rijeka
  • 1992: Impresije (Debussy – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  •  1992: Simfonični ples št.1 (Rahmaninov – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • 1993: Prijateljsko druženje(Grieg – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • 1993: Peter in volk(Prokofjev) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • 1993: Šah mat (Bliss) – SNG Opera in balet Ljubljana v Veldnu, Avstrija
  • 1994: Bolero(Ravel) – SNG Opera in balet Ljubljana v Cankarjevem domu
  • 1995: Mali princ(Vrhunc – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • 1996: Šeherezada(Rimski-Korsakov) – HNK Ivan Zajc Rijeka
  • 1997: Prodajalna punčk(Bayer) – Srednja baletna šola, Maribor
  • 1998: Letni časi (Glazunov) – Srednja baletna šola, Maribor
  • 1999: Ognjena ptica(Stravinski) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 2000: Mařenka (Škerjanc) – TV Slovenija
  • 2001: Istrijanka (Pahor – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana – na Dunaju, Avstrija
  • 2002: Možiček(J. Ipavec) – Srednja baletna šola, Ljubljana – v Šentjurju
  • 2002: Anina četvorka(B. Ipavec) – Srednja baletna šola, Ljubljana – v Šentjurju
  • 2004: Kons(Lebič – krstna izvedba) – SNG Opera in balet Ljubljana na Prevaljah
  • 2004: Krinke(Lebič – krstna izvedba) – SNG Opera in balet Ljubljana na Prevaljah

Koreografije v dramskih in opernih predstavah

  • 1954: Lažnik– (Goldoni-Žigon) – SNG Drama, Ljubljana
  • 1954: Princeska in pastirček(Golia-Vodopivec) – SNG Drama, Ljubljana
  • 1954: Soročinski sejem(Musorgski) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1954: Gospa Biserna reka(Hsiung-Ukmar) – Drama HNK Zagreb
  • 1955: Svatba krvi(Lorca-Vodopivec) – SNG Drama, Ljubljana
  • 1955: Jurček (Golia-Vodopivec) – SNG Drama, Ljubljana
  • 1956: Tri sestre(Čehov-ljudska) – SNG Drama, Ljubljana
  • 1956: Norica iz Chaillota(Giraudoux) – SNG Drama, Ljubljana
  • 1956: Lažnik(Goldoni-Žigon) – Prešernovo gledališče, Kranj
  • 1956: Mož, žena in smrt(Roussin) – Eksperimentalno gledališče, Ljubljana
  • 1956: Pohujšanje v dolini šentflorjanski(Cankar) – SNG Drama, Ljubljana
  • 1956: Henrik IV. − 2. del(Shakespeare-Žigon) – SNG Drama, Ljubljana
  • 1956: Janko in Metka(Moder) – SNG Drama, Ljubljana
  • 1956: Odstranite norca(Priestley-Vodopivec) – SNG Drama, Ljubljana
  • 1958: Šestero mušketirjev(Mihalkov) – SNG Drama, Ljubljana
  • 1959: Škrjanček(Anouilh-Vodopivec) – SNG Drama, Maribor
  • 1959: Faust(Goethe-Ukmar) – Eksperimentalno gledališče, Ljubljana
  • 1959: Steklena kletka(Priestley) – Mestno gledališče, Ljubljana
  • 1959: Yerma(Lorca-Vodopivec) – SNG Drama, Ljubljana
  • 1960: Pajčolan iz mesečine(Bor) – Mestno gledališče, Ljubljana
  • 1960: Galileo Galilei(Brecht-Vodopivec) – Slovensko ljudsko gledališče, Celje
  • 1960: Pesem hoče biti luč(Lorca) – Eksperimentalno gledališče, Ljubljana
  • 1960: Dva gospoda iz Verone(Shakespeare) – Mestno gledališče, Ljubljana
  • 1960: Zrelostni izpit(Lacour) – Mestno gledališče Ljubljansko
  • 1961: Kri v plamenih(socialne pesmi-Jež) – Eksperimentalno gledališče, Ljubljana
  • 1961: Iz take smo snovi kot sanje(Shakespeare-Vodopivec) – Slovensko ljudsko gledališče,Celje
  • 1962: Zlati petelin(Rimski-Korsakov) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1962: Jánošik(Cikker) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1962: Mrtvo pismo(Pinget-Božič) – Eksperimentalno gledališče, Ljubljana
  • 1962: Irkutska zgodba(Arbuzov) – Mestno gledališče, Ljubljana
  • 1963: Če denar pade na skalo(Tupan-B. Adamič) – SNG Drama, Ljubljana
  • 1963: Gioconda (Ponchielli) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1963: Zdraha na trgu(Wolf-Ferrari) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1963: Smeh ni greh(poljska satira-Božič) – Slovensko ljudsko gledališče, Celje
  • 1963: Kar hočete(Shakespeare-Lebič) – Slovensko ljudsko gledališče, Celje
  • 1963: Hura soncu in dežju(Delft-Lesjak) – Slovensko ljudsko gledališče, Celje
  • 1963: Strast pod bresti(O’Neill) – Slovensko ljudsko gledališče, Celje
  • 1964: Srečni zmaji(Remec-Lebič) – Slovensko ljudsko gledališče, Celje
  • 1964: Razkolnikov(Sutermeister) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1964: Saloma(R. Strauss) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1965: Inventura 65(Mikeln-Božič) – Mestno gledališče, Ljubljana
  • 1965: Traviata(Verdi) – SNG Maribor
  • 1965: Prodana nevesta(Smetana) – SNG Maribor
  • 1966: Pepelka(Popović) Mladinsko gledališče, Ljubljana
  • 1966: Čarodejka(Čajkovski) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1966: Don Kihot(Massenet) – SNG Maribor
  • 1966: Zaroka v samostanu(Prokofjev) – SNG Maribor
  • 1966: Thais(Massenet) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1966: Ta sveti dan veseli dan(Drabosnjak-Vodopivec) – Slovensko stalno gledališče, Trst
  • 1967: Lepa čevljarkaEksperimentalno gledališče, Ljubljana
  • 1967: Gorenjski slavček(Foerster) – SNG Maribor
  • 1967: Soročinski sejem(Musorgski) – SNG Maribor
  • 1967: Gorenjski slavček(Foerster) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1967: Sneguljčica(Golia-Žigon) – SNG Drama Ljubljana
  • 1968: André Chenier(Giordano) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1968: Svet na mesecu(Haydn) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1969: Hoffmanove pripovedke(Offenbach) – SNG Maribor
  • 1969: Ocean(Švara) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1969: Carmen(Bizet) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1970: Pikova dama(Čajkovski) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1970: Trubadur(Verdi) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1971: Figarova svatba(Mozart) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1971: Hovanščina(Musorgski) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1971: Jurček (Golia-Vodopivec) – SNG Drama Ljubljana
  • 1971: Prodana nevesta (Smetana) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1972: Prodana nevesta(Smetana) – SNG Maribor
  • 1973: Domača naloga na potepu(Žmavc) – Prešernovo gledališče, Kranj
  • 1974: Hodl de Bodl(Honeywood) – Prešernovo gledališče, Kranj
  • 1974: Carmen(Bizet) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1975: Igra o zmaju(Kislinger) – Prešernovo gledališče, Kranj
  • 1976: Der Frieden(Aristofan-Koder) – Celovec, Avstrija
  • 1976: Otroci imajo besedo ali Victor (Vitrac-Koder) – Mestno gledališče, Ljubljana
  • 1976: Maks žvižgač(Krüger&Volker) – Prešernovo gledališče, Kranj
  • 1977: Povabilo v grad(Anouilh-Božič) – Mestno gledališče, Ljubljana
  • 1977: Carmen(Bizet) – SNG Maribor
  • 1978: Hodl de Bodl(Honeywood) – Prešernovo gledališče, Kranj
  • 1979: Pasje srce(Bulgakov-Koder) – Mestno gledališče, Ljubljana
  • 1985: Igra o zmaju(Kislinger-Koder) – Drama SNG Maribor
  • 1987: Evgenij Onjegin(Čajkovski) – SNG Maribor
  • 1999: Janko in Metka(Humperdinck) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1999: Madame Butterfly(Puccini) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 2000: Rusalka(Dvořak) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 2001: Don Giovanni(Mozart) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 2004: Madama Butterfly(Puccini) – SNG Opera in balet Ljubljana

