PODELJENE GLAZARJEVE NAGRADE V LETU 2021

V petek, 4. junija 2021 so v Minoritski cerkvi v Mariboru svačeno podělili letošně Glazarjeve nakrade.

Nagrado za življenjsko delo je prejel baletni umetnik Edi Dežman.

Edi Dežman se je v govoru preprosto zahvalil za nagrado in med drugim dejal, da brez predanosti poklicu ni dosežkov. Lanska lavreatka Breda Varl, ki je Glazerjevo nagrado prejela skupaj z možem Tinetom Varlom, je spomnila na zgodovino mariborskega lutkovnega gledališča in pomen kulturno-umetnostne vzgoje, ki da je popotnica za vse življenje. “Iz publike v lutkovnem gledališču raste publika, ki bo obiskovala predstave, koncerte, branja in razstave, ki bo spoštovala kulturno dediščino in večer za večerom napolnila SNG Maribor. Ne glede na področje delovanja je najboljša umetnost tista, ki išče rešitve. To je iskanje idealne zasnove. Poleg trdega dela je za ustvarjalca pomembno, da deluje po svoji intuiciji in se počuti svobodno. To je najvišja vrednota, svoboda duha, ki ne sme biti zavrta, zatirana. Svoboda duha nas dela velike, še posebno nas, male narode. Maribor premore veliko posameznikov, ki mnogokrat preprosto sledijo potrebi, da pišejo, slikajo, kiparijo, igrajo, se tako plemenitijo in rastejo,” je izpostavila in še dodala, da smo šele v času epidemije ugotovili, kako dobro umetnost, če nam jo vzamejo, pogrešamo.

ISKRENE ČESTITKE!

OK

REDNI LETNI OBČNI ZBOR DBUS

OK

REDNI OBČNI ZBOR DBUS 2021

OBVESTILO O ODPOVEDI REDNEGA LETNEGA OBČNEGA ZBORA DBUS, NAJAVLJENEGA ZA NEDELJO, 28. MARCA 2021

Ljubljana, 19. marec 2021

Spoštovani člani DBUS,

Izvršni odbor DBUS je na svoji seji, dne 19. marca 2021 sprejel sklep, da se zaradi podaljšanja pandemije novega koronavirusa in z njim povezane nalezljive bolezni Covid-19 ter zaradi ukrepov Vlade Republike Slovenije z dne 18. marca 2021 Redni občni zbor DBUS, najavljen za nedeljo, 28. marca 2021 odpove in prestavi na predvidoma mesec maj 2021.

Izvršni odbor DBUS boo načinu izvedbe Rednega letnega občnega zbora DBUS v letu 2021 odločal po 17. aprilu 2021, to je po datumu, do katerega je trenutno podaljšana epidemija oziroma pandemija.

Pazite nase in ostanite zdravi!

Izvršni odbor DBUS

POGOVOR V ŽIVO Z ROBERTOM DEKKERSOM NA SLOVENSKEM BALETNEM PORTALU

Baletni premisleki in pomisleki na Slovenskem splatnem portalu

27. maj 2021 ob 19. uri

ROBERT DEKKERS

Z Robertom Dekkersom se bo pogovarjala Tatjana Ažman

Pogovor z Robertom Dekkersom bo potekal v živo online na YouTube kanału Društva baletnih umetnikov Slovenije. Če se želite pogovoru pridružiti tudi vi, se lahko vanj vključite s programom ZOOM.

Pogovor v živo si lahko ogledate na tej povezavi.

Povezava bo na voljo na dan pogovora od 18.30 ure dalje.

Robert Dekkers, foto Richard Calmes

Robert Dekkers je mlad koreograf, ki prihaja iz Zahodne obale. Je ustanovitelj, umetniški direktor in koreograf sodobno baletne skupine Post:Ballet (2009), v kateri eksperimentira z umetniki iz različnih področij, razbija stereotipe in raziskuje meje baletne umetnosti. Skupina je v medijih mesta San Francisco prepoznana kot izjemno inventivna, kot dragocen unikat. Kot koreograf sodeluje z Kansaškim mestnim baletom, baletom iz Atlante, sjDANCEco, Smuin Ballet, Grand Rapids Ballet in Diablo Ballet, v katerem je bil med leti 2013- 2018 rezidenčni koreograf. Kot plesalec je sodeloval z baletom iz Arizone, ODC/Dance, Company C Contemporary Ballet in Diablo Ballet, v katerem je bil nominiran za nagrado Isadore Duncan za izjemen nastop kot posameznik. Plesal je v delih pomembnih koreografov kot Jose Limon, George Balanchine, Twyla Tharp, Paul Taylor in drugi. Leta 2017 je postal umetniški vodja Berkeley Ballet Theatre, plesne šole z raznolikim plesnim programom, namenjene posameznikom od najmlajših do najstarejših, ki omogoča plesni trening tudi obolelim za parkinsovo boleznijo. V njej je že nekaj let pred tem tudi poučeval. Pred enim letom se je Berkley Ballet Theatre povezal z Post:Ballet in postal njihova uradna šola. Plesalcem Berkeley Ballet Theatra  Post:Ballet omogoča možnost profesionalnega sodelovanja in pridobivanja dragocenih izkušenj skozi delavnice. Plodno sodelovanje med obema organizacijama je na stičišču vključevalnosti, ustvarjalnosti in strasti do plesne umetnosti. Dekkers kot pedagog sodeluje s profesionalnimi skupinami LINES Ballet, Smuin Ballet in ODC/Dance.

RAZPIS ZA SODELOVANJE NA „AMEU Dance Academy young stars“

Akademija za ples je prvič pripravila natečaj za mlade plesalce rojene med letoma 2002 in 2009. 

Posnemi svoj plesni video (dolžine do 30 sekund) in se poteguj za odlične plesne nagrade. Sodeluješ lahko v eni od treh kategorij: Hip hop in jazz, sodobni ples in balet ter družabni/tekmovalni plesi.

Svoj video do 25. 5. 2021 pošlji na [email protected] in se poteguj za snemanje kratkega videa z našo ekipo, gostovanje v oddaji Parada plesa z Barbro Drnač in AirPods slušalke.

Zmagovalci v posameznih kategorijah prejmejo tudi 2 individualni uri z izbranim pedagogom AMEU Akademije za ples.

