POSLOVILA SE JE ANDREJA TAUBER

POSLOVILA SE JE ANDREJA TAUBER

Prejeli smo novico, da je decembra 2020 umrla Andreja Tauber. 

Diplomirala je v prvi generaciji Srednje baletne šole leta 1953. Po krajšem obdobju angažmaja v ljubljanskem baletnem ansamblu je bila dolga leta priznana poročevalka in kritičarka baletnega dogajanja in predstav v časopisu “Delo”.

OK

POSNETEK SPLETNEGA BALETNEGA TEKMOVANJA TUTU 2020 NA YOUTUBE

OK

POSNETEK SPLETNEGA BALETNEGA TEKMOVANJA

TUTU 2020 NA YOUTUBE

Baletno tekmovanje TUTU je bilo v letu 2020 zaradi aktualnih razmer, vezanih na epidemijo novega koronavirusa in nalezljive bolezni Covid-19, ko se je pouk v baletnih šolah izvajal na daljavo in ko je bilo delo baletnih ansamblov večinoma prekinjeno, zastavljeno nekoliko drugače, in sicer tako, da je bilo izvedeno preko spleta (online). Tekmovalci so se na tekmovanje pripravljali doma, koreografijo za svoj tekmovalni nastop so sestavili sami, kot prostor pa so lahko izbrali katerikoli prostor svojega stanovanja. Petčlanska žirija je tekmovalne nastope spremljala preko komunikacijskega spletnega programa Zoom, tekmovalci pa so neposredno po svojem nastopu prejeli komentarje žirantov.

PREDVAJANJE PRVEGA DNE TEKMOVANJA

v petek, 8. januarja 2021 ob 17.00

na YouTube kanalu Društva baletnih umetnikov Slovenije

V prvem dnevu tekmovanja so se predstavili tekmovalci v kategorijah I. VIJOLIČNA:  plesalke in plesalci 8-10 let (2012 – 2010) in III. RUMENA: plesalke in plesalci 14-16 let (2006 – 2004).

PREDVAJANJE DRUGEGA DNE TEKMOVANJA

v soboto, 9. januarja 2021 ob 17.00

na YouTube kanalu Društva baletnih umetnikov Slovenije

V drugem dnevu tekmovanja so se predstavili tekmovalci v kategorijah II. BELA plesalke in plesalci 11-13 let (2009 – 2007), IVTURKIZNA plesalke in plesalci 8-10 let (2012 – 2010), V. ROZA plesalke in plesalci 11-13 let (2009 – 2007), VI. ORANŽNA plesalke in plesalci 14-16 let (2006 – 2004) in VII. RDEČA plesalke in plesalci 17-19 let (2003 – 2001).

SVETOVNA ZGODOVINA PLESA – NOVA KNJIGA HENRIKA NEUBAUERJA

SVETOVNA ZGODOVINA PLESA

NOVA KNJIGA HENRIKA NEUBAUERJA

Nova knjiga Henrika Neubauerja  je prva izvirna knjiga o zgodovini plesa v slovenščini. Zajema celotno obdobje od prazgodovine do danes in to tako za balet kot tudi za sodobni ples. Posebej tudi na kratko o razvoju obeh zvrsti plesa pri nas. Vsako zgodovinsko obdobje je najprej predstavljeno glede na splošne družbene in družabne razmere, nato pa prehaja v podroben opis dogajanja na plesnem področju. Besedilo spremlja bogato slikovno gradivo (150 slik).

Cena knjige je 20 €, naroči se lahko pri Slovenski matici, Kongresni trg 8, Ljubljana, pri gospej Mateji Rizvič, in sicer po elektronski pošti na naslov: [email protected].