Krajše koreografije za baletno šolo, proslave in prireditve

  • 1952: Valse(Čajkovski) Dom sindikatov, Ljubljana
  • 1952: Poskočnica iz opere Morana (Gotovac) Dom sindikatov, Ljubljana
  • 1953: Kobold (Grieg) Dom vojnomedicinske akademije, Beograd
  • 1954: Ukrajinski plesDom vojnomedicinske akademije, Beograd
  • 1957: Galop(Offenbach) Aranžerji, Lj in Narodna banka, Ljubljana
  • 1957: Aranžer na Havajih(Čajkovski) Aranžerji, Ljubljana
  • 1957: Dva kavalirja v tropih(Meyerbeeer) Aranžerji, Ljubljana
  • 1957: Grand pas de deux(Perl) Narodna banka, Ljubljana
  • 1957: Dva vagabunda(Meyerbeeer) Narodna banka, Ljubljana
  • 1957: Orientalka in Margie(Čajkovski) Iskra, Kranj
  • 1957: Dva klovna in ona(Meyerbeer) Iskra, Kranj
  • 1961: Hudič in polhipolharski večer, Grosuplje
  • 1962: Ples s sabljami(Hačaturjan) novo leto, Prešernov trg, Ljubljana
  • 1963: Tri klasične etudeSBŠ, Ljubljana
  • 1963: MazurkaSBŠ, Ljubljana
  • 1963: CzardaszSBŠ, Ljubljana
  • 1963: Španski plesSBŠ, Ljubljana
  • 1963: Ukrajinski plesSBŠ, Ljubljana
  • 1965: Drsalca-akrobatanovo leto, Maribor
  • 1965: Klovni in finale novo leto, Mariborb
  • 1967: Pas de quatre dragih kamnov iz baleta Trnuljčica(Čajkovski) SBŠ, Ljubljana
  • 1967: Karakterna etuda(Adam) SBŠ, Ljubljana
  • 1970: Klasična etudaSBŠ, Ljubljana
  • 1970: Slovesni baletodprtje svetovnega prvenstva v gimnastiki, Ljubljana
  • 1991: Hrestač – plesrestač – HHre snežink(Čajkovski) SBŠ, Ljubljana.
  • 1992: Starinski plesi (francoska dvorna glasba) z Ramovš Consort, Spittal, Avstrija
  • 1994: Ples lotosov(kitajski ljudski ples) plesna skupina Harlekin, Celje
  • 1997: Minuetto(Buterne) Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 1997: Duet (Zamfir) 4. Slovenski festival znanosti v Cankarjevem domu, Ljubljana
  • 1997: Duet (brez glasbe) INFOS ’97 v Kavarni hotela Slon, Ljubljana
  • 1998: PavanaAG, Ljubljana
  • 1998: RigaudonAG, Ljubljana
  • 1999: Baletna slika (Glazunov) umetniški večer Vuke Kumar Hiti, Koper
  • 2000: Anina četvorka(B. Ipavec – krstna izvedba) komorni zdravniški koncert v cerkvi sv. Florijana, Lj
  • 2001: Furlana iz opere Gioconda(Ponchielli) SBŠ, Ljubljana
  • 2001: Pas de cinq, uvertura iz opere Gioconda (Ponchielli) SBŠ, Ljubljana
  • 2001: Ples ur (Ponchielli) SBŠ, Ljubljana
  • 2001: Božična pastorala(Avgust Ipavec) Zagorje
  • 2002: Možiček(B. Ipavec skrajšano) zdravniški komorni koncert v cerkvi sv. Florijana, Ljubljana
  • 2003: Missa Populorum(Avgust Ipavec) Čedad-Cividale, Italija
  • 2005: Urška in povodni mož(Ravel) Prešernova proslava Blaž Potočnikove čitalnice, Ljubljana
  • 2009: Samsonov prizorŠkofjeloški pasijon, Škofja Loka (ponovno 2015)
  • 2016: Barve zelenega smaragda (Avgust Ipavec) Sveta Gora nad Novo Gorico (in režija)

Krajše koreografije za filme in televizijo

  • 1962: BalončkarMali vrtiljak – TV Slovenija
  • 1962: Lovec v gozdu Mali vrtiljak – TV Slovenija
  • 1962: Klavir in violineMali vrtiljak – TV Slovenija
  • 1962: Orso bruno angleški film Lov na proklete, Bled
  • 1963: Od ljudskega plesa do baroka(različni skladatelji) – TV Slovenija
  • 1964Na konicah prstov (baletni film)
  • 1964: Vizija (baletni film)
  • 1965: Sunday Kind of Love(Belle, Leonard, Rhodes, Prima) – TV Slovenija
  • 1965: Trepak iz opere Sneguročka(Rimski-Korsakov) – TV Slovenija
  • 1967: Ples v sanjahslovenski film Na papirnatih avionih
  • 1994: Figarova arija filmski portret Roberta Primožiča – TV Slovenija
  • 2000: Plesni prizori v nadaljevanki dr. France Prešeren – TV Slovenija

Operne in operetne režije

  • 1975: Ero z onega sveta(Gotovac) – SNG Maribor
  • 1977:Vaške pevke (Fioravanti) – SNG Maribor
  • 1978: Carmen(Bizet) – SNG Maribor
  • 1979: Tosca (Puccini) – SNG Maribor
  • 1979: Carmen (Bizet) – HNK Split, Hrvaška
  • 1979: Istrska svatba(Smareglia) Pula in HNK Ivan Zajc, Rijeka
  • 1979: Srečkova pesem (Offenbach) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 1980: Trubadur(Verdi) – SNG Maribor
  • 1981: Analfabet(Lhotka-Kalinski) Stara Zagora in Blagoevgrad, Bolgarija
  • 1984: Traviata(Verdi) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1984: Gorenjski slavček(Foerster) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1985: Partizanka Ana(Simoniti) – SNG Maribor
  • 1986: Ugrabitev iz seraja (Mozart) – SNG Maribor
  • 1986: Kralj Lear(krstna izvedba) – SNG Maribor
  • 1992: Lažna vrtnarica (Mozart) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 1994: Le cinesi (Gluck) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 1995: Medij(Menotti) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 1995: Konzul(Menotti) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1999: Medij(Menotti) – SNG Maribor
  • 1999: Nesmrtni Kaščej(Rimski-Korsakov) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 2002: Rita(Donizetti) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 2003: Čudež v Kropi(Offenbach: La leçon de chant éléctromagnétic) – Slovensko komorno glasbeno gledališče
  • 2004: Bastien in Bastienne(Mozart) – Srednja glasbena šola Ljubljana
  • 2004: Veliki dan Jožeta Dobrnika(Streul) – Slovensko komorno glasbeno gledališče
  • 2004: Fantom v Händlovi hiši(Händel, Streul) – Slovensko komorno glasbeno gledališče
  • 2006: Bastien in Bastienne(Mozart) – Slovensko komorno glasbeno gledališče
  • 2006: Gledališki direktor(Mozart) – Slovensko komorno glasbeno gledališče
  • 2007: Pierrot in Pierrette(Svete – krstna izvedba) – Slovensko komorno glasbeno gledališče
  • 2007: Melodije srca (Gregorc) Zavod za kulturo, šport in turizem, Žalec
  • 2008: Skopuh (Paškevič) – Slovensko komorno glasbeno gledališče
  • 2009: Poslednja straža(Savin) Zavod za kulturo, šport in turizem, Žalec
  • 2009: Gledališki direktor(Mozart) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 2009: Ženitna pogodba(Rossini) – SNG Opera in balet Ljubljana

Režije opernih odlomkov

  • 1997: Figarova svatba – l. dejanje (Mozart) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 1998: Evgenij Onjegin– pisemski prizor in duet iz 4. dejanja (Čajkovski) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 1998: Čarobna piščal – duet Papagene in Papagena ter Zoroastrova arija (Mozart) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 1999: Figarova svatba – 2. dejanje (Mozart) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 2000: Traviata – arije in dueti Violete in Alfreda (Verdi) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 2001: La Bohème – 1. dejanje (Puccini) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 2001: Janko in Metka – duet iz 1.dejanja (Humperdinck) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  •  2007 Matiček se ženi– finale (Novak) – Srednja glasbena šola, Ljubljana

Režije francoskih dramskih predstav na Gimnaziji Poljane

  • 1996: Le bal des voleurs (Anouilh)
  • 1997: Au theatre comme au theatre (Servais)
  • 1997: Don Juan– 2. dejanje (Molière)
  • 1997: On ne badine pas avec l’amour– 3. dejanje (Musset)
  • 1997: Colombe – 4. dejanje (Anouilh
  • 1998: Les precieux(Labiche)
  • 1998: Le major Cravachon(Labiche)
  • 1998: Permettez, Madame!… (Labiche)
  • 1999: La cité sans sommeil (Tardieu)
  • 1999: La jeune fille et le haut-parleur (Tardieu)
  • 2000: L’amour médecin (Molière)
  • 2001 La lycéenne (Feydeau)
  • 2002: Les Mariés de la Tour Eiffel(Cocteau)
  • 2003: Le bal des voleurs (Anouilh)
  • 2004: La grammaire est une chanson douce(Orsenna)

Nekaj kritik koreografskih in režiserskih del:

“ … V koreografskem oblikovanju Rondoja o zlatem teletu je Henrik Neubauer doumel eno najvažnejših resnic umetniškega ustvarjanja, namreč, da je najmočnejši jezik umetnosti jezik nasprotij, zato je nanje naslovil svoj koncept. Tako polne kompozicijske zavesti nasprotij nismo srečali še pri nobenemu koreografu pri nas.”

(Naši razgledi, Ljubljana, 1957)

“… Glavna zasluga za pomembnost predstave Čajne punčke pa gre brez dvoma dr. Neubauerju, ki je koreografiral osupljivo preprosto in sveže.”

(Slovenski poročevalec, 1959)

“ … Koreografsko se Beneški zamorec veže na najbolj zdravo plesno tradicijo, ki je zanjo značilna nekoliko elegična razpoloženjska nota. Neubauerja zaznamuje predvsem aksiomno čist odnos plesa do glasbe in nezmotljiv instinkt za arhitektoniko prostora in izpovednost in superiomi odnos do plesne tehnike, ki se ji koreograf ne predaja pod pritiskom manjvrednostnih kompleksov, ampak jo podreja zavestni izgradnji plesnega izraza in plesnega karakterjev.”

(Delo, Ljubljana, 1961)

“… Koreografija Iluzij ni preprosta. Njegova koreografska postavitev je stroga, plemenito čista in brez okraskov, stilno usklajena in samonikla.”

(Delo, Ljubljana, 1962)

“… Viharen uspeh ljubljanskega baleta. Zelo posrečena in živa koreografija Ognjene ptice, polna invencije in poezije.”

(Gazzetta Nuova di Reggio, 1964)

“ … Za lep uspeh predstave gre levji delež nedvomno dr. Neubauerju, ki je storil več kot svojo dolžnost. Ob predstavi baleta Vrag na vasi se nam nehote porodi vprašanje ali so naši zares pičli, operni sestavi vedno dovolj smotmo uporabljeni, da bi dosegli v sedanjih razmerah čim boljši uspeh. Ob prijetnem presenečenju, ki nam ga je pripravil baletni ansambel, bi skoraj upal trditi nasprotno.”

(Večer, Maribor, 1966)

“ … V oblikovanju baleta Romeo in Julija je koreograf Neubauer strnil vse svoje desetletne napore in postavil na oder zrelo stvaritev, ki je arhitektonsko utemeljena, dinamično razvita in uravnana v valovanje ansambla, eksplozije bojev in mečevanja, privzdignjeno simfoničnost svečanosti in tišino grobnice, pripovedno je čista in jasna v porazdelitvi karakterjev drame, izpovedno je doživeta in resnična. Čutimo, da se nam predstavlja kot dorasla profesionalna družina, ki ta čas zmore velike stvari.”