OK

SLOVENSKA IN MEDNARODNA POSLANICA OB MEDNARODNEM DNEVU PLESA 2021

NINA NOČ

Slovenska plesna poslanica 2021

Nina Noč, priznana baletna solistka

29. april, dan posvečen plesu. Umetnosti, ki so jo poznala že primitivna ljudstva in se z njo izražala, zahvaljevala, prosila. Je komunikacija brez meja in razumljiva vsem brez slovarja. Je najbolj pristno izražanje človekovega čustvovanja, pojmovanja, razpoloženja. Je veselje, je žalost, je hvaležnost, je jeza, je obup … In kaj je sploh lahko še bolj čarobnega, kot to, da s plesom izrazimo sebe in pri tem ne uporabimo niti ene besede? Ples je del vsakega izmed nas. Zagotovo terapija za vse. Plešite, ko ste veseli, plešite, ko ste jezni. Plešite vsak dan in vedno. Ples ostaja med nami živ in prav nič na tem svetu nam ne more vzeti te vrhunske umetnosti.
Slovensko plesno poslanico objavlja Društvo baletnih umetnikov Slovenije

FRIEDEMANN VOGEL

Mednarodna plesna poslanica 2021

Friedemann Vogel, baletni plesalec

Vse se začne z gibom – z instinktom, ki ga imamo vsi – in ples je gib, izpopolnjen za sporazumevanje. Brezhibna tehnika je pomembna in impresivna, a nazadnje je pomembno le to, kar plesalec z gibom izrazi. Plesalci smo nenehno v gibanju, v stremljenju k ustvarjanju nepozabnih trenutkov. Ne glede na plesno zvrst je to tisto, za kar si prizadeva sleherni plesalec. Tako so se zdaj, ko nam na vsem lepem ni več dovoljeno nastopati, ko so gledališča zaprta in festivali odpovedani, naši svetovi ustavili. Ni telesnih stikov. Ni predstav. Ni občinstva. V novejši zgodovini se še ni zgodilo, da bi bila plesna skupnost kolektivno postavljena pred izziv, da ostane motivirana in da najde svoj raison d’être. Toda ravno zdaj, ko nam je bilo vzeto nekaj dragocenega, se resnično zavedamo, kako potrebno je to, kar počnemo, in kako zelo pomemben je ples za družbo nasploh. Plesalce nas pogosto občudujejo zaradi naših telesnih zmožnosti, a naša duševna moč je še večja. Verjamem, da nam bo edinstvena kombinacija telesne in duševne agilnosti pomagala, da bomo zmogli in se prerodili, da bomo še naprej plesali in navdihovali. / Prevod: Nataša Jelić
Mednarodno plesno poslanico objavlja ITI International - prevod: Nataša Jelić

Mednarodni plesni komite, ki deluje pod okriljem Mednarodnega gledališkega inštituta ITI Unesco, je leta 1982 ustanovil Mednarodni dan plesa. Praznujemo ga 29. aprila, na rojstni dan Jeana-Georgesa Noverra (1727−1810), stvaritelja novodobnega baleta. Vsako leto na ta dan obkroži svet poslanica ene od znamenitih osebnosti s področja plesa. Namen praznovanja in vsakoletne poslanice je povezati vse zvrsti plesa, da bi častili to obliko umetnosti in vedno znova odkrivali njeno univerzalnost, da bi premagali vse politične, kulturne in etnične ovire ter povezali ljudi skozi mir in prijateljstvo v jeziku, ki mu pravimo PLES. Prva mednarodna plesna poslanica leta 1982 je bila zaupana slovenskemu baletnemu umetniku Henriku Neubauerju.

Leta 2021 mednarodno plesno poslanico sporoča mednarodno uveljavljeni nemški baletni prvak Friedemann Vogel.

 

Pri nas je leta 2009 Društvo baletnih umetnikov Slovenije (DBUS) pričelo z objavljanjem slovenskih plesnih poslanic ob Mednarodnem dnevu plesa. Te slovenskemu plesnemu krogu in slovenski javnosti vsako leto sporoča eden od priznanih domačih baletnih in plesnih umetnikov. Prva, leta 2009, je bila zaupana koreografu, baletnemu plesalcu in Umetniškemu direktorju Baleta SNG Maribor Edwardu Clugu; druga, leta 2010 baletnemu plesalcu, koreografu, pedagogu in dobitniku strokovne nagrade Pia in Pino Mlakar 2010 za vseživljenjsko delo na področju baletne koreografije Vlastu Dedoviču; leta 2011 baletnemu plesalcu, koreografu, pedagogu, prejemniku strokovne nagrade Lydie Wisiakove 2011 za življenjsko delo na področju baletne umetnosti ter Prešernove nagrade za življenjsko delo 2018 Janezu Mejaču; leta 2012 baletnemu umetniku in častnemu predsedniku DBUS dr. Henriku Neubauerju; leta 2013 solistki baleta SNG Maribor in koreografinji Valentini Turcu; leta 2014 baletnemu plesalcu in prejemniku Prešernove nagrade za življenjsko delo 1996 Vojku Vidmarju, leta 2015 plesalcu, koreografu in prejemniku nagrade Prešernovega sklada 2015 Gregorju Lušteku; leta 2016 baletni in plesni pedagoginji ter pobudnici Revij klasično-baletnih šol in društev RS Ani Vovk Pezdir;  leta 2017 baletnemu plesalcu, koreografu in predsedniku Društva baletnih umetnikov Slovenije Tomažu Rodetu; leta 2018 baletni plesalki, pedagoginji in prejemnici strokovne nagrade Lydie Wisiakove za življenjsko delo leta 2017 Ljiljani Keča, leta 2019 baletnemu plesalcu in umetniškemu vodji Baleta SNG Opera in balet Ljubljana Petru Đorčevskemu ter leta 2020 prešernovima nagrajencema Milku Šparembleku in Vojku Vidmarju.

Leta 2021 slovensko plesno poslanico sporoča priznana baletna solistka Baleta SNG Opera in balet Ljubljana, Nina Noč.