OK

BALETNO TEKMOVANJE TUTU V LETU 2020 ONLINE

OK

BALETNO TEKMOVANJE TUTU V LETU 2020 ONLINE

18. in 19. december 2020

SPLETNO TEKMOVANJE ZARADI AKTUALNIH RAZMER

Zaradi aktualnih razmer, vezanih na epidemijo novega koronavirusa in nalezljive bolezni Covid-19, ko se v baletnih šolah pouk izvaja na daljavo in ko je delo baletnih ansamblov večinoma prekinjeno, smo se v Organizacijskem odboru odločili, da baletno tekmovanje TUTU v letu 2020 zastavimo nekoliko drugače in ga izvedemo preko spleta (online).

POSLOVILA SE JE LOJZKA ŽERDIN

IN MEMORIAM

LOJZKA ŽERDIN (23.2.1933 – 26.8.2020)

V torek, 26. avgusta 2020 je v 88. letu starosti za vselej prenehalo biti srce slovenske plesalke in plusen pedagogiske, članice Društva baletnih umetnikov Slovenije, LOJZKE ŽERDIN.

V 88. letu je danes preminila slovenska plesalka in plesna pedagoginja Lojzka Žerdin. Rodila se je v Ljubljani, Študirala pa je pri Mary Wigman v Berlinu in leta 1968 diplomirala iz umetniškega plesa in plesne pedagogike. Svoje znanje je izpopolnjevala v Dresdnu, Moskvi, takratnem Leningradu, na Dunaju in v Gradcu. Kot plesna pedagoginja se je nato zaposlila v ljubljanskem Pionirskem domu in na Srednji glasbeni in baletni šoli, kar dvajset let je nato na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo poučevala umetnost giba in s plesno kulturo vplivala na več igralskih generacij. Delovala je v samostojnih nastopih in recitalih, kot koreografinja plesnih skupin na akademiji, v gledaliških predstavah ter pri televizijskih oddajah in na filmu. Kot plesalka sodobnega plesa in koreografinja je ustvarila samostojen slog v plesnem ekspresionizmu.