(Delo, Ljubljana, 1968)

“ … Spretna režija Pikove dame se je opirala na odlično pripravljen izbor in na baletni ansambel, ki ga lahko uvrstimo na najvišjo raven in ki je predstavljal v koreografiji Neubauerja predstavo zase.”

(II Piccolo, 1970)

“ … Henrik Neubauer je ustvaril za predstavo Spartaka interesantno koreografijo. Z uspehom je poskusil simbiozo klaslčneqa plesa s sodobnimi plesnimi oblikami, ki jih je spretno povezal s folklornimi elementi. V celoti uspela predstava, ki jo lahko smatramo kot dober omen za baletni bienale v Križankah.”

(Kärntner Tageszeitung, 1972)

“ … Neubauer se je z zadnjo premiero Hamleta kot koreograf in režiser povzpel višje kot doslej.

Izjemnost novega baleta je tudi v tem, da se je koreograf izognil vsem sestavinam klasičnega baleta v najožjem pomenu besede, ki današnjega gledalca velikokrat motijo in istočasno pokazal obsežnost koreografskega slovarja.”

(Delo, Ljubljana, 1975)

“ … Tokrat lahko mirno napišem, da je prav režiserjev delež osnovno gibalo mariborske uprizoritve. Odrsko scenski izraz je bil realističen, živ, navdahnjen z ljudsko neposrednostjo, pri čemer smo doživeli duhovito izpeljano stilizirano ljudsko pripovedko o Eru z onega sveta, jasno vodeno v posameznih vlogah, ob izredno uglajenih ansambelskih scenah.”

(Delo, Ljubljana, 1975)

“ … Doživeli smo torej, vsaj tako mislim, prvič nekaj takšnega kot koreografirano režijo, kot možno pa pri nas še ne dovolj raziskano sodobno odrsko namero. Za klasično opero kot je Trubadur, pa je ta novejši pristop še bolj nenavaden. Izredno navdušenje polnega gledališča, ki se kar ni hotelo poleči, je bilo dokaz, da si predstava Trubadurja išče nadaljevanja tudi v prihodnji sezoni.”

(Večer, Maribor, 1977)

“ … Oživljena operna šola je Offenbachovo Srečkovo pesem izpeljala prisrčno, živo, tudi pevsko mikavno; mladi so tako rekoč z obema rokama zagrabili za priložnost pevskega in igralskega nastopa, pri čemer jim je izdatno stala ob strani tudi spretnost in duhovitost režiserja Henrika Neubauerja.”

(Delo, Ljubljana, 1979)

“ … Koreografija Bolera Neubauerja pa pomeni s to baletno postavitvijo nedvomno vrh v naših scensko plesnih razčlenitvah.”

(Večer, Maribor, 1986)

“ … Premiera Ugrabitve iz Seraja v mariborski Operi bo ostala zapisana med repertoarnimi odličji sezon in dela mariborske operne hiše … Režisersko postavljanje in odrske akcije s komičnim in slikovitim tapeciranjem dogajanja pa je bilo z Neubauerjem tisti vzvod, ki ni nikjer popuščal. Predstava, ki si jo je vredno ogledati.”

(Večer, Maribor, 1986)

“… V SNG Maribor so pretekli petek uprizorili zadnjo letošnjo premiero in svetovno praizvedbo

glasbeno gledališkega dela Kralj Lear slovenskega skladatelja D. Božiča. Režiser Neubauer je vodil predstavo uglajeno ob seveda nekaterih že utečenih sposobnostih predvsem obeh dramskih igralcev.”

(Večer, Maribor, 1986)

“ … Neubauerjev Peer Gynt je narativni balet s preciznim risanjem posameznih verzov iz dramske pesnitve Henrika Ibsena na baletni oder. Pripovednost koreografije je najzgovornejša vplesih Peera z ženskami različnih karakterjev.”

(Delo, Ljubljana, 1988)

“ … Koreografija in režija Neubauerja, ki je vložil mnogo truda v tehnično dodelanost ansambla, kar ni enostavno za ansambel v nastajanju, se je razigrala v dramaturško najrazkošnejšem in najbolj vsebinsko poudarjenem tretjem dejanju Vesele vdove.”

(Novi list, Rijeka, 1988)

“ … Henrik Neubauer je v Lažnih vrtnaricah skrbel za odrski gib, za hojo, ki je bila graciozno baročna, za iznajdljivost nastopajočih, za sproščenost in tudi za soglasje med odrskim dogajanjem in glasbenim vodstvom … Zaradi sproščenih nastopov, zaradi prikazanega pevskega znanja in tudi zaradi odrske iznajdljivosti, lahko praktično pevsko delo – uprizoritev operne predstave ocenim kot zelo dobro in spodbudno. “

(Delo, Ljubljana, 1992)

“ … S težavo bi našli primernejšo komorno opero za diplomsko predstavo študentov pevskega oddelka ljubljanske Akademije za glasbo, kot je enodejanka Kitajke Wilibalda Glucka. Sinočnja predstava v ljubljanski Operi je pokazala, da delo zahteva gibčno petje, dejanje uglajeno gibanje, snov bogat dekor, glasba pa tenkočutno orkestrsko spremljavo. Vajeti igre so bile v rokah režiserja in koreografa Henrika Neubauerja. Vse štiri pevce Edito Garčevic, Marjetko Podgoršek, Ireno Svoljšak in Marjana Trčka – je v ljubezenskem štirikotniku predstavil z obilo življenjskosti in šarma. Samo želimo si lahko še več takih diplomskih produkcij.”

(Radio Slovenija, 1992)

“ … Koreografske – pedagoške sposobnosti Neubauerja so zablestele v njegovi odrski postavitvi

glasbene pravljice Peter in volk na glasbo Prokofjeva. To je vzoren primer seznanja otrok z glasbo, inštrumenti in pomenom plesnih gibov. Delo bi bilo vredno pokazati večjemu številu doraščajoče mladine.”

(Delo, Ljubljana, 1993)

“ … Opere, kakršna je Konzul ni mogoče režirati drugače kot konvencionalno, to pa je korektno opravil Henrik Neubauer.”

(Radio Slovenija, 1995)

“ … Reški balet je uprizoritev Šeherezade zaupal Henriku Neubauelju, ki je pripravil tudi libreto baletne predstave. Svojo vizijo Šeherezade je podredil sposobnostim ansambla, pri čemer je očitno, da ga je navdušila Diana Zdešar. Prav zato je vloga Parisade glavno ogrodje predstave, Šeherezada pa se kot simbol nedolžnosti in čiste ljubezni pojavi samo na začetku in koncu baleta. Da bi vsaj do neke mere ostal zvest naslovu, je koreograf in režiser v predstavo kompromisno vpeljal še nevidnega duha Džinija, ki je vez s Šeherezadinimi zgodbami, hkrati pa tudi povezava med realnostjo in spomini Šahriarja, ki so pravzaprav vsebina Neubauerjeve Šeherezade.”

(Delo, Ljubljana, 1996)

“ … Slovensko komorno gledališče je edino, ki mladim pevcem še omogoča javno nastopanje … Gledališki direktor v prevodu dr. Neubauelja je duhovita satira gledaliških prilik tistega časa. Glasba je duhovita, odrske besede spretno postavljene, pevsko primadonska spora in skakanje v lase pa markantna elementa dela.”

(Večer, Maribor, 2006)

“ … Mestni muzej Ljubljana se že nekaj časa ponaša s prenovljeno podobo Turjaške palače, ki je zdaj še veliko bolj prijetno okolje, primerno za različne kulturno – umetniške prireditve. Med skrivnostnimi zidovi muzeja pa se je za nekaj časa naselil tudi zapeljivi operni fantom … Čeprav komorne operne predstave v slovenskem prostoru niso novost, so vsekakor prej izjema kot pravilo. Fantoma v Händlovi hiši so tako v nadvse prijetnem okolju izvedli člani Slovenskega komornega glasbenega gledališča … Da so tovrstne predstave lahko prava glasbena osvežitev in izjemno doživetje, pa se lahko prepričate tudi na kateri od ponovitev.”

(Mag, Ljubljana, 2004)

“ … Kratko, toda zapleteno, skoraj detektivsko vsebino Fantoma v Händlovi hiši smo podoživeli v vseh opernih elementih, četudi je res šlo za pravo komorno glasbeno gledališče. Še več, poleg omenjenega društva Slovenskega komornega glasbenega gledališča, se pri nas nihče tako načrtno ne ukvarja s tovrstno produkcijo, ki jo je v svetovni glasbeno gledališki literaturi na pretek, nekaj pa bi se je našlo tudi pri nas.”