2021 International Dance Day Messages in English

NINA NOČ

Slovenian Dance Day Message 2021

Nina Noč, acclaimed ballet soloist of the Slovenian national theatre Opera and ballet Ljubljana

29 April is dedicated to Dance. To the Art that already primitive people were familiar with. They used it to express themselves, to express gratitude and to beg. Dance is communicating without boundaries. You don’t need a dictionary to understand it. It’s the most authentic expression of human emotions, perceptions, moods. It’s a joy, a sadness, a gratitude, an anger, a despair … And what could be more magical than expressing ourselves through dance without using a single word? Dance is a part of each of us. It’s definitely a therapy for everyone. So, dance when you are happy or when you are angry. Dance every day and always. Dance stays alive among us. There's nothing that can take away this art of excellence from us.
The Slovenian Dance Day Message is published by the Slovenian Ballet Artists Association

FRIEDEMANN VOGEL

International Dance Day Message 2021

Friedemann Vogel, Ballet dancer

Everything starts with movement – an instinct we all have – and dance is movement refined to communicate. Much as flawless technique is important and impressive, it is ultimately what the dancer expresses inside the movement that is the essence. As dancers, we are constantly on the move, aspiring to create these unforgettable moments. Regardless of the dance genre, it’s what every dancer strives to achieve. So, when all of a sudden, we aren’t allowed to perform anymore, with theatres closed and festivals cancelled, our worlds come to a standstill. No physical contact. No shows. No audiences. Never in recent history has the dance community been so collectively challenged to stay motivated, to find our raison d’être. Yet, it is precisely when something precious has been taken away from us that we truly appreciate how vital it is what we do, and how much dance means to society at large. Dancers are often celebrated for their physical prowess, when in fact we are sustained even more by our mental strength. I believe it is this unique combination of physical and psychological agility that will help us overcome, to reinvent ourselves to keep dancing, and to keep inspiring.
The International Dance Day Message is published by ITI International

ČLAN DBUS – KOREOGRAF EDWARD CLUG PREDLAGAN ZA DRŽAVLJANA EVROPE

Dr. Milan Brglez je 14. aprila 2021 za nagrado Državljan Evrope predlagal baletnika, koreografa in umetniškega direktorja Baleta SNG Maribor Edwarda Cluga, so sporočili iz pisarne dr. Brgleza. Brglez je poudaril, da bi Evropski parlament s podelitvijo nagrade Državljan Evrope Edwardu Clugu “utrdil sporočilo prijateljstva med narodi in državami. Edward Clug je umetnik, ki odseva povezano in brezmejno Evropo, Evropo ljudi in medkulturnega dialogaEdward Clug s svojim predanim delom kljubuje aktualni pandemiji in dokazuje, da danes ni v krizi kultura, temveč odnos države in družbe do kulture, kar moramo spremeniti”.

Edward Clug je v treh desetletjih svojega ustvarjanja s svojimi projekti in mednarodnimi gostovanji spletel tesne vezi med slovenskimi in evropskimi umetniki in kulturnimi ustanovami ter prispeval k evropskemu povezovanju na kulturnem področju in evropski dimenziji mesta Maribor.

Nagrada Državljan Evrope – nagrada za izjemne dosežke se podeljuje za posebne dosežke na področjih projektov, ki spodbujajo boljše medsebojno razumevanje in tesnejše povezovanje med državljani držav članic ali krepijo čezmejno ali transnacionalno sodelovanje znotraj Evropske unije. Od slovenskih umetnikov sta jo doslej prejela Boris Pahor in Drago Jančar.

EDVARD DEŽMAN DOBITNIK GLAZARJEVE NAGRADE ZA ŽIVLJENJSKO DELO

EDVARD DEŽMAN, DOBITNIK GLAZARJEVE NAGRADE ZA ŽIVLJENJSKO DELO

Veliko Glazerjevo nagrado za življenjsko delo na področju umetnosti je Odbor za podeljevanje Glazarjevih nagrad, ki ga sestavljajo dr. Karmen Teržan Kopecky, Klemen Brvar, Mateja Emeršič Dover, Irena Gajser, Branislav Rajić, Janez Ujčič, Jelka Vrečko, Jure Žnidaršič in dr. Miran Štuhec – predsednik, podelil Ediju Dežmanu, dolgoletnemu članu baletnega ansambla Slovenskega narodnega gledališča Maribor, ki je s svojim delom močno zaznamoval slovenski baletni prostor in vplival na razvoj slovenske plesne umetnosti. » Edi Dežman je v različnih vlogah baletnega solista, baletnega pedagoga, koreografa ter umetniškega vodje mariborskega in ljubljanskega baleta dal ključni prispevek k dvigu profesionalne ravni slovenske baletne umetnosti, ki je tako postala mednarodno primerljiva«, med drugim piše v obrazložitvi nagrade.

Edi Dežman (rojen 1944) se je po začetnem baletnem pouku v Mariboru šolal in diplomiral leta 1968 na Srednji baletni šoli v Ljubljani v razredu prof. Lidije Wisiakove. Še pred koncem baletnega šolanja se je vključil v ljubljanski baletni ansambel, kjer je začel dobivati prve solistične vloge. V sezoni 1971/72 ga je angažirala mariborska Opera kot baletnega solista in tako se je vrnil spet tja, kjer je začel svoje prve plesne korake. Kot baletni solist je odplesal vrsto vidnejših vlog in s svojo osebnostjo in baletnim znanjem predstavljal mejnik v razvoju mariborskega moškega baleta. Njegove vidnejše kreacije so bile v baletih, ki se jih sam najraje spominja: Franz (Coppelia), Prvi toreador (Don Kihot), James (La Sylphide), Albrecht (Giselle), Fant (Nevsakdanji dan), Adam (Stvarjenje sveta), Peter Klepec (Peter Klepec), Nurali (Bahčisarajska fontana), Mercutio (Romeo in Julija) in drugih. Edi Dežman je v plesni karieri odplesal preko 45 solističnih vlog.

Poleg poletnega šolanja v Franciji – Cannesu (štipendist Kulturne skupnosti Ljubljana), kjer je specializiral klasični balet pri baletnih mojstrih Hightower, Dolin, Ferran, Gilpin, Franchetti, je študiral tudi na Leningrajskem koreografskem akademskem učilišču (študij pedagogike in metodike klasičnega baleta, karakternih plesov, stilnih plesov in duetnega plesa), kjer je diplomiral leta 1985 v razredu Irine Trafimove in si pridobil naziv baletnega pedagoga.

Po vrnitvi iz takratne Sovjetske zveze v Maribor je prevzel vodstvo mariborskega baleta, ki ga je vodil vse do upokojitve leta 1993. V tem času in še prej je deloval tudi kot baletni pedagog in asistent gostujočim koreografom sam pa je leta 1986 v baletnem večeru koreografiral ”Drugo suito za godala” M. Lipovška. Kot umetniški vodja obeh slovenskih baletov je k sodelovanju povabil znane slovenske koreografe (Neubauer, Sevnik, Dedovič, Kosi, Meglič) in koreografe iz tujine (Orlikowsky, van Schayk, Lopez, Bogdanić in druge).