Plesalka, koreografinja in pedagoginja Lojzka Žerdin se je rodila l. 1933 v Ljubljani. Na Srednji vzgojiteljski šoli je maturirala l. 1954, absolvirala pedagogiko in psihologijo na Filozofski fakulteti, bila zaposlena v otroškem vrtcu Ajdovščina in kot plesni pedagog na Srednji vzgojiteljski šoli v Ljubljani. Zaradi pedagoškega in koreografskega dela ji je Prešernov sklad l. 1966 podelil štipendijo za študij umetniškega plesa na šoli Mary Wigman v Berlinu, ki ga je končala l. 1968 in si pridobila naziv diplomirani pedagog za umetniški ples. Diplomo je l. 1970 nostrificirala AGRFT, istega leta je Lojzka Žerdin prišla na AGRFT, l. 1984 pa je bila izvoljena v naziv izredne profesorice.
Njena življenjska pot in njene izkušnje so zanimive in pomembne, ker si je pridobila izvrstno poznavanje otroške in mladostniške psihologije, ki je bila stalen vir navdiha tako njej kot tudi študentom, plesalkam in plesalcem, s katerimi je delala. Zaradi njenega talenta, znanja in intuicije so nekateri njeni študentje (igralci, režiserji in dramaturgi) že po letu ali dveh ustvarili mala umetniška dela. To je bilo zelo pomembno za njihov razvoj. Še po štiridesetih letih njeni bivši študentje nastopajo na pomembnih gledaliških in plesnih festivalih doma in v tujini, npr.: Borštnikovo srečanje in Performa, Maribor; Gibanica, Ljubljana; BITEF, Beograd; Tanzquartier, Dunaj; Dance 10, München.
Lojzka Žerdin je pomemben člen „mehke gledališke revolucije“, ki se je zgodila v 70-ih letih v Ljubljani. Bila je koreografinja pri predstavah, kot so Ionescova Učna ura in Kralj umira (SNG Drama), Handkejev Kaspar (EG Glej), Jovanovićevi Norci (SLG Celje) in Štih-Jovanovićev Spomenik G (EG Glej). Njene koreografije so prispevale k bistveni spremembi slovenskega gledališča in igralca na odru. Z njeno pomočjo so igralci raziskovali sebe, kolektivno odzivnost na točki, na enem mestu, in prostor. Kaj so, kdo so, kako so, kako stojijo, kaj počnejo, kako se gibljejo, kako govorijo. Odprla jim je oči tudi za Merca Cunninghama, da so ga lahko razumeli in se od njega učili. Na srečanju akademij 1973 so jih drugi študentje gledali kot čudo. Tega niso poznali.
S študenti je delala tudi samostojne projekte (N. Skrbinšek, J. Avbelj, M. Kalezić, M. Blagovič). Vadili so pa, kjer je bil prostor. V baletni predavalnici na AGRFT-ju, v MGL-ju, na DIF-u, povabili so se celo k uram ge. Žive Kraiger. Vzgojila je pridne, uspešne, pa tudi svojeglave umetnike. Učila jih je iskanja, zaznavanja in preseganja lastnih meja, in kaj je za kakšno predstavo še primerno, naravno: »Plešemo tudi, če se ne vidi in se temu ne reče ples. Pojemo tudi, če se ne sliši in se temu ne reče petje. Igramo tudi, če se ne vidi in se temu ne reče igranje.« In še moto Marthe Graham: »Telo nikoli ne laže.« Mnogi njeni bivši študentje so zdaj vrhunski slovenski umetniki ali učitelji na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.
Umetniško in pedagoško delo Lojzke Žerdin je najbolj primerno definirala Marija Vogelnik ob njeni izvolitvi l. 1984: »Sistem, ki ga je našla in ga še izgrajuje Lojzka Žerdinova v svojem prostoru na AGRFT, in ‘umetnost giba’ sta trdna kljub stalnim spreminjanjem […] Če poskušam opredeliti specifični plesni stil, ki ga razvija Lojzka Žerdin pri nas, bi rekla, da svoja znanja osredotoča na naravna gibanja in elemente hoje, teka, skoka in kroženj ter na dihanje med napetostjo in sproščanjem. Zajeta so znanja iz evropske plesne tradicije (Mary Wigman), ki jim dodaja temelje sistema ameriške šole (Martha Graham) v razponu, ki koristi principe krčenja–raztezanja […] Prvotno prevladovanje talne tehnike se je danes […] umaknilo v širše razsežnosti ter odstopilo prostor srednjemu plesnemu prostoru. Frontalnost je dopolnilo krožno prostorsko gibanje. Znatno je prisotna tudi nota ljudskega melosa, ki ga zna vnašati na najbolj enostaven in neposreden način, pri čemer rabi svoje poznavanje naše folklore.«

GORAZD VOSPERNIK – IN MEMORIAM

IN MEMORIAM

GORAZD VOSPERNIK (6.8.1931 – 11.8.2020)

V torek, 11. avgusta 2020 je v 89. letu starosti za vselej prenehalo biti umetniško srce GORAZDA VOSPERNIKA, baletnega solista, koreografa, baletnega pedagoga in dolgoletnga predstojnika ljubljanske baletne šole.

Gorazd Vospernik se je rodil 6. avgusta 1931 leta. V svet baleta je zakorakal pri svojih 18. letih, ko se je vpisal v baletno šolo k priznani slovenski baletni pedagoginji Lydii Wisiakovi. Lydia Wisiakova, ki je v Vosperniku takoj prepoznala izjemne baletnesposobnosti in talent bodočega baletnega solista, mu je dodatno znanje nudila na privatnih urah baleta, dokler mu ni baletni pedagog Slavko Eržen v tretjem razredu odstrl pristop k moški baletni tehniki. V času, ko je še obiskoval baletno šolo je hkrati že plesal v ljubljanskem baletnem ansamblu. Ko mu je bilo komaj dvajset let, je njegovo nadaljno baletno pot zaznamoval vdor Tatarov iz prve slike Mlakarjevega baleta Srednjeveška ljubezen. »To je bil moj prvi baletni večer« je zapisal pod fotografijo v svojem debelem albumu, danes polnemu baletnih spominov.