(Radio Slovenija, 2004)

“ … Po obsežnih in z visokimi umetniškimi dosežki doživetih svetovnih glasbenih dnevih, s katerimi se je začel tudi kulturni val predstav nove sezone, je za prijetno presenečenje poskrbelo Slovensko komorno glasbeno gledališče s sproščujočo enodejanko “Čudež v Kropi” Jacquessa Offenbacha … Igralsko zasedbo so dopolnili še Irena Svoljšak kot Anžetova baba ter Drago Grabnar in Henrik Neubauer kot Kroparja. Prevod Offenbachove “La leçon de chant electromagnetique” je pravzprav odlična predelava libreta Ernsta Bourgeta, v kateri je Jože Humer zgodbo aktualiziral in jo približal slovenskemu gledalcu … Statičnosti dogajanja v prostoru in času, ko je v ospredju živahen in humorja poln dialog, odgovarja minimalistična scena, poudarjena z režisersko idejo Henrika Neubauerja, ki izniči distanco med igralsko skupinico in občinstvom: ne samo, da večji del zasedbe odigra svojo vlogo kar iz avditorija; tudi glavni igralec (Anže) se pojavi med gledalci, svoj prihod na oder pa uprizori z drenjanjem skozi vrste. Da bi se gledalec poistovetil z nastopajočimi, poskrbi še odsotnost kostumografa, ki naredi igro zelo vsakdanjo, spontanost in neobremenjenost nastopa vseh petih akterjev pa daje realistični videz predstave. “

(Špela Tršinar)

Prevodi

Knjižni prevod

  • 1984 Millie J. Ragosta: Hiša na Curtinovi ulici

Prevodi opernih besedil

  • 1986: W. A. Mozart: Ugrabitev iz seraja(govorjeni del)
  • 1987: J. Strauss, ml.: Netopir(govorjeni del)
  • 2002: G. Donizetti: Rita (govorjeni del)
  • 2004: E. Streul: Fantom v Händlovi hiši
  • 2006:W. A. Mozart: Gledališki direktor
  • 2008: V. Paškevič: Skopuh
  • 2009: G. Rossini: Ženitna pogodba(priredba in dopolnitev)

Izdana knjižna dela in publicistika

Dr. Neubauer je pionir raziskovanja plesne preteklosti na Slovenskem in po njegovi zaslugi smo Slovenci prvič dobili celovit pregled zgodovine in razvoja plesne umetnosti pri nas. Prav tako je tvorec prvih teoretičnih del s področja plesa, giba in obnašanja v našem prostoru, ter strokovni sodelavec pri različnih enciklopedijah in leksikonih. Njegove knjige in učbeniki predstavljajo edino izvirno slovensko literaturo iz navedenih področij. Z raziskovanjem preteklosti se ukvarja že od zgodnjih šestdesetih let, njegova tovrstna dejavnost pa sega tudi na področje opere, splošne gledališke zgodovine in zgodovine glasbeno-gledališkega šolstva. Tudi publicistična dejavnost dr. Neubauerja je izredno razvejana in obsežna. Njegovi prispevki s področja plesne in operne umetnosti (o glasbeno-gledaliških delih, o osebnostih opere in baleta, o opernih in baletnih predstavah ter gostovanjih, glasbeno-gledališke kritike), ki jih je napisal prek 500, tvorijo edinstveno kroniko glasbeno-gledališkega življenja pri nas in so pomemben prispevek k ohranjanju naše kulturne dediščine.

Knjige in knjižice

  • 1958: Kronične bolezni kot vzrok smrti in nezmožnosti za delo v Sloveniji (študija mortalitetne in morbiditetne statistike)
  • 1960: Priročnik za vaje iz higiene
  • 1992: Glasbenogledališka dela slovenskih skladateljev (opere, operete, baleti)
  • 1993: Slovenian Theatre (v angleščini s sodelavci)
  • 1994: Slovenian Theatre – Théâtre slovène (v angleščini in francoščini s sodelavci)
  • 1997: Gib skozi stoletja (obnašanje, gibanje in odnosi med ljudmi od 15. do 19. stoletja)
  • 1998: Razvoj baletne umetnosti v Sloveniji I (od 17. stoletja do leta 1946)
  • 1998: Klasični balet I (metodološki učbenik za prvo leto pouka)
  • 1998: Ples skozi stoletja (starinski plesi – mejniki v razvoju plesne umetnosti)
  • 1999: 80 let slovenskega baleta (1918/19–1998/99)
  • 1999: Razvoj baletne umetnosti v Sloveniji II (od leta 1946 do 1999)
  • 1999: Baletni besednjak (leksikon baletnega strokovnega izrazja)
  • 2000: Klasični balet II (metodološki učbenik za drugo leto pouka)
  • 2000: Vodnik po baletih slovenskih skladateljev
  • 2000: Vodnik po operah slovenskih skladateljev
  • 2001: Plesne dejavnosti (ples, ljudski plesi, starinski in družabni plesi) – učni načrt za izbirni predmet v programu osnovnošolskega izobraževanja
  • 2002: Razmišljanja o prihodnosti operne umetnosti v Sloveniji s pogledom v prihodnost in sedanjost
  • 2002: Razmišljanja o gledališki kritiki
  • 2003: Kocka sreče – pesmi jutranjice
  • 2003: Svetleča krila – pesmi jutranjice
  • 2003: Svet odrske igre (osnove gledališke igralske tehnike)
  • 2003: Razmišljanja o položaju baletne umetnosti v svetu in pri nas
  • 2004: Slovenska literarna dela na glasbenogledališkem odru
  • 2005: Karakterni plesi – plesi evropskih narodov na gledališkem odru
  • 2006: Umetnost koreografije
  • 2006: Od Možička do Arhitekture tišine (1926–2006)
  • 2008: Obrazi slovenskega baleta
  • 2008: Opereta v Sloveniji (zgodovinski pregled)
  • 2010: Spomini s potovanj – srečanja z umetniki, deželami in njihovo kulturo
  • 2010: Spretnost odrskega mečevanja (odrski borbeni prizori)
  • 2011: Slovenski umjetnici na hrvatskim pozornicama – Balet
  • 2012: Obračun – moje delo in življenje
  • 2012: Ljubljanska opera med drugo svetovno vojno 1941 – 1945
  • 2014: Petnajst let Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti
  • 2014: Davorin Jenko in njegova glasba za gledališče
  • 2017: Slovenske opere – v pripravi
  • Slovenski baleti – v pripravi

Prispevki v drugih knjižnih izdajah

  • 1955: Osnovi kinetografije i njena primjena u folkloristici; v: Rad kongresa folklorista Jugoslavije na Bjelašnici
  • 1958: Kinetografija in njeni znaki; v: Slovenski ljudski plesi Primorske
  • 1963: Slavko Osterc in slovenski balet; v: Slavko Osterc, spominski zbornik
  • 1967: Kronika razvoja baletne umetnosti v Ljubljani; v: Gledališki list Opere in baleta Ljubljana
  • 1970: Kronika baletne šole v Ljubljani (z Lidijo Wisiak); v: 20 let Srednje baletne šole v Ljubljani
  • 1970: Kratek kronološki pregled razvoja slovenskega baleta; v: Petdeset let slovenskega baleta
  • 1978: The Art of Ballet in Yugoslavia; v: 11. BCG Fiziološkega inštituta medicinske fakultete v Ljubljani
  • 1978: Yugoslav Folk Dances; v: 11. BCG Fiziološkega inštituta medicinske fakultete v Ljubljani
  • 1983: Jelena Dmitrijevna Poljakova; v: Dokumenti Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja št. 40
  • 1985: Novitete v repertoarju ljubljanske Opere po osvoboditvi; v: Zbornik referatov simpozija o sodobni slovenski operni ustvarjalnosti
  • 1992: O baletu ob stoletnici zgradbe deželnega gledališča v Ljubljani; v: 100 let operne hiše v Ljubljani
  • 1993: Slovenia – High Artistic Quality Inspite of Political Changes; v: The World of Theatre
  • 1990-1992: Unter erschwerten Bedingungen (Die Tanzszene in den Staaten des ehemaligen Jugoslawiens); v: Ballett International št. 4
  • Traditions of Vocal Training in Slovenia and the Present Situation; v: Slovenian Theatre, Ljubljana
  • 1995: Miroslav Belović na međunarodnom ljubljanskom festivalu; v: Miroslav Belović – zbornik
  • 1995: Theatre in Slovenia; v: World Theatre Directory
  • 1995: Dance Theatre in Slovenia; v: World Encyclopedia of Contemporary Theatre
  • 1995: Music Theatre in Slovenia; v: World Encyclopedia of Contemporary Theatre
  • 1995: Carlotta Grisi – prva Giselle; v: Gledališki list Opere in baleta Ljubljana
  • 1998: Dance Research and Publication in Yugoslavia; v: International Encyclopedia of Dance
  • 2000: Petdesetletnica ustanovitve Baletne šole v Ljubljani; v: Zbornik Srednje glasbene in baletne šole Slovenia – More Productions, Bigger Audiences; v: The World of Theatre 2000 Edition
  • 2002: Ljubljanski balet od začetkov do danes; v: 110 let ljubljanske Opere
  • 2003: Slovenia; v: The World of Theatre 2003 Edition
  • 2009: Razvoj baleta v Mariboru od prvih začetkov do danes; v: Devetdeset let Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru
  • 2010: The Creation of International Dance Day; v: Celebration of International Dance Day Balet; v: Slovenski umjetnici na hrvatskim pozornicama/Slovenski umetniki na hrvaških odrih

Sodelovanje pri leksikonih, slovarjih in enciklopedijah

  • 1966: Vsë o balete – Izdateljstvo Muzika Moskva Leningrad
  • 1972: Slovenski gledališki leksikon – Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega, 1972
  • 1974–1977: Ballett – Friedrich Verlag Velber bei Hannover
  • 1981: Gledališki besednjak – Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega,1981
  • 1981: Balet – Sovetskaja enciklopedija Moskva
  • 1982: The Concise Oxford Dictionary of Ballet-Second Edition – Oxford University Press London
  • 1982–1991 in 2001→: Slovenski biografski leksikon – Slovenska akademija znanosti in umetnosti
  • 1983 →: Terminološki slovar – Slovenska akademija znanosti in umetnosti – v pripravi
  • 1984: Leksikon jugoslovanske muzike – Jugoslovenski leksikografski zavod Zagreb
  • 1985, 1991: Slovar slovenskega knjižnega jezika IV, V – Slovenska akademija znanosti in  umetnosti Ljubljana
  • 1987–2002: Slovenska enciklopedija – Mladinska knjiga Ljubljana
  • 1997–1998: Veliki splošni leksikon – DZS Ljubljana
  • 1994: The World Encyclopedia of Contemporary Theatre – Routledge London and New York
  • 1998: International Encyclopedia of Dance – Oxford University Press New York Oxford
  • 2005–2006: Veliki angleško-slovenski slovar Oxford – DZS Ljubljana
  • 2011: Slovenika – Mladinska knjiga Ljubljana

Nekaj razmišljanj o knjižnih delih dr. Henrika Neubauerja:

“ … Obsežna knjiga Razvoj baletne umetnosti v Sloveniji 1. ki je izšla pri založbi Forma 7, je prvi poskus zaokroženega pregleda razvoja baleta pri nas. Knjiga je rezultat štiridesetletnega dela dr. Henrika Neubauerja, izrednega profesorja za ples in operno igro na akademiji za glasbo ter med drugim tudi častnega doktorja Univerze plesa v Parizu … Avtor spremlja obdobja posameznih baletnih mojstrov, razčlenjuje sestavo ansamblov, posreduje podatke o pomembnejših plesalcih in plesalkah ter opisuje postavitve samostojnih baletov in gledaliških predstav, pri katerih so sodelovali baletni ansambli. Dodani so še kritični zapisi iz dnevnega in periodičnega tiska … “

(Delo, Ljubljana, 1997)

“ … Včeraj se je na Srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru mudil dr. Henrik Neubauer, izredni profesor za ples in operno igro na ljubljanski Akademiji za glasbo ter mednarodno priznani raziskovalec in strokovnjak na področju opere in baleta … čeprav knjiga zadovoljuje strokovne kriterije, je dr. Neubauer prepričan, da je napisana dovolj zanimivo, da ni namenjena le baletnim plesalkam in plesalcem, temveč bo zanimiva tudi širšemu krogu bralcev, ki jih zanima tovrstna gledališka ustvaJjalnost in poustvarjalnost. Po mnenju recenzenta knjige Bojana Kavčiča pa gre za prvi poskus zaokroženega in natančnega pregleda razvoja baleta pri nas.”