V delo Mariborske baletne šole in pozneje Srednje baletne šole se je vključil že leta 1971 in od tedaj naprej je skoraj nepretrgoma vzgajal mlade plesalce vse do danes; njegovi učenci so na tekmovanjih mladih baletnih plesalcev posegali po najvišjih priznanjih), zato mu je Srednja glasbena in baletna šola v Mariboru leta 2003 podelila Listino za pomembne uspehe na področju baletnega izobraževanja.

V letih 1988/89 so ga kot gosta pedagoga povabili v Maastricht na Nizozemskem na baletno šolo Rijkshogeschool, kjer je koreografiral Štiri letne čase Aleksandra Glazunova in na Akademijo za igralsko umetnost Toneelacademie, kjer je predaval gib študentom dramske igre. V sezonah 1994/95 in 1995/96 pa je bil umetniški vodja ljubljanskega baletnega ansambla, kjer je pripravil balete Matiček se ženi, Don Kihot, baletni večer Toer Van Scayka, Giselle in obnovitveno predstavo Hrestač. Po predstavi Don Kihot, ki je bila velika uspešnica ljubljanskega baleta, sta mu nestorja slovenskega baleta Pina in Pio Mlakar napisala naslednje: ” Odkritosrčna hvaležnost nama narekuje naslednje vrstice: občudujeva vaš umetniški instinkt, ustvarjalno plesalčevo vero, vašo hrabrost in prizadevnost, vse kar je tako odrešujoče poseglo v nered in bolno malodušje ljubljanskega baletnega gledališča. Hvala!”

Poleg poučevanja na baletni šoli je deset let poučeval klasiko in karakterne plese na Plesnem centru Maribor – Plesni izbi. Poleg tega udejstvovanja je vodil tudi poletne plesne seminarje doma in na tujem (poletne plesne šole v Mariboru, Rušah, Rovinju) in deloval kot učitelj v plesnem studiu SNG Maribor.

Edi Dežman je v funkcijah baletnega solista, baletnega pedagoga, asistenta in vodje baleta prispeval k dvigu ravni slovenskega baleta. S kreacijami zahtevnih klasičnih vlog je vedno predstavljal zgled ostalim kolegom in mlajšim, ki so prihajali za njim. S pedagoškim delom se je uveljavil tako doma kot v tujini in poučeval številne generacije mladih plesalcev predvsem na mariborski Baletni šoli; plesalce, ki so aktivni v mariborskem kulturnem prostoru in širše. S svojim delom kot umetniški vodja obeh nacionalnih baletov pa je prispeval k razvoju baletne umetnosti pri nas, še posebej v Mariboru, kjer je s prevzemom umetniškega vodstva na stežaj odprl mariborsko baletno hišo svežim in novim idejam, vabil mednarodno priznane koreografe ter dal možnost ustvarjanja mladim koreografom in plesalcem, ki danes predstavljajo pomemben del slovenske baletnega prostora.

Zaradi vsega navedenega, ga je naše stanovsko baletno društvo leta 2004 nagradilo s prestižno nagrado Lydie Wisiakove za življenjsko delo.

Iz istih razlogov ga predlagamo za Glazerjevo nagrado Mestne občine Maribor za leto 2018, ki si jo nedvomno zasluži za njegovo delo v dobrobit mariborskega ter slovenskega baleta; umetniško delovanje Edija Dežmana je pustilo neizbrisni pečat v mariborskem   kulturnem prostoru.

 

SOLISTIČNI NASTOPI EDIJA DEŽMANA V BALETIH NA MARIBORSKEM ODRU

  1. A. Mozart LES PETIT RIENS, 1961/62
  2. Delibes COPPELIA, 1971/72
  3. Prokofjev ROMEO IN JULIJA, 1972/73
  4. Otrin BALETNI ČEVELJČKI PRIPOVEDUJEJO, 1972/73 (75/76) (Solistične vloge:  Les petit riens, Giselle, Trepak, Navihanka, Hoe down, Spectre de la rose, Zeleni Jurij)
  5. Otrin PROMETEJ 73, 1973/74
  6. Minkus DON KIHOT, 1974/75
  7. Lajovic NEVSAKDANJI DAN, 1975/76
  8. Loevenskjoeld LA SYLPHIDE, 1975/76
  9. Hristič OHRIDSKA LEGENDA, 1976/77
  10. Otrin E = MC2, 1976/77
  11. Petrov STVARJENJE SVETA, 1977/78
  12. Škerl OPOJNO POLETJE, 1978/79
  13. Cipci PIKA NOGAVIČKA, 1978/79
  14. Adam GISELLE, 1979/80
  15. Škerl PETER KLEPEC, 1980/81
  16. I. Čajkovski HRESTAČ, 1981/82
  17. Minkus DON KIHOT, 1982/83
  18. Cipci POHUJŠANJE V DOLINI, 1983/84
  19. Ipavec SERENADA, 1985/86
  20. Ravel BOLERO, 1985/86
  21. Ipavec SERENADA, 1986/87
  22. Ravel BOLERO, 1986/87
  23. V. Asafjev BAHČISARAJSKA FONTANA, 1987/88
  24. Grieg PEER GYNT, 1989/90
  25. I. Čajkovski HRESTAČ, 1989/90
  26. Grieg PEER GYNT, 1990/91
  27. Grieg PEER GYNT, 1991/92

SOLISTIČNI NASTOPI EDIJA DEŽMANA V OPERNIH VLOŽKIH NA MARIBORSKEM ODRU

  1. Orff PREMETENKA 1971/72
  2. Verdi MOČ USODE 1971/72
  3. Smetana PRODANA NEVESTA 1972/73
  4. Verdi TRAVIATA 1972/73
  5. Foerster GORENJSKI SLAVČEK 1973/74
  6. Bizet LOVCI BISEROV 1973/74
  7. Ponchielli GIOCONDA 1974/75
  8. Lortzing CAR IN TESAR 1975/76
  9. Verdi TRAVIATA 1976/77
  10. Parma ZLATOROG 1977/78
  11. Bizet CARMEN 1977/78
  12. Švara SLOVO OD MLADOSTI 1978/79
  13. Gershwin PORGY IN BESS 1981/82
  14. Gounod FAUST 1982/83
  15. Gotovac ERO Z ONEGA SVETA 1982/83
  16. Bizet CARMEN                                                 1983/84
  17. Humperdinck JANKO IN METKA 1985/86
  18. Strauss NETOPIR 1986/87