Vzporedno z obiskovanjem baletne šole in delovanjem v baletnem gledališču, se je šolal tudi na gradbenem oddelku Srednje tehnične šole v Ljubljanai in se po zaključku zaposlil v Litostroju, kjer je opravljal zahtevno nalogo vodje gradbišča. Vpetost v dvojnost vsakdana in negodovanje gradbenikov, češ da je vse prepogosto vpet v vaje ljubljanskega baleta, sta ga dokončno ukoreninila v baletni ansambel ljubljanskega baleta, kjer je od samega začetka plesal solistične baletne vloge.

Še pred svojo diplomsko baletno produkcijo, ki jo je skupaj s sošolkami Stanko Brezovar (kasneje soprogo dirigenta Carlosa Kleiberja), Jelko Rus, Bredo Hanžič in sošolcem Ikom Otrinom odplesal v šolskem letu 1954/55, je v enem najbolj plodnih obdobij slovenskega baleta plesal solistične vloge v baletih Pina Mlakarja Ohridska legendaDaninaVrag na vasiNekdanje svečanostiLisica ZvitorepkaSimfonično koloLes petits riens, Ljubezen in pravda, Lepa Vida, Naše ljubljeno mestoin Pepelka. 

Leta 1956 je Gorazda z dve leti starejšim prijateljem Janezom Mikličem pot popeljala na Dunaj. Bolj kot dunajske znamenitosti so ga zanimale vaje v dunajski Ljudski operi (Wiener Volksoper), kjer je prejel zaposlitev za naslednji dve leti. Ker pa ga plesanje v operetah ni zadovoljilo, ga je po enem letu nestor slovenskega baleta Pino Mlakar prepričal, da se vrne v Ljubljano. Vendar se tedaj v Ljubljani ni ustalil, pač pa znova odšel, tokrat (preko Münchna) v Stuttgart, kjer je plesal tri leta. Solistične vloge v baletih Giselle, TrnuljčicaHrestačRomeo in JulijaLabodje jezeroMozartina v koreografiji umetnika svetovnega slovesa Johna Cranka in v operi Catuli Carmina, so pričale o suvereni ekspresivnosti mladega klasičnega plesalca neverjetnočistih linij. Poglobljeno pedagoško raziskovanje baletov in metodike z Nikolajem Beriozovim, ki je tedaj v Stuttgartu vodil baletni ansambel, mu je odstiralo nova znanja in dragocene izkušnje, ki jih je kasneje uporabljal kot baletni pedagog.

Nationaltheater v Mannheimu je bila njegova zadnja postaja v tujini, vendar pa je tam ostal najdlje. Koreograf Heino Heiden ga je izbral za naslovno vlogo Frančiška Asiškega v svojem baletu Nobilissima visione na glasbo P. Hindemitha. Od leta 1961 do 1966 je med drugimi plesal prve vloge še v baletih HrestačPersefonaAntigonaPetruška in v operi Orfej.

Na povabilo gospe Lydie Wisiakove se je leta 1967 vrnil v Ljubljano in sprejel mesto baletnega pedagoga v srednji baletni šoli. Odkrival je povsem nov svet; za prehod z odrskih desk v baletno dvorano med učence je sam dejal, da je bil mnogo bolj zapleten, kot je pričakoval. V dvajsetih letih poučevanja je vzpostavil sistematični sistem poučevanja, ko je natančno razčlenil stopnjevanje od osnovnih korakov do zanj značilnih diagonal in vrtenj »najprej v levo«. Po izkušnjah iz odrskih desk se je zavedal, kako pomembna je čvrsta baletna tehnika. Za vsakoletne nastope baletnega podmladka je koreografiral mnogo etud in plesov ter skupaj s kolegi učitelji postavil nekaj celovečernih baletov (Hrestač,Giselle).