(Večer, Maribor, 1997)

“ … Mnogi se večkrat sprašujemo, kako so živeli ljudje nekoč, kaj so delali, kakšni so bili. Zanima nas, kako so bili oblečeni, kako so se obnašali, in, ne nazadnje, kako so se gibali …. Odgovore na vsa ta vprašanja nam bo dala nova knjiga, ki obravnava obnašanje in gibanje, ravnanje z oblačili in njihovimi dodatki od poznega srednjega veka do začetka našega stoletja. … Knjiga je razdeljena v štiri sklope in zajema obdobje od konca 15. vse do vključno 19. stoletja. Na začetku sem izpostavila “gledališčnike”, vendar bi knjigi storili veliko krivico, če na koncu ne bi dodala, da je pisana zelo poljudno, strokovno preprosto. Naravnost ponuja se ljudem, še posebno mladim, ki bi radi čim več izvedeli o naši preteklosti. Sem sodijo tudi obleka, načini lepega vedenja in obnašanja …. Vsebino bogatijo risbe in fotografije.”

(Dnevnik, Ljubljana, 1997)

“ … Sodobna naglica je pravila obnašanja hudo poenostavila, pogosto na škodo znosnejšega sobivanja ljudi. Družabni protokol v še tako imenitnih okoljih je danes le bleda senca številnih natančnih zapovedi, ki jih je bilo treba v družbi obvladati v stoletjih, ki se raztezajo od petnajstega pa tja do devetnajstega. Prav zato je drobna knjiga dr. Henrika Neubauerja Gib skozi stoletja (s podnaslovom obnašanje, gibanje in odnosi med ljudmi od 15. do 19. stoletja, izšlo pri Formi 7) veliko več kot le priročniško čtivo za igralce, kostumografe in koreografe ali študente teh smeri. Zanimivo je že samo listati med risbami obveznih priklonov, kretenj s klobukom, vodenja dame za rook ali pod roko, med krinolinami in njihovimi različicami, med spreminjajočo se modo, ki kaže, kako smo se po eni strani osvobajali in po drugi praznili. … Ker nima niti sto strani, ker njen format ni ne velik ne težak, nam knjiga dela družbo, ne da bi nas obremenjevala. Slog ni zahteven ali priročniški, je jedrnat in lahko razumljiv, brez odvečnosti; izvor tujk je zanimivo pojasnjen.”

(Vikend magazin, Delo, Ljubljana, 1997)

Pedagoška dejavnost

Pedagoška dejavnost dr. Henrika Neubauerja je neprecenljiva tako na plesnem kot na opernem področju. Redko se zgodi, da je vrhunski umetnik in hkrati vrhunski strokovnjak pripravljen posvetiti toliko časa in energije vzgoji mladega kadra za glasbeno gledališče, hkrati pa lahko pokaže tudi izvrstne rezultate pedagoškega dela.

Vabljen na predavanja na univerzah doma in v tujini:

  • 1965: The Departments of Music and Theatre Arts, Slosberg Recital Hall, Brandeis University, Boston, ZDA – »Balet in Yugoslavia«
  • 1965: Dance Department of U.C.L.A.(University of California), Los Angeles, ZDA – »Balet Ljubljana«
  • 1965: Dance Department, Dallas Theatre Center, University Dallas, ZDA – Pouk mojstrskega 1. razreda in predavanji »Dance in Yugoslavia« & »My travels in U.S.«
  • 1965: Illinois Music Committee, University of Illinois, Chicago – »Ballet in Yugoslavia« – 2x
  • 1994: Konservatoriurn der Stadt Wien, Dunaj, Avstrija – Dvodnevno predavanje o organizaciji baletnih tekmovanj
  • 2001: Hochschule für Schauspielkunst »Ernst Busch«, Berlin – Predavanja o plesu, gibanju, stilu in gestiki v različnih obdobjih v teku letnega semestra
  • 2001: Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru, Oddelek za predšolsko vzgojo – Gostujoči profesor. »Pouk starinskih plesov v okviru predšolske vzgoje«
  • 2001: Oddelek za glasbo Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru – »Razmišljanja o prihodnosti operne umetnosti v Sloveniji s pogledom na preteklost in sedanjost«.
  • 2001: Muzikološki inštitut Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani – Seminar »Starinski plesi«
  • 2005: Hochschule für Schauspielkunst »Ernst Busch«, Berlin – Predavanja o plesu, gibanju, stilu in gestiki v različnih obdobjih

Vabljen na predavanja drugod v tujini in doma:

  • 1955: Tečaj iz plesne pisave po Labanu – kinetografije – Kongres folklorista Jugoslavije – Bjelašnica
  • 1956: Tečaj Labanove pisave – Savez folklorista Jugoslavije – Ljubljana 6.-15.2.1956
  • 1962: 1. posvetovanje o problemih opernobaletnih gledališč v Jugoslaviji, Ljubljana – »Baletna problematika v Jugoslaviji«
  • 1965: Ballet Guild of Chicago, Chicago, ZDA – »Ballet in Yugoslavia«
  • 1976: Jugoslovanski center Köln, Nemčija- »Ballett in Jugoslawien« (v nemščini)
  • 1976: Gesellschaft für Musiktheater (v nemščini), 9. Tedni baletnih in plesnih filmov, Dunaj, Avstrija – »Baletna video produkcija Televizije Ljubljana« – 2x
  • 1986: Savonlinna, Finska – seminar “Opera as a popular feast” Komiteja za glasbeno gledališče ITI- »Opera in the open air«
  • 1986: II. International Workshop of Music Theatre, München, Nemčija – Predstavitev glasbenogledališke predstave ‘Kralj Lear’ D. Božiča ob videoposnetkih (v angleščini)
  • 1988: International conference: Dance Scholarship Today, Essen, Nemčija – Yugoslav report
  • 1990: Drama SNG Ljubljana – Predstavitev novega glasbenogledališkega dela ‘Telmah’ D. Božiča
  • 1990: Jugoslovanska glasbena tribuna, Opatija – Promocija glasbenogledališkega dela ‘Telmah’ D. Božiča
  • 1994: ITI International Musiktheater Workshop München, Nemčija – »Kulturelle Situation der Ausländer und ethnischen Minoritäten in Slowenien«
  • 1995: Međunarodni kulturni centar Muzičke omladine Hrvatske u Grožnjanu – Tečaj povijesnih plesova
  • 1995: Gesellschaft für Musiktheater, 28. Mednarodni tedni baletnih in plesnih filmov (v nemščini), Dunaj, Avstrija – Dvodnevna predstavitev baletnih videov Televizije Ljubljana,
  • 1996 V. International Workshop of Music Theatre, München, Nemčija – Predstavitev opere ‘Krog s kredo’ S. Osterca (v angleščini)
  • 1996: Gesellschaft für Musiktheater, 29. Mednarodni tedni baletnih in plesnih filmov (v nemščini), Dunaj, Avstrija – Dvodnevna predstavitev slovenskih baletnih videov
  • 1996: Gesellschaft für Musiktheater, jesenski spored 1996, Dunaj, Avstrija – Dvodnevna predstavitev slovenskih opernih videov
  • 1997: Gesellschaft für Musiktheater, Dunaj, Avstrija – Otvoritev grafične razstave jedkanic akad. kiparja Janeza Pirnata s predstavitvijo umetnika in njegovega dela
  • 1997: Gesellschaft für Musiktheater, jesenski spored 1997, Dunaj, Avstrija – Dvodnevna predstavitev slovenskih opernih videov
  • 1998: Gesellschaft für Musiktheater, 31. Mednarodni tedni baletnih in plesnih filmov (v nemščini), Dunaj, Avstrija – »0 slovenskem baletnem šolstvu« – 2x
  • 1999: Gesellschaft für Musiktheater, 32. Mednarodni tedni baletnih in plesnih filmov, Dunaj, Avstrija – Dvodnevna predstavitev slovenskih baletnih videov
  • 2000: Gesellschaft für Musiktheater, 33. Mednarodni tedni baletnih in plesnih filmov, Dunaj, Avstrija – »O zgodovini slovenskega baleta« – 2x
  • 2000: 26. Mednarodni baletni seminar v Wolfseggu, Avstrija – Slavnostni govor ob otvoritvi
  • 2001: Gesellschaft für Musiktheater, Dunaj, Avstrija – Slavnostni govor ob otvoritvi razstave »80 let slovenskega baleta«
  • 2001: Les rencontres europeennes des artistes, Cabourg, Francija – »Rights of performers in Central and Eastern European countries«; »With the perspective of enlargement, how can the European Union help prornote performers’ rights in Central and Eastern European countries« – uradni govorec
  • 2002: Položaj baletne umetnosti v svetu in pri nas – Simpozij ob 50-letnici ustanovitve Slovenskega gledališkega muzeja »Vidiki slovenske gledališke zgodovine«

Dr. Neubauer je s svojim koreografskim in režiserskim delom brez dvoma nadgradil temelje, ki so jih postavili njegovi predhodniki; z Golovinom in Mlakarjem predstavlja tri najvidnejše in najvplivnejše slovenske koreografe. S svojim strokovnim znanjem in poznavanjem zgodovine evropskega in svetovnega baleta je zvišal kakovost obeh nacionalnih slovenskih baletnih ansamblov in ju postavil ob bok tujim operno baletnim hišam, ki se ponašajo z daljšo tradicijo ustvarjanja. Da se slovenski balet še vedno nahaja na tej poziciji in da uživa spoštovanje v mednarodnih krogih, je brez dvoma posledica Neubauerjevega preteklega dela v slovenskem baletnem prostoru. Njegove strokovne knjige in učbeniki so prva resno zastavljena teoretična dela na plesnem področju, s katerimi je zapolnil vrzel v tovrstni literaturi, brez katere ne bi mogli pričakovati nadaljnjega razvoja in rasti baletne umetnosti pri nas. Knjiga Razvoj baletne umetnosti v Sloveniji I in II, pa predstavlja izsledke prve tovrstne raziskave baleta v Sloveniji, ki je obenem edinstvena kronika glasbeno gledališkega življenja pri nas.