NASTOPI V BALETNEM ZBORU IN SOLISTIČNI NASTOPI EDIJA DEŽMANA V BALETIH LJUBLJANSKE OPERE

  1. Švara NINA 1963/64
  2. I.F. Stravinski OGNJENA PTICA 1963/64
  3. I. Čajkovski TRNJULČICA 1964/65
  4. Dutilleux VOLK 1965/66
  5. Berlioz FANTASTIČNA SIMFONIJA 1965/66
  6. Lipovšek FESTIVAL 1965/66
  7. Ukmar GODEC 1965/66
  8. Ciglič OBREŽJE PLESALK 1965/66
  9. Adam GISELLE 1966/67
  10. Ipavec SERENADA 1967/68
  11. Auric SOBA 1967/68
  12. I. Čajkovski ČLOVEK IN USODA 1967/68
  13. Prokofjev ROMEO IN JULIJA 1967/68
  14. Bartok ČUDEŽNI MANDARIN 1968/69
  15. Fribec VIBRACIJE 1968/69
  16. Francaix GOLI CESAR 1968/69
  17. Anonimus NAVIHANKA 1968/69
  18. Lalo SUITA V BELEM 1970/71
  19. V. Asafjev BAHČISARAJSKA FONTANA 1970/71
  20. Egg JOAN IZ ZARISSE 1970/71
  21. von Einem RONDO O ZLATEM TELETU (TV film) 1971
  22. Hačaturjan SPARTAK (k.g.) 1971/72
  23. I. Čajkovski ROMEO IN JULIJA (k.g. – Mercutio) 1981/82

NASTOPI EDIJA DEŽMANA V OPERNIH VLOŽKIH NA LJUBLJANSKEM ODRU

  1. Borodin KNEZ IGOR 1965
  2. Gotovac ERO Z ONEGA SVETA 1966
  3. Verdi PLES V MASKAH 1966
  4. Smetana PRODANA NEVESTA 1966
  5. Verdi RIGOLETTO 1966
  6. Massenet THAIS 1966
  7. P. Musorgski SOROČINSKI SEJEM 1967
  8. W. Gluck ORFEJ IN EVRIDIKA 1967
  9. Foerster GORENJSKI SLAVČEK 1967
  10. Verdi AIDA 1967
  11. I. Čajkovski PIKOVA DAMA 1970
  12. Božič ARES – EROS 1971
  13. Bizet CARMEN 1971

GOSTOVANJA EDIJA DEŽMANA V SLOVENIJI

  1. Koncert jugoslovanskih baletnih umetnikov Ljubljana 1974 v sklopu Mednarodnega festivala Ljubljana (pas de deux iz baleta Navihanka)
  2. Mednarodni festival Ljubljana (Peter Klepec) 1981
  3. Mednarodni festival Ljubljana (Don Kihot) 1982
  4. Mednarodni festival Ljubljana (Spectre de la rose)                                      
  5. Srečanje jugoslovanskih umetnikov baleta 1982 (Varšavski koncert)

GOSTOVANJA EDIJA DEŽMANA V TUJINI

Trst; Bologna; Reggio Emilia; Treviso; Modena; Parma; Brescia; Monfalcone; Gradec; Praga; Titove Užice; Osijek; Novi Sad; Varaždin…

SODELOVANJE S TUJIMI IN DOMAČIMI KOREOGRAFI

Anton Dolin; Sergej Lifar; Aleksandra Balašova; Irina Lukašova; Toer Van Schayk; Dinko Bogdanič; Vaczslav Orlikowsky; Vasile Solomon

Henrik Neubauer; Iko Otrin; Metod Jeras, Majna Sevnik, Štefan Suhi, Vlasto Dedovič, Ivo Kosi, Janez Meglič; Slavko Eržen, Črt Škodlar, Lydia Wisiak, Dragan Živadinov

NEKAJ STROKOVNIH KRITIK EDIJA DEŽMANA KOT BALETNEGA SOLISTA IN KOREOGRAFA

”Tehnično in plesno najboljši par sta bila Etka Klinčeva ter Edi Dežman.” Pretnar, Delo, 1968 (Silvestrska oddaja, Dobro leto voščimo, RTV Ljubljana)

”Od baletnih solistov je na premierski predstavi močno, skoraj premočno prerastel ostale z odlično kreacijo mladi, prav letos na novo v mariborski balet presajeni plesalec E. Dežman. S prekipevajočo plesno energijo in zanesljivim občutkom za tehnične prvine je z vsakim nastopom prognoziral še dolgo vzpenjajočo se krivuljo svojega talenta.” Dolski, Večer, 1971 (Coppelia)

”Mariborski ansambel optimistično zaznamuje prehod ljubljanskega plesalca Edija Dežmana v svoj okvir. Z njim pa prihajanje ljubljanske tradicije, ki jo ustvarjajo solisti v ansamblu z daljšo in srečnejšo kontinuiteto. Če torej čutimo za Franzem, ki ga pleše Dežman na mariborskem baletnem odru, neposredni vzgled prvega plesalca ljubljanskega ansambla Janeza Mejača, je to vsekakor treba pozdraviti.” Vogelnik, Delo, 1971 (Coppelia)

”Visoko umetniško točkovanje pa velja vsekakor E. Dežmanu, ki je vlogo tako znamenitega, v prizmatičnih pramenih obsežnega baletnega lika odplesal in tudi izražal v najbrž tudi zanj do zdaj največji prepričljivosti.” Dolski, Večer, 1972 (Romeo in Julija)

”Poleg nosilcev glavnih vlog moram posebej omeniti še E. Dežmana. Brez dvoma je od mariborskih plesalcev on tisti, ki je pokazal največ baletno – tehničnega znanja in hkrati plesalec, ki s svojim žarom potegne za seboj ansambel, pri gledalcih pa izzove aplavz na odprti sceni.” Tauber, Delo, 1972 (Romeo In Julija)

”E. Dežman je realiziral silno zanimiv koncept Mercutia. Njegov predsmrtni plesni monolog mi bo ostal v spominu kot resničen igralski dosežek izven običajnih solzavih šablon. Dežman je rajši poudaril mladeniško vihravost in neopredeljenost do fenomena smrti.” Goršič, Večer, 1973 (Romeo in Julija)

Od tega živo občutljivega živca izvedbe gre posebej omeniti predvsem E. Dežmana v sliki Razvrat. Izraz, ki je zelo po njegovi meri in to smo se že nekajkrat prepričali. povzeto iz kritike; F. Dolski, Večer, 1973 (Prometej 73)