Kot predstojnik je vodil ljubljansko baletno šolo od leta 1974 do upokojitve leta 1987, ko je v ljubljanskem baletnem ansamblu skoraj vsak drugi plesalec nosil pečat njegovega znanja. S svojimi tehnično zahtevnimi kombinacijami baletnih vaj, ki jih je kot baletni mojster vsako dopoldne pripravljal v stari ozki baletni dvorani ljubljanske Opere, je močno prispeval k dvigu kvalitete domačih baletnih plesalcev.

Baletni umetnik in pedagog, Maestro Gorazd Vospernik je vse svoje življenje posvetil baletu. Za zasluge mu je Društvo baletnih umetnikov Slovenije leta 2013 podelilo najvišje slovensko baletno priznanje, nagrado Lydie Wisiakove za življenjsko delo.

Z odhodom Gorazda Vospernika odhaja pomemben del slovenske baletne zgodovine. Brez njegovega predanega dela, brezmejne delovne discipline, doslednosti in strokovne prodornosti ter nesebične ljubezni do mladih baletnih plesalcev, katerim je posvetil dobršen del svojega življenja, slovenski balet danes zagotovo nebi bil takšen kot je – boljši in kvalitetnejši. Prav zato bo Gorazd Vospernik za vselej zapisan v dosje slovenske baletne umetnosti.

DVA CELOVEČERNA BALETA IN KONCERTA NA POLETNEM FESTIVALU PORTOROŽ

DVA CELOVEČERNA BALETA IN KONCERTA NA POLETNEM FESTIVALU V AMFITEATRU AVDITORIJA PORTOROŽ

Čeprav je še sredi meseca julija 2020 kazalo, da letošnjega Poletnega festivala Piran zaradi epidemije novega koronavirusa ter razmer in ukrepov, vezanih na preprečevanje širjenja nalezljive bolezni Covid-19 ne bo, je Društvo baletnih umetnikov Slovenije v sodelovanju z Avditorijem Portorož v amfiteatru Avditorija Portorož, kamor se je preselil letošnji Poletni festival in se iz piranskega preimenoval v portoroškega, uprizorilo tri večere baleta, dve celovečerni predstavi, Damo s kamelijami in Romea in Julijo ter Gala baletni večer Dancs 2020.

Največji problem vezan na letošnji Poletni festival, s katerim se je soočilo Društvo baletnih umetnikov Slovenije je bilo zagotovo sestavljanje zasedb, oziroma pridobivanje plesalcev za uprizoritve, saj so tistim, s katerimi so se že dogovarjali v sredini julija sporočili, da letos predstav ne bo in so si tako nekateri izmed njih organizirali dopustovanje drugod. Na koncu jim je le uspelo pridobiti tako soliste kot baletni zbor, katerega moški del so zastopali pretežno študenti Madžarske baletne akademije iz Budimpešte. Celotna ekipa je tako z 20. julijem napela moči in v kratkem času obnovila obe celovečerni baletni predstavi ter pripravila gala baletni večer. In če na epidemijo novega koronavirusa pogledamo še iz pozitivnega zornega kota ugotovimo, da jim v normalnih razmeram k sodelovanju skoraj zagotovo nebi uspelo privabiti dveh mednarodno uveljavljenih baletnih umetnic, Natasche Mair in Maie Makhateli.

26. julija 2020 je bil na sporedu balet Dama s kamelijami na glasbo Giuseppa Verdija in Giacoma Puccinija. Pod taktirko baletnega mojstra Lea Mujiča in asistenta Aleksa Thea Šišernika so v glasvnih vlogah zaplesali Natascha Mair (Marguerite Gauthier), Ionut Dinita (Armando Duval), Petar Đorčevski (Monsigneur Duval), Nina Noč (Madame Duvernoy) in Filip Jurič (Plesis).