Sledite ali všečkajte:

KAKŠEN JE V RESNICI BLIŠČ SLOVENSKEGA BALETA

Romeo in Julija, foto: Tiberiu Marta

Nina Ambrož, Časnik Večer, 29. december 2018

 

 

Ker je pokojnina baletnih plesalcev borih 500 evrov, se težko upokojujejo, baletni zbori pa se starajo in so polni prekarcev.

Slovenski balet letos praznuje sto let. Septembra 1918 je bil v Ljubljani ustanovljen prvi profesionalni baletni ansambel. Baletu je v teh letih uspel visok vrhunski skok, po odrih se vrtijo izjemne klasične in sodobne predstave, dosegel je mase gledalcev, navdušenje žanje doma in v tujini. Plesalci in predstave so deležni laskavih pohval, vabljeni so na prestižne odre velikih baletnih hiš. A četudi je slovenski balet svetovno odmeven, ugleden, vrhunski in je nenehno v vzponu, status baletnika tega blišča ne odraža. Izpostaviti je treba raven skromnih pokojnin, socialne varnosti in bornih proračunov za uprizarjanje, kritičnih točk pa je še nekaj. Koliko se je v letošnjem Cankarjevem in baletnem letu spremenil nekako cankarjanski položaj profesionalnega plesalca, če sploh kaj, in kako je bila in še bo zaznamovana okrogla obletnica?


Svečani dogodki do septembra 2019

Praznovanje 100 let baleta se je pričelo aprila 2018 s častnim pokroviteljstvom predsednika Boruta Pahorja, z baletnim koncertom obeh nacionalnih ansamblov in z ljubljansko premiero Balet 100, ki je povezala kultne slovenske koreografe. V juliju in avgustu je Društvo baletnih umetnikov Slovenije v Piranu uprizorilo niz predstav. Mariborski balet je septembra pripravil premiero Kekca, novembra gala koncert in gostovanje ruskih baletnikov, ljubljanski balet pa novembra diptih Moški z nožem/Kompozicija. Pošta Slovenije je izdala svečano znamko. Slavljenje se bo stopnjevalo do septembra 2019. V prihodnjem letu bo izšla knjiga Po sledeh slovenskega baleta avtorice Danice Dolinar. V Cankarjevem domu v Ljubljani bo velika razstava, ki jo bodo selili še v Maribor. Veliki svečani baletni koncert obeh nacionalnih ansamblov bo prav tako v Ljubljani in Mariboru. Sledil bo še Veliki mednarodni baletni koncert v Cankarjevem domu.

Kekec v izvedbi Baleta SNG Maribor, foto Tiberiu Marta


V podrejeni poziciji oziroma (ne)enakopravni

“Balet je specifičen poklic že zato, ker je poklic mladih. Poleg tega je baletni plesalec ‘poklican’, kajti brez prirojenih dispozicij se zanj ne moremo izšolati. Umetnik je ‘poslan’, ni narejen. In baletni plesalec je umetnik in umetnina obenem,” ekskluzivnost poudarja Tomaž Rode, plesalec in predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije. Telo, ki mora biti mlado in hkrati instrument s posebnimi lastnostmi, je pomemben element, ki mu sistem odvzema polno vrednost, meni Rode. “Status baletnih plesalcev pri nas je v nekoliko podrejeni poziciji vizavi ostalih umetniških poklicev, pa tudi nerazumevajoč s strani tistega dela politike, ki se odloča na podlagi mnenja ‘za vse enako’, ker se na umetnost ne spozna in bi ravno zato morala prisluhniti stroki. Naj enakopravnost vseh raje zagovarjajo v primeru visokih plač, spodobnih pokojnin itd. Ne pa že tako šibke in majhne skupine, saj je v Sloveniji le okoli 70 profesionalnih baletnih plesalcev, postaviti skoraj na rob tistega, kar je še sploh razumljivo.”

Glavna problema sta dva, upokojevanje in izobraževanje. “Baletni plesalec že od rane mladosti, se pravi z vstopom v osnovno šolo, in potem dalje opravlja dve šoli hkrati. Aktivno profesionalno kariero prične tedaj, ko se večina drugih šele odloča, kaj bo v življenju pravzaprav počela, izredna fizična in psihična obremenjenost pa ga nekje med 40. in 50. letom življenja postavi pred dejstvo, da pri teh letih ni več kos izjemnim fizičnim naporom. Vsaj ansambel potrebuje starejše, izkušene baletne plesalce, vendar zahtevati od njih izjemen fizični napor po 45. letu starosti je nespoštljivo. Zato bi baletni plesalci morali biti deležni posebne obravnave,” je prepričan Tomaž Rode.

Kariera baletnikov je seveda kratka, podobno kot kariera vrhunskih športnikov, finančne razlike pa so precejšnje. Ker je pokojnina profesionalnih baletnih plesalcev borih 500 evrov, se baletniki s težavo upokojujejo, povprečna starost baletnih zborov je visoka, precej nad 40 let, mladi pa ne dobijo zaposlitev. V ansamblih je veliko prekarnih plesalcev. Velja še omeniti, da tudi strokovne nagrade s področja baletne umetnosti, torej Lydie Wisiakove ter Pie in Pina Mlakarja, ne prinašajo denarja, ampak le čast. O zneskih športnih nagrad se ve, da so lahko bajni.

V Sloveniji je okoli 70 profesionalnih baletnih plesalcev.
Njihova povprečna starost je nad 40 let. To so leta, ko niso več kos izjemnim fizičnim zahtevam poklica. Nekoč so se pri tej starosti upokojevali.
Upokojenec dobi 500 evrov, aktivni plesalec približno še enkrat več.

Jevgenij Onjegin, foto Tiberiu Marta

Kriza od 2001 do 2016 in pasivno ministrstvo

Plačila za tako zahteven poklic so nespodobna, nespoštljiva. Sila sem razočaran nad tem, da je nekdanja država (Jugoslavija) umetnike, predvsem pa baletne, znala ceniti mnogo bolj kot današnja (Slovenija). Od osamosvojitve do danes se je spremenilo sila malo. Od leta 2001, ko je bila ukinjena beneficirana delovna doba za baletne plesalce, so šle stvari na slabše,” je kritičen Rode. Društvo baletnikov in sindikat Glosa se od leta 2009 intenzivno trudita sooblikovati pokojninsko zakonodajo in državno visokošolsko izobraževalno inštitucijo za baletnike, vendar se izjemno počasi premika, ocenjuje predsednik društva. “Pozitivni dosežek je bil povišanje dodatne delovne dobe za baletne plesalce leta 2016 z dotedanjih 15 mesecev na 18 mesecev delovne dobe za leto dela. Vendar kaj to pomeni, ni povsem jasno. In kaj je s tistimi baletnimi plesalci, ki so delovali v letih med 2001 in 2016?

V tem času se je v vladi zamenjalo osem pristojnih ministrov. Aplavza za izboljšanje položaja baletnika si ne zasluži nihče. Tudi zdajšnje ministrstvo za kulturo, ki ga vodi Dejan Prešiček, v svečanem letu ni naredilo nič konkretnega, učinkovitega, čeprav prvak baletnega društva trdi, da kulturni resor ni vreden obsojanja, ker se vselej zatakne na delovnem in kasneje na finančnem ministrstvu. Kulturno ministrstvo se zaveda situacije in priznava, da pokojnine plesalcev ne odražajo njihovega velikega prispevka na področju plesa. A je vse, kar napovedujejo, dialog za izboljšave in prizadevanje, da bi za izjemne dosežke umetnikov in znanstvenikov uzakonili dodatke k pokojninam. Spomnijo še na detajl, da so “v preteklosti uredili poklicno zavarovanje, s katerim smo povišali prispevno stopnjo poklicnega zavarovanja ter dodano dobo s 1/4 obdobja na 1/2 obdobja“.

“Politika, ki se odloča na podlagi mnenja ‘za vse enako’, ker se na umetnost ne spozna, naj enakopravnost vseh raje zagovarja v primeru plač, spodobnih pokojnin”


Tretjina prekarcev in projekt prekvalifikacije

Danilo Rošker, foto Janko Rath

Napako, ki so jo politiki storili pred 17 leti, bi radi odpravili,” rešitev iz bede iščeta Danilo Rošker, direktor SNG Maribor, in Edward Clug, vodja mariborskega Baleta. Razmišljata o prekvalifikaciji plesalcev, kar je praksa ponekod v tujini. Pomeni pa, da bi se plesalec, ki ne more več plesati, izobrazil za kateri drug poklic v gledališču, na primer za inspicienta, tonskega tehnika, oblikovalca luči, ker pedagogi ne morejo biti vsi. Ta pilotni projekt bodo že kmalu predebatirali na ministrstvu. Ob tem Clug pristavi nekoliko bolj tržno, kapitalistično stališče: “Marsikje na zahodu ne poznajo sistema penzij in se zavedajo že v startu, da je balet le vmesni poklic.” Mladi plesalci začetniki, ki želijo uspeti v Angliji ali Ameriki, pogosto delijo stanovanje in tolčejo skromnost, ker si višjega standarda ne morejo privoščiti.