”Prepad med baletno tehničnimi zmogljivostmi na eni strani in med pripovednostjo na drugi je med V. Butorac in ansamblom prevelik. Edini plesalec, ki je zgradil most nad tem prepadom je E. Dežman. Ta plesalec združuje zelo solidno baletno znanje in izraznost svojega telesa.” Tauber, Delo, 1973 (Prometej 73)

”Izvedbeno je kolaž baleta več pasoven. V njem je dominanten sodobni sproščeno elementaren ples, ki v njem sodeluje in se izživlja zlasti moški del ansambla z E. Dežmanom na čelu.” Vogelnik, Dnevnik, 1973 (Prometej 73)

”E. Dežman je bil enakovreden solist gostoma iz HNK Zagreb.” Frelih, Večer, 1973 (Prometej 73)

”Plesalec E. Dežman, ki se je razvil v plesalca visoke profesionalnosti in izredne dinamike, je poosebljenje španskega plesnega elementa, omenjam, da je s svojim španskim plesom izzval prave ovacije ploskanja.” Vogelnik, Dnevnik, 1974 (Don Kihot)

”E. Dežman je vlogo prvega toreadorja in solista v fandangu odplesal s takšno iskrivostjo in baletno eksaktnostjo, da mu lahko samo čestitamo.” Tauber, Delo, 1974 (Don Kihot)

”Prvi plesni par Silfide – O. Ilić in škotskega plemiča Jamesa – E. Dežmana, dveh plesalcev, ki vseskozi nosita vredno svojo plesno odgovornost, obdaja ansambel s solisti v cizelirani baletni dekorativnosti vseskozi pripovedne baletne pravljice.” Vogelnik, Dnevnik, 1975 (La Sylphide)

”E. Dežman nas je kot mlad škotski plemič navduševal s svojo zelo dobro baletno tehniko” Tauber, Delo, 1975 (La Sylphide)

[…] Pohvali pa tudi neprisiljeno disciplino in sproščenost v izvajanju baleta La Sylphide z O. Ilić, E. Dežmanom, R. Teglaši, J. Žmavec, I. Otrinom in drugimi. povzeto iz kritike; Vlado Golov, Večer, 1975 (La Sylphide)

”Zelo spretno je bil postavljen moški del janičarjev z iskrivim E. Dežmanom.” Učakar, Večer, 1976 (Ohridska legenda)

”Mariborski solist E. Dežman je z velikim znanjem in umetniškim žarom plesal vodjo janičarjev, bobnarja in je vodilni plesalec v skoraj vseh skupinskih plesih.” Tauber, Delo, 1976 (Ohridska legenda)

”E. Dežman, ki ima centralno mobilizatorsko vlogo v dogajanju kot janičar in kot plesalec-bobnar in se razvija v svojskega dinamičnega plesalca mariborske baletne scene.” Vogelnik, Naši razgledi, 1977 (Ohridska legenda)

”… To je že nekaj let najboljši plesalec v Mariboru, ki ga tudi njegove soplesalke težko dohitevajo v čistosti gibov in plesni izraznosti telesa.” Tauber, Delo, 1977 (Stvarjenje sveta)

”Edi Dežman in Ruža Teglaši sta nosila svoj greh lepo, sinhrono in s precej odprtega prostora za izpovedno kakovost. Posebno ob prebujanju prve ljubezni z vsemi prilastki postopnega odkrivanja biološkega razkrivanja bioloških razlik med spoloma.” Učakar, Večer, 1977 (Stvarjenje sveta)

”V vlogi Hudiča je nastopil D. Novak. Boljši v igri, toda tehnično šibkejši je podal lik, ki je ob nastopu E. Dežmana kot Adama in R. Teglaši kot Eve – prvih plesalcev mariborskega baleta, skoraj zbledel.” Šrot, Dnevnik. 1977 (Stvarjenje sveta)

”Ob nastopu Edija Dežmana kot Adama in Ruže Teglaši kot Eve – prvih plesalcev mariborskega baleta, so drugi liki zbledeli. Njun balet je bil nežno čuteče gibanje, čistih linij in zrele izpovednosti.” Šrot, Dnevnik, 1977 (Stvarjenje sveta)

”E. Dežman v vlogi Jureta, vaškega prenapeteža, je tudi v tej vlogi ustvaril opazno kreacijo in je po svoji plesni naravi plesalec elegantnih in svežih barv.” Učakar, Večer, 1978 (Opojno poletje)

”Posebej velja omeniti E. Dežmana kot Jureta, ki je bil tudi tokrat, kot vedno, zelo soliden.” Šrot, Dnevnik, 1978 (Opojno poletje)

”Od naših solistov naj posebej omenim O. Ilić in E. Dežmana. Dežman je v solističnem nastopu nadplesal svojo soplesalko, medtem ko sta bila v podržki oba zlita v celoto in najboljša prav v zadnjem delu.” Šrot, Dnevnik, 1979 (Giselle)

”E. Dežman je s čisto baletno tehniko odplesal vlogo v težkem duetu kmečkega para.” Tauber, Delo, 1979 (Giselle)

”Lepo je izdelan ansambelski ples žanjcev in žanjic v I. dejanju, ter posamezne solistične interpretacije ”veterana” mariborskega baleta E. Dežmana v vlogi Petra Klepca. Njegov pas de deux z Dobro vilo – O. Ilić še posebno ugaja.” Šrot, Dnevnik, 1981 (Peter Klepec)

”Naslovno vlogo je plesal E. Dežman, plesalec, ki mu ta vloga zares ustreza. Pokazal je svoje dobro baletno znanje, plastičnost baletnih gibov in odrsko izkušenost.” Tauber, Delo, 1981 (Peter Klepec) 

”Klarin princ iz sanj, E. Dežman … Vsak njegov korak je izveden do kraja, spušča se v čiste baletne poze in daje videz nezmotljivosti. Zaradi svoje nepovršnosti je verjetno tudi dober pedagog v baletni šoli.” Tauber, Delo, 1981 (Hrestač)

”Vlogo Hrestača je pisal Edi Dežman in spet pokazal svojo radoživo plesno naravo in zanesljivo odrsko nastopanje.” Učakar, Večer, 1981 (Hrestač)

”… vloge Župana z zelo karakterno izpeljavo E. Dežmana,…” Učakar, Večer, 1983 (Pohujšanje v dolini…)

”… zanesljivi E. Dežman v vlogi Župana.” Šrot, Dnevnik, 1984 (Pohujšanje v dolini…)