31. julija 2020 so uprizorili balet Romeo in Julija, v katerem so glavne vloge plesali Maia Makhateli (Julija), Petar Dorcevski (Romeo), Ionut Dinita (Mercutio), Nina Noč (Lady Capulet), Siniša Bukinac (Lord Capulet), Filip Jurič (Tybalt) in Bálint Rauscher (Pater Lorenzo).

1. avgusta 2020 so nato uprizorili še dva Baletna koncerta, prvega Večer Dancs-Piran, na katerem so se predstavili udeleženci letošnjega Mednarodnega poletnega baletnega seminarja ter Baletni večer slovenskih baletnih plesalcev z Nino Noč, Filipom Juričem, Yaman Kelemet, Ionutom Dinito, Nino Kramberger, Janom Trniničem in drugimi.

OK

MEDNARODNI POLETNI BALETNI SEMINAR DANCS-PIRAN 2020

OK

MEDNARODNI POLETNI BALETNI SEMINAR DANCS-PIRAN 2020

Navkljub epidemiji novega koronavirusa in številnim ukrepom za preprečevanje njegovega širjenja, je Društvo baletnih umetnikov Slovenije tudi uspelo organizirati in izvesti Mednarodni poletni baletni seminar Dancs-Piran 2020. Čeprav zaradi epidemije koronavirusa še dobra dva tedna pred pričetkom seminarja niso mogli z gotovostjo trditi, da seminar bo, so napeli vse moči in ga na koncu usepšno izpeljali. Za večino učiteljev so morali v zadnjem poiskati zamenjavo. Tako so letos poučevali Maia Makhateli, Leo Mujić, Nina Noč in drugi. V DBUS verjamejo, da so na koncu prav vsi izpolnili pričakovanja udeležencev, ki pa jih skupaj s pedagogi in osebjem letos ni smelo biti več kot 40. Za spoštovanje številnih ukrepov, od držanja medsebojne distance, nošenja zaščitnih mask, do striktnega vzdrževanja osebne higiene se v DBUS posebej zahvaljujeJo udeležencem ter osebju šole! Žal pa so bili udeleženci, ki so seminar obiskovali le v prvem tednu, zaradi izrednih razmer prikrajšani za zaključni nastop. Navkljub vsem zapletom in sprva odpovedi prav vseh dogodkov v Piranu, pa so v sodelovanju z Občino Piran in Avditorijem Portorož 1. avgusta 2020 v Amfitetaru Avditorija Portorož na koncu le uspeli izpeljati zaključni baletni koncert Dancs-Piran 2020.

OK

BALET POD ZVEZDAMI

OK

BALETNI KONCERT: BALET POD ZVEZDAMI

Društvo baletnih umetnikov Slovenije je v sredo, 24. junija 2020 na letnem odru Koncertne in gledališke dvorane Lendava uprizorilo tradicionalni baletni koncert “Balet pod zvezdami”. Tako kot v preteklih letih je bil koncert tudi letos posvečen praznovanju Dneva državnosti. Pred pričetkom koncerta je občinstvo nagovoril direktor Koncertne in gledališke dvorane Lendava, dr. Albert Halász.

Na koncertu so nastopili baletni plesalci – samozaposlenli v kulturi: Jelena Lečić, Mirjana Šrot, Asami Nakashima, Nina Kramberger, Filip Jurič, Yuya Omaki in Aleks Theo Šišernik. 