Biti del slovenskega baleta so za tuje plesalce sanje, cilj ali vsaj postojanka. Vodja Baleta SNG Maribor, plesalec in mednarodno priznani koreograf Clug, pravi, da se za ustvarjanje v Mariboru zanimajo svetovno znani koreografi, dnevno se ponujajo mladi plesalci iz celega sveta, od Avstralije, Japonske do Ukrajine, “vendar nimamo toliko delovnih mest. Prihodnje leto bomo najbrž nekoliko le pomladili ansambel in naredili avdicijo.” V 41-članskem ansamblu je 27 redno zaposlenih baletnikov. Mlajši so v glavnem zaposleni pogodbeno za eno leto. “Imajo pa enake pogoje kot redno zaposleni. Prekarni zborist dobiva enako plačo kot zaposleni zborist,” zatrjuje Rošker.

Edward Clug, foto Andrej Petelinšek

A Tomaža Rodeta motijo zgledi in primerjave s slabšimi sistemi, pozoren je tudi na celo sliko. “O prekarnosti niti ne bi govoril, saj se vodstvi slovenskih baletnih gledališč pravzaprav prilagajata politiki. Kaj drugega jim tudi ne ostane, če želimo balet v Sloveniji ohraniti na visoki strokovni ravni, kakršni smo priča. Samozaposleni v kulturi sicer imajo pravico do prispevkov za socialno in zdravstveno zavarovanje iz državnega proračuna, vendar so nesigurni in v stiski, ko morajo na bolniško, ko bi radi najeli kredit in ko morajo paziti, da ne zaslužijo ‘preveč’, ker jim potem pravica do statusa samozaposlenega ne pripada več. V ta ‘zaslužiti preveč’ pa se šteje vse, ne le prihodek za opravljeno delo, pač pa tudi dnevnice na gostovanjih in podobno.


Obstaja le (pre)draga Alma Mater Europaea

Predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije izpostavi še eno perečo temo – šolanje. Konservatorija v Ljubljani in Mariboru veljata za dobro srednješolsko izobrazbo, tudi višja stopnja obstaja. Z odpiranjem zasebnih šol se balet odpira, popularizira in omogoča izobrazbo širšemu krogu otrok in odraslih ter tako večji nabor potencialnih profesionalcev. Za to je treba imeti denar. Baletniku v primerjavi z drugimi umetniškimi poklici “edinemu ni omogočeno izobraževanje na visoki stopnji. Čeprav poteka visokošolski študij za baletne pedagoge na privatni univerzi Alma Mater Europaea, za katerega pa morajo plesalci mastno plačevati in se zato zanj odločajo redki,” sklene Tomaž Rode in s tem poudari, da bi za visoko šolo morala poskrbeti država.

 

Sledite ali všečkajte:

TO JE NOVA ZNAMKA – ELEGANTNA BALERINA IN MOGOČNI IZBOR

Posebna poštna znamka ob stoletnici slovenskega baleta je nastala na pobudo Društva baletnih umetnikov Slovenije. Foto Andrej Petelinšek
 
Nina Ambrož, časnik Večer, 19. december 2018
 
 
 
 
Kako upodobiti sedanjost in stoletno zgodovino v izjemno majhni “sliki”, na kateri mora biti vse na pravem mestu?

Stoletnica slovenskega baleta je zaznamovana tudi s svečano poštno znamko. Letos jeseni je minilo sto let od ustanovitve prvega baletnega ansambla v Ljubljani, ki je nastal prej kot poklicni baletni zbor v tedanji prestolnici Beogradu in vseh nekdanjih bivših jugoslovanskih republikah razen v Zagrebu, pa tudi prej kot v večini evropskih držav. Ob jubileju, ki je vreden posebne pozornosti, je Pošta Slovenije novembra izdala znamko s klasičnim baletnim motivom in nominalno vrednostjo 1,17 evra. Priložnostna poštna znamka je tiskana v omejeni nakladi in je v prvi vrsti namenjena zbirateljem poštnih znamk. Znamke pa so tudi v prosti prodaji v poštnih poslovalnicah.


Suženj, vojna in Maister

Pošta Slovenije je letos natisnila še nekaj posebnih znamk. V spomin na stoto obletnico izida prvih slovenskih poštnih znamk, ki so nastale v času povojnega pomanjkanja, so v obtoku Verigarji. Gre za serijo znamk z motivom sužnja. Pozornost so namenili tudi stoti obletnici prve svetovne vojne in bojem Maistrovih borcev za severno mejo.


“Na špicah”, v pravilni poziciji

Temen oder, čarobno vzdušje, v ospredju osvetljena, elegantna primabalerina in zadaj mogočen, eteričen in skladen zbor plesalk,” izhodišče in navdih pri oblikovanju znamke predstavi Maja Tomažič, grafična in tekstilna oblikovalka, ki je narisala že kar nekaj znamk, širši javnosti pa so najbrž znani tudi njeni vzorci za posteljnino Odeje iz Škofje Loke. “Osrednji motiv baletne znamke je s pasteli narisana ilustracija spodnjega dela nog plesalke v baletnih copatih in v tipični pozi – “na špicah”. Vtis odra je dosežen z barvnimi ter svetlobnimi kontrasti in predvsem z delno zrcalno sliko nog, ki se spodaj potegne v živ rob znamke. V ozadju zaslutimo skladen in številen ženski baletni zbor in baletno predstavo.

Maja Tomažič je velika ljubiteljica baleta, zlasti klasičnega. Spremlja slovenske baletne predstave. “Vendar se odločim za ogled samo izbranih,” pravi, “pri katerih vem, da me bo pritegnila kombinacija umetnosti giba in glasbe. Ljubim romantične balete, kot so Giselle, Labodje jezero, Hrestač, Trnuljčica.

Pri oblikovanju poštnih znamk je treba upoštevati zahteve naročnika, slediti intuiciji oziroma idejni zasnovi, za zmagovalno kombinacijo pa je potrebna še dobra izvedba, pojasnjuje. “Večina nas oblikovalcev obvlada ročno ilustracijo, vektorsko in tudi digitalno ilustracijo. Znamka je izjemno majhna ‘slika’, kjer mora biti vse na pravem mestu. Pomembni so jasno sporočilo, razpoznavnost motiva in odlična kompozicija vseh elementov. Da je plesalka tudi tehnično v pravilni poziciji, je bilo potrebno precej sodelovanja in usklajevanja s strokovnjakom, gospodom Rodetom.


Sprva le vložki v operi, danes vrhunski balet

Tomaž Rode, baletnik in predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije, je izjemen poznavalec te umetniške zvrsti in njene zgodovine. V Sloveniji je bila vselej mednarodnih razsežnosti z različnih vidikov. Vaclav Vlček, češki baletni mojster, je vodil prvo baletno šolo vzporedno s poklicnim ansamblom v okviru Slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani, na to mesto ga je imenoval Fran Govekar. Ta “prvi intendant Slovenskega deželnega gledališča je ob ponovni oživitvi opernega ansambla prepoznal tudi potrebo po nujnosti baletnega ansambla, in sicer prvotno zaradi baletnih vložkov v opernih uprizoritvah“, o začetkih profesionalnega baleta v gledališki sezoni 1918/19 govori Rode. Prve plesalke so bile Čehinje. Kmalu so se jim pridružile slovenske umetnice.


V Ljubljano sta prišla tudi Pia in Pino Mlakar

V ansamblu je kot gost od leta 1924 sodeloval tudi Peter Gresserov z umetniškim imenom Golovin, ki je emigriral iz Rusije in je v Ljubljani študiral elektrotehniko. Pet let kasneje je Golovin prevzel vodenje baletnega ansambla in pod njegovim koreografskim in pedagoško-vzgojnim delom se je ljubljanski balet okrepil in začel žeti priznanja. Po koncu druge svetovne vojne sta iz Nemčije v Ljubljano prišla Pia in Pino Mlakar, delovati je začel tudi mariborski profesionalni baletni zbor. Pod prvo predstavo v Mariboru leta 1947 se je podpisala koreografinja Marta Remškar.

Na poklicni razvoj baleta je pomembno vplivala ustanovitev državne baletne šole leta 1948 s pedagoginjo in balerino Lidijo Wisiak na čelu. Leta 1958 je šef baleta postal Henrik Neubauer, eden prvih diplomantov srednje baletne šole, na sporedu so bili veliki baleti (Trnuljčica, Giselle, Romeo in Julija, Bahčarsijska fontana, Othello, Navihanka, Spartak itd.). V Ljubljano so prihajali svetovno znani koreografi, sloves je pljusknil daleč čez meje, takrat nov medij – televizija – je množično predvajal baletna dela. V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je raven dvigovala in slovenski balet se je do danes razvil v vrhunsko umetniško vejo, s plesalci in koreografi iz različnih držav.

Sledite ali všečkajte:

POŠTA SLOVENIJE IZDALA ZNAMKO OB 100-LETNICI SLOVENSKEGA BALETA

Pošta Slovenije je na pobudo Društva baletnih umetnikov Slovenije izdala svečano znamko v čast 100-letnici prvega poklicnega baletnega ansambla in s tem Slovenskega baleta.

Znamka je izšla 9. novembra 2018, dan pred uradnim izzidom pa je bila znamka predstavljena na slovesnosti v preddverju SNG Opera in balet Ljubljana.  