”V baletni kompoziciji (Serenada), pravšnji za preizkus mladih v baletni klasiki in obvladovanju stilov…E. Dežman pa je s svojim solom vsem njim in publiki pokazal, da ga v baletnem znanju mlajši še niso dohiteli.” Tauber, Delo, 1986 (Serenada)

”E. Dežman pa je s svojim solom vsem njim in publiki dokazal, da ga v baletnem znanju mlajši še niso prehiteli”. Tauber, Delo, 1986 (Bolero)

”Kljub temu, da je predvsem pri ansambelskih plesih Dežman še vedno moral tehnične plesne elemente prilagajati znanju plesalk in plesalcev, sta Largetto v izvedbi B. Polič in M. Bajca ter Presto v izvedbi T. Baronik in istega partnerja stvaritvi, ki so zelo blizu tistemu, kar je umetnik želel povedati.” Šrot – Feguš, Dnevnik, 1987 (Druga suita za godala, koreografija E. Dežman)

”… zasedba glavnih vlog je odlična… v blisku meča oster kot britev E. Dežman,…” Učakar, Večer, 1987 (Bahčisarajska fontana)

”V vlogi Nuralija je bil imeniten Edi Dežman, ki je ob tej premieri praznoval 25. obletnico umetniškega delovanja; zrel in izkušen plesalec.” Šrot, Dnevnik, 1987 (Bahčisarajska fontana)

”Že nekaj let je vodja mariborskega baleta Edi Dežman, znan in odličen baletnik.” Höller, Ballet Journal, 1988 

 

NEKAJ POMEMBNIH KOREOGRAFIJ IN ASISTENC EDIJA DEŽMANA

 

KOREOGRAFIJE

  1. Brecht ŽIVLJENJE GALILEA Drama, 1972
  2. Donizetti LJUBAVNI NAPOJ 1972
  3. Lipovšek DRUGA SUITA ZA GODALA 1985
  4. Rossini SEVILJSKI BRIVEC 1986
  5. Hercigonja HLAPEC JERNEJ 1988
  6. Glazunov BALETNI VEČER, Maastricht 1988
  7. Offenbach TROMB’ – AL – CAZAR,
  8. Fest In Hellbrunn, Salzburg 1992
  9. PRODUKCIJE BALETNE ŠOLE MARIBOR IN PLESNE IZBE MARIBOR 1971-2003

ASISTENCE

  1. I. Čajkovski ROMEO IN JULIJA 1972
  2. Minkus DON KIHOT 1974
  3. Kantušer FLAMSKA LEGENDA 1985
  4. Štuhec POESIES 1985
  5. Ipavec SERENADA 1986
  6. Šivic ZORENJE 1986
  7. Ravel BOLERO 1986
  8. Grieg PEER GYNT 1980
  9. Asafjev BAHČISARAJSKA FONTANA 1987
  10. Workman LUNA NAD MISSISIPIJEM 1992

NEKAJ NASTOPOV NA TELEVIZIJI

  1. I. Čajkovski HRESTAČ 1967
  2. Jeras UJETNIŠKO TABORIŠČE (TV balet) 1968
  3. Lanner VALČEK 1967
  4. Osterc MASKA RDEČE SMERTI 1967
  5. Č. Škodlar SALON ZA SMEH 1967
  6. Sevnik TIK-TAK KARNEVAL (TV balet) 1968
  7. Otrin MOŽ S KOLESOM 1970
  8. von Einem RONDO O ZLATEM TELETU 1971

 

STROKOVNA – PEDAGOŠKA DEJAVNOST

  1. Učitelj baleta na Srednji glasbeni in baletni šoli Maribor 1971-2003
  2. Učitelj baleta na nižji Glasbeni šoli Ptuj
  3. Učitelj baleta na nižji Glasbeni šoli Slovenska Bistrica
  4. Učitelj baleta na Rijkshogeschool in na Akademiji za igralsko umetnost Toneelacademie Maastricht, Nizozemska
  5. Organizacija in izvedba gostujočih učnih ur ”Prerez skozi zgodovino baleta” v sklopu Društva baletnih umetnikov Slovenije
  6. Član maturitetne komisije Republike Slovenije za področje baleta
  7. Član komisije Tekmovanja mladih baletnih plesalcev Slovenije
  8. Leta 2002 sodeloval pri oblikovanju programa višjega strokovnega izobraževanja za baletne pedagoge in pripravil katalog znanj za predmete:
  • osnove duetnega plesa
  • hospitacije
  • praktično pedagoško delo

 

NAGRADE

1999     Priznanje za dolgoletno delovanje v korist slovenske baletne umetnosti ob 80. obletnici    slovenskega baleta, DBUS

2002     Priznanje in iskrena zahvala župana Mestne občine Maribor za uspešno delo z mladimi

2003     Listina Dr. Romana Klasinca za pomembne uspehe na vzgojno-izobraževalnem področju,            Srednja glasbena in baletna šola Maribor

2004     Nagrada Lydie Wisiakove za življenjsko delo, DBUS

 

ZAPISI V KNJIGAH

ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988

SLOVENSKI KDO JE KDO, Drago Bajt, Nova revija, Ljubljana, 1999

DAS KLASSICHE BALLET – MEIN LEBEN, Waclaw Orlikowsky, Christa Höller, Edition Strahalm, Graz, 1998

LEGENDA MARIBORSKEGA BALETA, Iko Otrin, Debora, Ljubljana, 2006

DARJA SEBASTIAN: V SPOMIN MERCEDES DOBRŠEK

DARJA SEBASTIAN: V SPOMIN MERCEDES DOBRŠEK

Komaj nekaj mesecev po smrti Gorazda Vospernika, se je poslovila še Mercedes Dobršek. Nekoč oba učitelja, čvrsta temelja ljubljanske baletne šole, ki sta se z zavzetim poučevanjem za vselej zapisala v slovensko baletno zgodovino.

Moji spomini na oba učitelja, kasneje sodelavca, so dragocen mozaik, ki sem ga sestavljala vse od časa, ko me je prof. Vospernik, povabil v baletno šolo. V nekem obdobju sem sama z njima delila mizo v zbornici na Turjaški ulici, honorarno sta poučevala še izjemna poznavalka karakternih plesov Jelena Marković in Franci Ambrožič, ki je kasneje prevzel vodenje celotne baletne šole. Ko sta se pridružili še primabalerina Magda Vrhovec, neumorni koreograf Vlasto Dedović, kasneje še solistka ljubljanskega baleta Maruša Vidmar, je bila šola steber bodočnosti baleta. Tudi kasnejše in današnje generacije, ki si utirajo pot glede na sodobne okoliščine in dogodke okrog nas, hote ali ne, črpajo energijo iz njihove dediščine.

Ko sva se pred nekaj leti z Mercedes Dobrškovo pogovarjali o minulih časih, so spomini kar vreli iz nje in nastal je zapis, ki ga posvečam njenemu spominu.

Leta 1925 rojena Ljubljančanka, se je z umetnostjo srečala v glasbeni družini že v mladosti. Navdušenje za opero in balet je bilo v času njenega odraščanja odsev kultiviranega vzdušja v družini, kar jo je kot eno redkih mladenk pripeljalo v gimnazijo. Osebnost, ki je zaznamovala baletno dogajanje njene mladosti, je bil gotovo Peter Golovin, ki je v burnih vojnih časih leta 1944 oživil Operno baletno šolo, kjer so poučevale Marta Remškar, Gizela Bravničar, Maša Slavčeva. Tja so bile povabljene tudi mlade plesalke kot Mercedes Dobršek, ki so že nekaj let sodelovale v operno-baletnih predstavah in njihovo izobraževanje je pomenilo vzpon kvalitete tedanjega baletnega ansambla.  Kasnejšo baletno kariero je zaznamovalo pomanjkanje moških plesalcev, tako so nekatera  dekleta višje postave, plesala moške vloge. Tudi Mercedes je to doletelo.

Solidno baletno znanje, ki ga je pridobila na odru  je botrovalo pomembni prelomnici leta 1960, ko je bila  povabljena v baletno šolo. Takrat so tam poučevale Nada Murašova, Lydia Wisiakova in predstojnica Gizela Bravničar. Mercedes je s svojo natančnostjo, toplino in predanostjo  zaznamovala naslednjih nekaj desetletij. V letu 1967 se je šoli pridružil Gorazd Vospernik, s katerim sta ostala povezana vse do njunih upokojitev in še dlje.

Že prej je vestno beležila šolske podatke in urejala statistiko baletne šole, od leta 1975, ko je prof. Vospernik postal predstojnik, pa je postala njegova pomočnica tudi uradno. V nadaljnjih letih je bila poleg pedagoškega dela neobhoden, predvsem pa povezovalni člen med baletnim oddelkom in vodstvom šole, saj si je balet znotraj glasbeno-baletne institucije večkrat moral utrjevati svoj položaj prav preko spretnih potez gospe Dobrškove.

V baletno šolo se je vozila s kolesom, vedno točna in pripravljena. V njenega »fička« sva sedli skupaj, ko sva se odpeljali v tovarno Tonosa dogovarjati se za odtenke dresov, ki so jih učenci potrebovali za letno produkcijo. Vse odtenke, ki sva si jih zamislili, so znali pobarvat. Ni bilo katalogov, kjer bi izbirali med mnogimi modeli in barvami, tako dresov kot krilc. Na vse je pomislila, tudi trakove v laseh. Zavzeta in natančna. Z veseljem sem vsrkavala njeno predanost baletu in jo negovala do upokojitve.

Do leta 1986, ko se je upokojila, je s svojo toplino in neizmerno ljubeznijo do baletne umetnosti zaznamovala predvsem osnovne baletne stopnje, stopinje in korake neštetih otrok, ki so obuvali baletne copate. Pomemben del njenega poslanstva je bil navdušiti otroke za baletno umetnost, jih razplesati in pripraviti osnove za nadaljnja naporna leta vsakodnevnega ponavljanja korakov in kombinacij.  Izjemne, prepoznavne, skoraj pregovorno domišljene so bile koreografije njenih pripravnic na neštetih produkcijah baletne šole. Ljubezen do glasbe in povezanosti le-te z gibom, je uspevala z množico otrok pripeljati do res perfektnih nastopov. Te drobne, a izjemno bogate koreografije, so odsevale njeno ljubezen do stilnih in karakternih plesov. Dolga leta je poučevala branle, pavane, menuete, poloneze, tarantele, ruske, madžarske plese. Znala je prefinjeno zaplesti oblike in jih osmisliti z značilno vsebino.

Ponavadi baletnega umetnika merimo s solo vlogami, Mercedes Dobršek pa je prepletala male, drobne korake v velika dejanja. Vsaka velika kariera se začne z obuvanjem baletnih copat, malimi koraki, drobnimi prstki oblikovanimi v baletno držo in prav ti začetki so najpomembnejši, a ponavadi prezrti in spregledani. Prav to veliko in žlahtno  vlogo je igrala ga. Mercedes Dobrškova v svojem dolgoletnem delu kot baletna pedagoginja na  baletni šoli Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje oz. Srednje baletne šole Ljubljana, zdaj Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana.

Darja Sebastian

POSLOVILA SE JE MERCEDES DOBRŠEK

POSLOVILA SE JE MERCEDES DOBRŠEK

(21. 6. 1925 - 18. 1. 2021)

V ponedeljek, 18. januarja letos se je poslovila trenutno naša najstarejša baletna plesalka Mercedes Dobršek.

V ljubljanski baletni ansambel se je vključila leta 1942, kjer je dobivala prvo znanje pri Petru Golovinu. Z ustanovitvijo Operne baletne  šole leta 1944, je bila med prvimi učenkami skupaj s Tatjano Remškar, Majdo Škerjanc, Lidijo Lipovž in nekaterimi drugimi plesalkami.  Po poroki z basistom Friderikom Lupšo (1908-1986) je privzela  njegov priimek.

Plesala je v številnih baletih, operah in prva leta tudi v operetah. Izkazala se je pa tudi v nekaj solističnih vlogah – Slovanskih plesih Dvořaka, Igri kart Stravinskega, Ohridski legendi Stevana Hristića in v Pepelki Sergeja Prokofjeva.

Leta1961 je odšla na Srednjo baletno šolo v Ljubljani, kjer se je posvetila pedagoškemu delu kot predavateljica klasičnega baleta in karakternih plesov. Tam je začela tudi s koreografijami, predvsem ob vsakoletnih produkcijah. Ob jubileju ljubljanskega Baleta, leta 1970, je bila za svoje delo v baletu odlikovana z Redom dela s srebrnimi žarki.

Tisti, ki se je še spominjajo kot plesalke, predvsem pa njeni številni učenci, jo bodo gotovo ohranili v najlepšem spominu.                                                        

Henrik Neubauer