Program koncerta:

LABODJE JEZERO – Pas de deux Belega laboda

Glasba: Peter Ilič Čajkovski

Koreografija: Lew Ivanov

JELENA LEČIĆ, FILIP JURIČ

 

PEER GYNT, duet

Glasba: Edward Grieg

Koreografija: Edward Clug

ASAMI NAKASHIMA, YUYA OMAKI

 

PAS D’ESCLAVE

Glasba: Adolph Ch. Adam

Koreografija: Marius Petipa

NINA KRAMBERGER, ALEKS THEO ŠIŠERNIK

 

HORA, duet

Glasba: Balanescu quartet

Koreografija: Edward Clug

MIRJANA ŠROT, FILIP JURIČ

 

UMIRAJOČI LABOD

Glasba: Camille Saint Saens

Koreografija: Michal Fokine

JELENA LEČIČ

 

COME TOGETHER

Glasba:

Koreografija: Nina Kramberger

NINA KRAMBERGER

 

HARLEKINADA, pas de deux

Glasba: Cesare Pugni

Koreografija: Marius Petipa

ASAMI NAKASHIMA, YUYA OMAKI

NISMO POZABILI NA VAS

NISMO POZABILI NA VAS

Baletni koncert v koprodukciji Društva baletnih umetnikov Slovenije, SNG Opera in balet Ljubljana in Televizije Slovenija I neposredni prenos na drugem programu TV Slovenija v sredo, 3. junija 2020.

»Občinstvo smo v sedanjih okoliščinah prek zaslonov povabilo v baletno hišo. Ob tem pa sporočili, da tudi v teh časih ustvarjamo,« je povedal Tomaž Rode, predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije.

Ker so zaradi epidemije koronavirusa gledališke, operne in baletne dvorane za nedoločen čas zaprle svoja vrata, se je Društvo baletnih umetnikov Slovenije v sodelovanju s SNG Opera in balet Ljubljana in Televizijo Slovenija odločilo balet pripeljati v naše domove in vsem ljubiteljem tega žlahtnega plesa sporočiti, da balet ni pozabil nanje. Tako se je prvič zgodilo, da je Televizija Slovenija v živo iz SNG Opere in baleta Ljubljana ob praznem avditoriju prenašala gala baletni koncert. Večer plesnih duetov si je bilo v neposrednem prenosu mogoče ogledati na drugem programu TV Slovenija v sredo, 3. junija 2020, ob 20. uri.

»Gala baletni koncert, ki smo ga ustvarili z vrhunsko mednarodno ekipo, je dokaz neuničljive želje po Umetnosti, nastopanju in premagovanju na videz nepremagljivih ovir. Predstavlja zmago nad vsem, kar nas je v preteklih mesecih ustavilo. Presežke, ki so nastali v sodelovanju med strokovnimi in javnimi institucijami, si je bilo na televizijskih zaslonih mogoče ogledati s prenosom v živo z odra SNG Opere in baleta Ljubljana,« je povedal Staš Ravter, ravnatelj SNG Opera in balet Ljubljana

Organizatorji so za baletni koncert Balet ni pozabil na vas izbrali pretežno klasičen program z nekaj sodobnimi deli. V večeru duetov, sestavljenem iz priljubljenih baletnih predstav so plesali najboljši domači baletni plesalci in plesalke. Prvič pa je v Sloveniji nastopila tudi posebna gostja, prvakinja Maia Makhateli, ki je trenutno ena najboljših balerin na svetu.

»V teh čudnih, nepredvidljivih časih, ko si vsi želimo, da bi lahko neovirano počeli to, kar najraje delamo, torej ustvarjali tako zase kot za gledalce, nam takšni trenutki predstavljajo pot v normalnost,« je povedal ravnatelj SNG Opere in baleta Ljubljana Staš Ravter.

Baletni plesalci, ki so nastopanje že izjemno pogrešali, so bili nad pobudo za televizijski gala baletni koncert navdušeni, pa je dejal predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije Tomaž Rode

»Vemo, da naši dragi obiskovalci niso pozabili na nas, zato smo jim z baletnim koncertom sporočili, da tudi mi nismo pozabili nanje. Za to potezo smo se odločili, ker bo po preklicu epidemije verjetno preteklo še nekaj časa, preden bodo v zaprtih prostorih dovoljene javne prireditve s številčnejšim občinstvom,« je dejal Petar Đorčevski, umetniški vodja baleta SNG Opere in baleta Ljubljana.