Sledite ali všečkajte:

POSLOVILA SE JE BALERINA LIDIJA SOTLAR

V torek, 16. oktobra 2018 je v starosti 89 let umrla legendarna balerina, solistka Baleta SNG Opera in balet Ljubljana in članica Društva baletnih umetnikov Slovenije, Lidija Sotlar. V svoji bogati karieri je ustvarila okoli 60 nosilnih, tako lirskih kot emocionalnih in karakternih vlog baletne solistke.

Lidija Sotlar, rojena Lipovž, se je rodila v mestu Kruševac v Srbiji leta 1929. Leta 1953 je diplomirala na srednji baletni šoli v Ljubljani ter izpopolnjevala svoje znanje v Primoštenu in Leningradu. Med leti 1948 in 1972 je bila članica in solistka ljubljanskega baleta, vmes pa je krajše obdobje plesala tudi v Splitu.

Med leti 1975 in 1983 je vodila lastno baletno skupino in z njo priredila več baletnih koncertov po Sloveniji in tujini ter organizirala tudi več srečanj jugoslovanskih baletnih umetnikov.

V plesu je bila odlična tako v temperamentnih kot nežnih, liričnih vlogah. Leta 2006 je objavila knjigo Spomini balerine. Za svoje delo je leta 1997 med drugim prejela nagrado Lydie Wisiak in leta 2009 Župančičevo nagrado za življenjsko delo.

Doprinos Lidije Sotlar slovenski baletni umetnosti je neprecenljiv!

Hvala draga Lidija za vse, kar ste podarili slovenskemu baletu!

Sledite ali všečkajte:

DBUS V JULIJU IN AVGUSTU 2018

Meseca julij in avgust, ki sicer veljata za meseca dopustov, obiskovanja plaž, hribov, mamljivih mednarodnih destinacij …, za meseca, ko so odrske luči nacionalnih baletnih odrov večinoma ugasnjene, sta za Društvo baletnih umetnikov Slovenije najbolj delavna meseca v letu. Zadnji teden julija in prvi teden avgusta so obeležili Mednarodni poletni baletni seminar Dancs-Piran, številne baletne predstave in baletni koncerti v okviru Poletnega festivala Piran na odru Tartinijevega trga, za konec pa še baletni koncert Tja med zvezde na poletnem odru Gledališke in koncertne dvorane Lendava.

Mednarodni poletni baletni seminar Dancs-Piran se je odvijal v Piranu in ponujal poletno izpopolnjevanje številnim mladim baletnim plesalkam in plesalcem, ki se bodisi z baletom srečujejo šele v prvih letih šolanja, bodisi si šele utirajo pot na baletne odre, profesionalnim baletnim plesalkam in plesalcem pa ponuja možnost, da ohranijo polno plesno formo tudi v času počitnic in so potem v začetku nove sezone pripravljeni na najtežje baletne izzive.

Poletni festival Piran, ki je pred leti nastal na pobudo Društva baletnih umetnikov Slovenije, je poleg koncertov klasične in zabavne glasbe ter musicla ponudil na ogled številne baletne predstave, baletne koncerte in izobraževalne programe o baletu. Balet je v letu 2018 tako predstavljal najobširnejše programsko težišče piranskega festivala. Baletne predstave so tako kot leto poprej tudi v letošnjem letu v svojih izvedbah  združevale izvrstne profesionalne baletne plesalke in plesalce ter mlade, še šolajoče se plesalke in plesalce, z vključevanjem katerih Društvo baletnih umetnikov Slovenije na povsem drugačen način nadaljuje v letu 2014 začetim in konec leta 2015 zaključenim projektom Evropskih socialnih skladov, Mladim slovenskim baletom. 

Sila uspešno poletje je zaključil še tradicionalni baletni koncert pod zvezdami, tokrat z naslovom Tja med zvezde na poletnem odru arhitekturno izjemne Gledališke in koncertne dvorane Lendava.

Sledite ali všečkajte:

MEDNARODNI POLETNI BALETNI SEMINAR DANCS-PIRAN 2018

Letošnji Mednarodni poletni baletni seminar Dancs-Piran je bil peti po vrsti. 

Skoraj sto udeležencev starih od devet do petindvajset let je pod budnimi očesi mednarodno uveljavljenih pedagogov dva tedna nadgrajevalo svoje baletno znanje in delilo svoje izkušnje. Mladi plesalci so kljub vztrajnemu delu skozi šolsko leto željni poletnih druženj z vrstniki, saj so po evropskih šolah zahteve neizprosne. Konkurenca je huda,  biti dobro pripravljen za šolsko leto, pomeni trdo delo tudi v času počitnic. Prav tega so bili deležni plesalci iz Madžarske, Italije, Srbije, Španije, Nemčije in Slovenije.

Seminar Dancs-Piran 2018 je vključeval tri različne tečaje, od tistega za najmlajše do tistega za starejše in profesionalne baletne plesalke in plesalce, novost letošnjega seminarju pa je bila ta, da je z namenom enakopravne vključenosti vseh udeležencev Mednarodnega poletnega baletnega seminarja Dancs-Piran v višjih tečajih ločeval delo v skupini in delo s solisti. V delavnicah, ki so potekali v skupini so bili tako vsi udeleženci deležni enake pozornosti, saj so opravljali enako delo tako po koreografski kot po zahtevnostni in količinski plati. V kolikor so se posamezni udeleženci želeli preizkusiti še v solističnih vlogah, pa so lahko izbrali dodatno opcijo – solo. Namen takšnega tečaja je bilo delo na solističnih variacijah in pas de deuxu iz železnega repertoarja klasičnega baleta. 

Najmlajše je v Osnovnem bazičnem tečaju seminarja je ob spremljavah korepetitorja Blaža Puciharja poučevala učiteljica baleta Ana Trojnar. Poleg vsakodnevne učne ure baleta je udeležence na zaključna nastopa pripravljala v okviru programa “Priprave na nastop”. Tisti izmed najmlajših, ki so želeli svoje znanje nadgraditi še iz sodobnih plesnih tehnik, pa so se na delavnicah sodobnega plesa pridružili plesalkam in plesalcem Osnovnega naprednega tečaja in koreografu Gaju Žmavcu .

Osnovni nadaljevalni tečaj klasičnega baleta je odpiral svoja vrata tistim plesalkam in plesalcem, ki sicer obiskujejo višje razrede nižjih baletnih šol. Baletne treninge, tehniko klasičnega baleta in klasično baletni repertoar sta jih ob zvokih korepetitorja Gorazda Dvanajščaka izmenično poučevali Tetiana Svetlična in Nina Noč, ki je v zadnjem trenutku nadomestila Tijuano Križman Hudernik, ki je morala sodelovanje odpovedati zaradi novega naraščaja. Koreografsko delavnico sodobnih plesnih tehnik je poučeval mariborski koreograf Gaj Žmavc. 

Prava poslastica za nastarejše udeleženke in udeležence, plesalke in plesalce srednjih baletnih šol, baletnih akademij in profesionalne baletne plesalke in plesalce pa sta bila ruska pedagoga Yelena Pankova in Nikolai Semenov, pedagoga na Baletni akademiji Agrippine Vaganove in na pred kratkim novo ustanovljeni Baletni akademiji Borisa Eiffmana, ki sta v Piranu vodila vse delavnice klasičnega baleta v okviru Nadaljevalnega & Profesionalnega tečaja klasičnega baleta ob spremljavi izpod prstov pianista Marjana Petrnela. Poleg neprecenljivega znanja, ki sta ga predajala, je delo z njima potekalo v sproščenem duhu, zato sta s plesalkami in plesalci pripravila kar nekaj baletnih poslastic. Sodobne plesne tehnike je tudi v najbolj zahtevnem tečaju vodil Gaj Žmavc.

Dancs-Piran poteka v piranski osnovni šoli Cirila Kosmača, ki v dveh tednih, kolikor seminar poteka, postane prava baletna inštitucija s štirimi baletnimi dvoranami, lastnima internatom in kuhinjo. Delavnice na šoli potekajo od ponedeljka do sobote, ko udeleležci v večernih urah na odru Tartinijevega trga zaplešejo še na Baletnem večeru.  

Sledite ali všečkajte:

PREDSEDNIK RS SLOVENSKEMU BALETU SVEČANO VROČIL LISTINO NAD ČASTNIM POKROVITELJSTVOM PRAZNOVANJA 100-LETNICE PROFESIONALNEGA BALETA V SLOVENIJI

V počastitev visokega jubileja baletnega ustvarjanja v Sloveniji je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor vročil listino o častnem pokroviteljstvu nad obeleževanjem 100. obletnice slovenskega baleta.

V imenu slovenskega baleta je listino o častnem pokroviteljstvu predsednika republike prevzel Tomaž Rode, predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije, ki sta se mu ob slovesni predaji pridružila predstavnika vodilnih institucij s področja baletne umetnosti v Sloveniji, umetniška vodja Baleta Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana Sanja Nešković Peršin in Danilo Rošker, direktor Slovenskega narodnega gledališča Maribor.

Predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije se je nagovoru zahvalil baletnim umetnikom, da s svojo energijo, dano od boga umetnosti, kreirajo in pišejo dosje slovenske baletne umetnosti. “Nocoj je poseben dan slovenskega baleta. Z nocojšnjo premiero predstave Balet 100 v stavbi Opere in baleta Ljubljana, kjer se je pred sto leti zgodil prvi profesionalni slovenski baletni ansambel, pričenjamo več kot leto dni slavje slovenskega baleta,” je dejal Tomaž Rode in se iskreno zahvalil predsedniku Pahorju za izkazano čast. 

V Predsedniški palači so ob tej priložnosti zaplesali baletni solisti Baleta Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana, Baleta SNG Maribor ter učenci Konservatorija za glasbo in balet Maribor in Baletne šole Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana.

Ob visokem jubileju slovenskega baleta bodo potekale številne slovesnosti, ki jih s skupnimi močmi pripravljajo Društvo baletnih umetnikov Slovenije, Balet Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana, Slovensko narodno gledališče Maribor, Cankarjev dom, Slovenski gledališki inštitut in Televizija Slovenija. 

Sledite ali všečkajte: