POSLOVILA SE JE MAGDALENA AVBELJ

Mnogo prezgodaj se je poslovila članica Društva baletnih umetnikov Slovenije, Magdalena Avbelj. Po zaključeni baletni šoli v Ljubljani je študirala medicino, kjer je kasneje profesionalno delovala, hkrati pa ves čas ohranjala ljubezen do baleta. 

Magdaleno bomo ohranili v trajnem spominu.

OK

PO MILKU ŠPAREMBLEKU IN JANEZU MEJAČU PREŠERNOVO NAGRADO ZA ŽIVLJENJSKO DELO PREJEL ŠE DR. HENRIK NEUBAUER

Lahko trdimo, da so bili v zadnjem obdobju, vsaj kar se tiče Prešernovih nagrad, prepoznani številni dosežki slovenskih baletnih umetnikov. Po Janezu Mejaču (2018) in Milku Šparembleku (2020), je Prešernovo nagrado za življenjsko delo v letu 2024 prejel še dr. Henrik Neubauer. V taistem obdobju je nagrado Prešernobega sklada prejela še koreografinja Valentina Turcu (2018).

Baletni plesalec, koreograf, zdravnik, režiser in pedagog dr. Henrik Neubauer se je z baletom začel profesionalno ukvarjati leta 1944, ko je v Ljubljani obiskoval baletno šolo Maksa Kirbosa. Sprva kot član baletnega zbora, nato pa kot solist je med letoma 1946 in 1957 nastopal v ljubljanski operni hiši. Leta 1953 je končal študij medicine, istega leta pa je diplomiral tudi na Srednji baletni šoli v Ljubljani. Izpopolnjeval se je v Moskvi, v Leningradu in nato še v ZDA. Leta 1952 je začel koreografirati dramske, operne in nato še samostojne baletne predstave. Med letoma 1960 in 1972 je prevzel vodenje ljubljanskega Baleta, od 1972 do 1982 pa je bil direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana. Leta 1984 je za dve leti prevzel vodenje mariborske Opere.

Od leta 1989 pa vse do leta 2002 je predaval na ljubljanski Akademiji za glasbo in tako rekoč ustanovil dodiplomski študijski program Operna šola. Kot plesalec in koreograf je sodeloval pri izvedbi večine najpomembnejših klasičnih in modernih baletov. Od svojega opernega režijskega prvenca Ero z onega sveta v mariborski Operi je režiral več kot trideset oper in operet.

Za svoje delo je prejel več vidnejših priznanj in nagrad, med drugim zlati red za zasluge RS v letu 2009. Znotraj izredno širokega polja različnih dejavnosti, v katerem se je Henrik Neubauer tako rekoč šest desetletij nepretrgano posvečal plesni in operni umetnosti, predstavljata jedro njegove ustvarjalnosti kreacija koreografij in priprava opernih režij. Vse do danes se je podpisal pod več kot osemdeset samostojnih baletnih koreografij na glasbena dela slovenskih skladateljev. Poleg 34 opernih režij je pripravil petnajst režij dramskih iger v francoskem jeziku.

Je tudi pomemben publicist in mednarodno priznan izvedenec s področja opere, baleta in plesne umetnosti nasploh. Objavil je več kot trideset knjižnih izdaj in več kot petsto člankov.

Baletni plesalec, koreograf, zdravnik, režiser in pedagog Henrik Neubauer je Prešernovo nagrado prejel zaradi naštetih zaslug in prizadevanj na številnih področjih umetnosti in kulture, ki so trajno obogatila slovensko kulturno krajino ter okrepila ugled slovenske države v mednarodnem prostoru, pa med drugim piše v obrazložitvi strokovne komisije za uprizoritvene umetnosti.

Kot še beremo v utemeljitvi, se je Neubauer znotraj izredno širokega polja različnih dejavnosti tako rekoč šest desetletij nepretrgano posvečal plesni in operni umetnosti, jedro njegove ustvarjalnosti pa predstavlja kreacija koreografij in priprava opernih režij. Dodali so, da se je vse do danes podpisal pod več kot 80 samostojnih baletnih koreografij na glasbena dela slovenskih skladateljev (Risto Savin, Zvonimir Ciglič, Marijan Lipovšek, Vilko Ukmar, Slavko Osterc, Marjan Kozina, Lojze Lebič, Ivo Petrič, Lucijan Marija Škerjanc, Marjan Gabrijelčič, Larisa Vrhunc, Karol Pahor, Josip Ipavec).

Poleg 34 opernih režij, med katerimi izstopajo naslovi tako iz klasičnega kakor tudi sodobnega repertoarja, je pripravil tudi 15 režij dramskih iger v francoskem jeziku. Za več svojih koreografij in režij je prejel prve nagrade na ljubljanskih baletnih in opernih bienalih.
Kot velik poznavalec operne literature in humanistično orientiran intelektualec je dal pomemben prispevek tudi k slovenski operni prevodni praksi, saj je prevedel več libretov iz glasbenogledaliških del Mozarta, Straussa mlajšega, Donizettija, Paškeviča in Rossinija, so še zapisali v utemeljitvi.

Z nagrado Prešernovega sklada pa nagrajujejo vrhunske umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih pred podelitvijo nagrad in so trajno obogatili slovensko kulturo.

OK

SVEČANI BALETNI KONCERT V LENDAVI

17. decembra 2023 je bil na odru Gledališke in koncertní dvorana Lendava na sportu Svečani baletni koncert. V programu koncerta so sodelovali plesalci DBUS in baletni plesalci SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Maribor.

Koncert 2023 je ponudil na ogled dobršno mero klasičnih in sodobnih baletnih točk.

Večer je z variacijo iz baleta Satanella odprl baletni plesalec mlajše genracije slovenskih baletnih plesalcev, Tomaž Golub, sledila pa mu je mlada, talentirana in še šolajoča se baletna plesalka Brina Gerebic z variacijo Amorčka iz baleta Don Kihot. Baletna plesalca Asami Nakashima in Yuya Omaki sta nato zaplesala veliki Pas de deux iz baleta Hrestač, kateremu je sledil duet koreografa Tomaža Goluba Not our time, ki ga je zaplesal skupaj z Lano Druškovič. Še en veliki pas de deux, tokrat iz baleta Gusar sta zaplesala Nina Kramberger in Filip Jurič. Brina Gerebic je nato nastopila še enkrat, tokrat v točki z naslovom Valček v koreografiji Vanesse Kreslin, sledil pa ji je duet iz baleta Radio and Juliet koreografa Edwarda Cluga v izvedbi Asami Nakashime in Yuye Omakija, nato pa solo z naslovom Brina koreografa Lukasa Zuschlaga v izvedbi Lane Druškovič. Še en veliki duet, Balkonsko sceno iz baleta Romeo in Julija koreografa Renata Zanelle sta zaplesala Nina Kramberger in Filip Juri, za konec pa je Yuya Omaki izvedel še atraktivni solo z naslovom Gopak koreografa Rostislava Zakharova. Za konec so v veliki Codi zaplesali vsi v večeru nastopajoči plesalci.  

 

Program:

 

SATANELLA

Glasba: Cesare Pugni

Koreografija: Marius Petipa

TOMAŽ GOLUB

 

AMORČEK

Glasba: Ludwig Minkus

Koreografija: Marius Petipa

BRINA GEREBIC

 

HRESTAČ – Veliki pas de deux

Glasba: Peter Ilič Čajkovski

Koreografija: Marius Petipa

ASAMI NAKASHIMA, YUYA OMAKI

 

NOT OUR TIME 

Glasba: Frederic Chopin 

Koreografija: Tomaž Golub 

LANA DRUŠKOVIČ, TOMAŽ GOLUB

 

GUSAR – Veliki pas de deux

Glasba: Adolph Adam

Koreografija: Marius Petipa

NINA KRAMBERGER, FILIP JURIČ

 

VALČEK

Glasba: Hans Christian Lumbye

Koreografija: Vanessa Kreslin

BRINA GEREBIC

 

RADIO AND JULIET

Glasba: Radiohead

Koreografija: Edward Clug

ASAMI NAKASHIMA, YUYA OMAKI

 

BRINA / BRINA

Glasba: Camille Saint-Saëns  

Koreografija: Lukas Zuschlag

LANA DRUŠKOVIČ

 

ROMEO IN JULIJA

Glasba: Sergei Prokofiev

Koreografija: Renato Zanella

NINA KRAMBERGER, FILIP JURIČ

 

GOPAK

Glasba: Vasilii Soloviev-Sedoy

Koreografija: Rostislav Zakharov

YUYA OMAKI

 

CODA – FINALE HRESTAČ

Vsi plesalci

PREŠERNOVA NAGRADA 2024 ČASTNEMU PREDSEDNIKU DBUS, DR. HENRIKU NEUBAUERJU

Prešernov nagrajenec za leto 2024 je baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist in pedagog Henrik Neubauer

Prešernov nagrajenec za leto 2024 je poleg pesnice Erike Vouk tudi baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist in pedagog Henrik Neubauer, so sporočili z Upravnega odbora Prešernovega sklada.

Kot je zapisano v utemeljitvi, jedro Neubauerjeve ustvarjalnosti predstavlja kreacija koreografij in priprava opernih režij. Do danes se je Prešernov nagrajenec podpisal pod več kot 80 samostojnih baletnih koreografij na glasbena dela slovenskih skladateljev. Poleg 34 opernih režij, med katerimi izstopajo naslovi tako iz klasičnega kot iz sodobnega repertoarja, je pripravil tudi 15 režij dramskih iger v francoskem jeziku. Za več svojih koreografij in režij je prejel prve nagrade na ljubljanskih baletnih in opernih bienalih. Je tudi pomemben publicist in mednarodno priznan izvedenec s področja opere, baleta in plesne umetnosti nasploh. Objavil je več kot 30 knjižnih izdaj in več kot 500 člankov. Za svoje delo je prejel več vidnejših priznanj in nagrad, med drugim zlati red za zasluge leta 2009.

Kot velik poznavalec operne literature in humanistično orientiran intelektualec je dal pomemben prispevek tudi k slovenski operni prevodni praksi, saj je prevedel več libretov iz glasbeno-gledaliških del Mozarta, Straussa ml., Donizettija, Paškeviča in Rossinija, je tudi zapisano v utemeljitvi.

Neubauer je od leta 1989 do leta 2002 predaval na ljubljanski Akademiji za glasbo in velja za ustanovitelja dodiplomskega študijskega programa Operna šola.

Henrik Neubauer se je z baletom začel profesionalno ukvarjati leta 1944, ko je v Ljubljani obiskoval baletno šolo Maksa Kirbosa. V ljubljanski operni hiši je v letih med 1946 in 1957 nastopal sprva kot član baletnega zbora, nato pa kot solist. Leta 1953 je končal študij medicine, istega leta je diplomiral tudi na Srednji baletni šoli v Ljubljani. Izpopolnjeval se je na koreografskem oddelku moskovskega GITIS-a (Ruski inštitut za gledališke umetnosti), v Leningradu in nato še v Združenih državah Amerike, kjer je pridobil diplomo predavatelja labanotacije (Labanove kinetografije). 

Leta 1952 je začel koreografirati dramske, operne in nato še samostojne baletne predstave. V letih med 1960 in 1972 je prevzel vodenje ljubljanskega Baleta, od 1972 do 1982 pa je bil direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana. Leta 1984 je za dve leti prevzel vodenje mariborske Opere. Od leta 1989 do leta 2002 je predaval na ljubljanski Akademiji za glasbo in velja za ustanovitelja dodiplomskega študijskega programa Operna šola. Kot plesalec in koreograf je sodeloval pri izvedbi večine najpomembnejših klasičnih in sodobnih baletov.

Društvo baletnih umetnikov Slovenije Henriku Neubauerju za Prešernovo nagrado izkreno čestita!

Preberite intervju s Henrikom Neubauerjem na Spletnem baletnem portalu BALET med VRSTICAMI iz leta 2022 – tukaj

O HENRIKU NEUBAUERJU

Dr. Henrik Neubauer se je rodil leta 1929. Po končani osnovni šoli v Goričah in gimnaziji v Ljubljani je leta 1953 hkrati diplomiral na ljubljanski baletni šoli in končal zdravniški študij na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Že v času študija je kot baletni plesalec sodeloval tudi z baletnim ansamblom SNG Opera in balet Ljubljana.

Po končanem študiju v Ljubljani je odšel v Moskvo in nato v Združene države Amerike, kjer se je izobraževal za koreografa.

Henrik Neubauer je edinstvena osebnost v slovenskem kulturnem prostoru. Že iz naštetih delovnih področij je vidno, da je v svojem plodovitem življenju zaznamoval številna umetnostna področja, hkrati pa je eden redkih, ki svoje življenjsko izkustvo uspešno prenaša tudi na teoretično področje glasbenega gledališča.
Henrik Neubauer nesporno sodi v vrsto velikih slovenskih baletnih plesalcev s 70 različnimi vlogami in pomembnim izjemnim koreografskim opusom 80 baletov, pri čemer je bila četrtina teh koreografij namenjena krstni predstavitvi baletov slovenskih skladateljev. Med slednjimi je tudi Festival na glasbo Marjana Lipovška Druga suita za godala iz leta 1966, ki je bil v kostumih in sceni v mestnih barvah in simbolih posvečen Ljubljani. Gotovo je Neubauer tudi osebnost z največjim teoretičnim znanjem s plesnega in opernega področja in je eden naših redkih opernih režiserjev z opusom več kot 30 režij in s temeljitim poznavanjem glasbenega gledališča in opere kot specifičnega medija. Opere in balete je postavljal tudi v Bolgariji, Avstriji, na Slovaškem in Irskem.
Neprecenljiva je njegova pedagoška dejavnost tako na plesnem (baletnem) kot na opernem področju. Poleg pedagoškega dela je pripravil program »Operna šola« na Akademiji za glasbo, program »Plesne dejavnosti« kot izbirni predmet devetletke in program »Višje šole za baletne učitelje«, s čimer je Glasbena in baletna šola v Ljubljani prerasla v Konservatorij za glasbo in balet. Dvakrat je bil gostujoči profesor na Hochschule für Theaterkunst v Berlinu (2001, 2005) in šestkrat predavatelj na Mednarodnem baletnem seminarju v avstrijskem Wolfseggu (med leti 2000 in 2012). Našo baletno in operno umetnost je z besedo in sliko predstavljal v organizaciji Gesellschaft für Musiktheater na Dunaju, kjer je organiziral tudi razstavo ob 80-letnici slovenskega baleta, predaval je še v Kölnu, Chicagu, Los Angelesu, Savonlinni, Münchnu, Essnu, Cabourgu, Bjelašnici, Ljubljani, Opatiji, Grožnjanu, na Dunaju ter na pogostih simpozijih pri nas.

Dr. Neubauer je pionir raziskovanja plesne preteklosti na Slovenskem in po njegovi zaslugi imamo Slovenci prvič celovit pregled zgodovine in razvoja plesne umetnosti pri nas. Z raziskovanjem preteklosti se ukvarja že od zgodnih šestdesetih let preteklega stoletja ko je napisal »Kroniko razvoja baletne umetnosti v Ljubljani«. Njegova tovrstna dejavnost, ki obsega do zdaj 33 knjig in nad 500 člankov, sega na področje baleta, opere, operete, splošne gledališke zgodovine, zgodovine glasbeno-gledališkega šolstva in številnih gledaliških učbenikov. Vse to tvori edinstveno kroniko glasbeno-gledališkega življenja pri nas in je z njegovo avtobiografsko knjigo ‘Obračun’ pomemben prispevek k ohranjanju naše kulturne dediščine. Njegova knjižna dela zadnjih let so ‘Opereta v Sloveniji’, ‘Ljubljanska opera med drugo svetovno vojno’, ‘Petnajst let Javnega sklada za ljubiteljsko kulturo’, ‘Davorin Jenko in njegova glasba za gledališče’ (v tej je popisal tudi Jenkove spomenike v Ljubljani), ‘Slovenske opere’, ‘Slovenski baleti’ ter leta 2020 ‘Svetovna zgodovina plesa’. Njegove knjige in učbeniki predstavljajo edino izvirno slovensko literaturo z navedenih področij.

Ne moremo tudi mimo njegovega prispevka pri oblikovanju in organizaciji kulturnega življenja tako na Slovenskem in še posebej v Ljubljani. V Ljubljani in tudi v Mariboru je deloval kot plesalec, koreograf ter operni in operetni režiser. V Ljubljani je deloval na pedagoškem področju kot predavatelj plesnih ter opernih igralskih predmetov, tu je afirmiral Festival Ljubljana doma in v svetu in tu je izdajal vsa svoja najpomembnejša publicistična dela.
Med njegovimi največjimi dosežki je gotovo, da je, pet let po prevzemu Festivala Ljubljana, zapisal naše mesto med največje evropske festivale s sprejemom v Združenje evropskih glasbenih festivalov. Vsi naši časopisi so novembra 1977 to objavili z naslovom ‘Veliko mednarodno priznanje’. Takrat je bilo članstvo omejeno le na ozek krog najpomembnejših festivalov kot so Edinburg, Bayreuth, Holland Festival, Berlin, Salzburg, Verona, Montreux idr. in v takratni Jugoslaviji poleg Ljubljane edino še Dubrovnik. Na čelu Festivala je Neubauer ostal tri mandatna obdobja do upokojitve.
Kot sekretar mednarodnega plesnega komiteja je v Ljubljani dvakrat gostil najvidnejše predstavnike plesnega življenja iz vsega sveta, organiziral srečanje najuglednejših svetovnih strokovnjakov za vzgojo opernih pevcev ter organiziral blejski sestanek predsedstva Glasbenogledališkega komiteja. Vedno je bil pri tem poudarek tudi na seznanjanju gostov z Ljubljano in Slovenijo, njenimi znamenitostmi in kulturnimi dosežki. Med vodenjem baletnega društva je organiziral več seminarjev tujih baletnih strokovnjakov s področja baletne medicine (dvakrat), metodike pouka, baletne kritike, stilnih razlikah v baletnih koreografijah in prehrani plesalca.

Za svoje delo je dobil številne nagrade, priznanja in častna članstva. Je častni predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije, častni doktor Université da la Danse pri Centre culturel chorégraphique international v Parizu, dobitnik reda z zlatim vencem, nagrade glavnega mesta Ljubljana, dobitnik zlatega reda za zasluge Republike Slovenije ter odlikovanja turškega predsednika Erdogana »Ugledni starejši državljan sveta 2009«.

Delovanje dr. Henrika Neubauerja:

  • 1946 – 1957: član in solist ljubljanskega Baleta;
  • 1957 – 1961: asistent na Medicinski fakulteti v Ljubljani;
  • 1960 – 1972: vodja baleta in koreograf ljubljanskega baletnega ansambla;
  • 1972 – 1982: direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana;
  • 1984 – 1986: umetniški vodja Opere in baleta v Mariboru;
  • Od leta 1989: predavatelj na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani na pevskem oddelku in v Operni šoli, za katero je leta 1997 pripravil tudi program študija;
  • 1990: pridobi na podlagi priznanja umetniških del in nastopnega predavanja naziv docent za predmet gibno-stilnih elementov in operno igro; ;
  • Od leta 1997: izredni profesor na Akademji za gasbo Univerze v Ljubljani;
  • Od leta 2004: redni profesor na Akademji za glasbo Univerze v Ljubljani.

Ustvarjalni opus dr. Henrika Neubauerja:

Dr. Henrik Neubauer je ustvarjal v Sloveniji, pa tudi v tujini, in sicer v Avstriji, Italiji, Hrvaški, Srbiji, Črni Gori, Irski, Bolgariji, Slovaški in drugje.

Njegov ustvarjalni opus predstavlja:

  • več kot 80 baletnih koreografij,
  • več kot 80 koreografij v opernih in dramskih predstavah,
  • več kot 40 koreografij za posebne prireditve,
  • 33 opernih in operetnih režij,
  • 15 režij dramskih iger v francoščini.

S slednjimi je gostoval tudi v Avstriji, na Hrvaškem, v Italiji in Franciji.

Napisal je:

  • vel kot 36 knjig,
  • prek 500 člankov s področja opere in baleta.

Njegovo najpomembnejše publicistično in raziskovalno delo je Razvoj baletne umetnosti v Sloveniji v dveh delih.

Predaval je doma in v tujini, ter sodeloval pri številnih enciklopedičnih edicijah.

Deloval je in še vedno deluje v številnih mednarodnih in domačih organizacijah, med drugim:

  • od leta 1973 v Mednarodnem gledališkem inštitutu (ITI-UNESCO), pri katerem je bil v letih 1992 – 2000 tudi predsednik Slovenskega centra, generalni sekretar in nato častni član Plesnega komiteja, tehnični svetovalec Izvršnega komiteja, še vedno pa je član predsedstva Komiteja za glasbeno gledališče,
  • aktivni član Dance Notation Bureau v New Yorku,
  • ustanovni član Alliance of Dance Notation Educators,
  • član Svetovalnega sveta International Dance Alliance.

V svoji bogati in raznoliki umetniški karieri je bil:

  • predsednik Slovenskega komornega glasbenega gledališča
  • predsednik Skupnosti slovenskih koncertnih agencij,
  • predsednik Koordinacijskega odbora jugoslovanskih koncertnih agencij,
  • predstavnik Festivala Ljubljana v Združenju evropskih glasbenih festivalov
  • predstavnik Festivala Ljubljana v Komiteju za zunajevropske umetnosti,
  • predsednik organizacijskega odbora 1. in 3. Tekmovanja mladih slovenskih baletnih plesalcev, član žirij mednarodnih baletnih tekmovanj v Avstriji,
  • član Sveta za glasbeno izobraževanje Ministrstva za šolstvo, znanost in šport ter Ministrstva za kulturo,
  • predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije.
  • 1971 je postal častni doktor Université de la danse v Parizu
  • 1983 je postal častni član Plesnega komiteja Mednarodnega gledališkega inštituta (ITI).

Nagrade:

  • 1973 priznanje položaja umetnika izjemne kvalitete Komisije za razvrščanje umetnikov,
  • 1978 prva nagrada za režijo opera Carmen v izvedbi Opere SNG Maribor na Jugoslovanskem opernem bienalu v Ljubljani,
  • 1981 prva nagrada za koreografijo na Jugoslovanskem baletnem bienalu v Ljubljani za koreografijo in režijo baleta Romeo in Julija na glasbo S. Prokofjeva v izvedbi ljubljanskega baletnega ansambla,
  • 1986 priznanje za izjeno kreativno izvedbo glasbeno-scenskega projekta Kralj Lear z ansamblom Opere SNG Maribor na Jugoslovanskem opernem bienalu,
  • 2000 Škerjančevo priznanje Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani,
  • 2000 Betettova listina Društva glasbenih umetnikov Slovenije, Ljubljana kot skupinsko priznanje sodelavcem Enciklopedije Slovenije,
  • 2001 priznanje Ministrstva za šolstvo znanost in šport ter Ministrstva za kulturo ob 30 letnici tekmovanj mladih slovenskih glasbenikov in baletnih plesalcev,
  • 2003 je prejel Nagrado Mesta Ljubljana,
  • 2009 Zlati red za zasluge Republike Slovenije
  • 2001 je postal častni predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije.

Baletni solist

Dr. Henrik Neubauer nesporno sodi v vrsto velikih slovenskih baletnih plesalcev. Njegove solistične plesne kreacije predstavljajo pomemben prispevek v razvoju slovenske plesne umetnosti.

Poustvaril je obširen opus vlog:

  • 1948: Pastir v »Diptihonu« M. Kozine (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1949: Grk in Vodja janičarjev v »Ohridski legendi S. Hrističa (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1951: Paž v »Srednjeveški ljubezni« F. Lhotke (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1952: Joko v »Danina ali Joko, brazilska opica« P. Lindpaintnerja (v SNG Opera in balet Ljubljana in na gostovanjih v Avstriji),
  • 1952: Jelin stric in Ženin v »Vragu na vasi« F. Lhotke (v SNG Opera in balet Ljubljana in na gostovanjih v Avstriji),
  • 1955: Škric v »Coppeliji« L. Delibesa (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1955: Harlekin v »Nekdanjih svečanostih« R. Straussa (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1955: Mačka v »Lisici zvitorepki« I. Stravinskega (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1955: Beli konj v »Amazonke« I. Kogan-Semenova (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1956: Prvi Tatar v »Polovskih plesih« A. Borodina (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1956: Flavtist v »Ljubezni in pravdi«. G. F. Handla (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1956: Plesalec v »Plesalcu v sponah« P. Mlakarjeve (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1956: Bliščečnik v »Lepi Vidi« V. Ukmarja (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1956: Norček in solist v mazurki v »Labodjem jezeru« P. I. Čajkovskega (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1957: Pes v »Fantastični prodajalni« G. Rossinija in O. Respighija (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1959: Pierre v »Čajni punčki« R. Savina (v SNG Maribor),
  • 1961: Till v »Tillu Ulenspieglu« R. Straussa (v Mladinskem gledlaišču Ljubijana),
  • 1961: Peter v »Petru in volku« S. Prokofjeva (v Mladinskem gledališču Ljubljana),
  • 1962: Solist v ritornelih »Beneškega zamorca« B. Blacherja (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1966: Godec v »Godcu« V. Ukmarja (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1967: Knez Prospero, Kobold in Sabljač v »Maski rdeče smrti« S. Osterca (v SNG Opera in balet Ljubljana, SNG Maribor in na RTV – televizija Ljubljana),
  • 1967: Edward v »Sedmih smrtnih grehih« K. Weilla (V SNG Maribor),
  • 1968: Hillarion v »Giselle« A. Adama (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1968: Pater Lorenzo v »Romeu in Juliji« S. Prokofjeva (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1969: Mercutio v »Romeu in Juliji« S. Prokofjeva (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1969: Poslednji človek v »lIuzijah« S.Osterca (RTV – televizija Ljubljana),
  • 1970: Notar v »Navihanki« Anonimusa (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1971: Baletni mojster v »Rondoju o zlatem teletu« (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1971: Catalabutte v »Tmuljčici« P. I. Čajkovskega (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1972: Escalus v »Romeu in Juliji« S. Prokofjeva (v SNG Opera in balet Ljubljana).

Nekaj kritik solističnih nastopov:

“ … Henrik Neubauer je kot breztežni Joko, brazilijanska opica uprizarjal prave čudeže elastične prožnosti, da je v vseh potankostih lahko deloval tako resnično. Razen tega je imela ta opica pri vsej svoji porednosti tudi nekaj ganljivega v sebi, kar jo je počiovečevalo.”
(Tagespost, Graz, 1952)

“ … Henrik Neubauer je mimo suverenega obvladovanja najtežjih mest vdihnil vlogi Prvega tatarja v Polovskih plesih pravi smisel, značaj in pravo življenje. Da je tudi to vlogo rešil in prilagodil svoj temperament njenim zahtevam, je pripisovati dejstvu, da se povsem obvlada in tehniki pridružuje tudi oster čut za muzikalnost, kar omogoča Henriku Neubauerju sijajno prilagoditev različnim vlogam ter pravilno povezavo glasbenega in plesnega izraza.”
(Kulturni dnevnik, 1955)

“ … Vlogo Belega konja nam je letos predstavil izredno nadarjeni plesalec Henrik Neubauer. V svojem podajanju se je močno približal idealnemu liku neukročenega konja, kot ga zahteva delo samo.”
(Študentska tribuna, Ljubljana, 1955)

“ … Največjo težo vsega plesa nosi Henrik Neubauer v naslovni vlogi Plesalca v sponah. To je po fizični zmogljivosti kot po plesni intenziteti, ki ne sme popustiti od prvega skoka na oder do konca, niti v nepremični drži na tleh, silno težak ples. Ta zahteva od plesalca ne samo že velike tehnične obvladanosti, izvrstne kondicije, ampak tudi visoko in zrelo plesno moč. Priznati moram, da je Neubauer prav s tem plesom prikazal velik razvoj in da je premagal v sebi nekaj velikega.”
(Ljudska pravica, Ljubljana, 1956)

Koreograf in režiser

Izjemen koreografski opus dr. Henrika Neubauerja je obširen, izjemen in sila pomemben za razvoj slovenske baletne umetnosti ter slovenskih baletnih plesalcev. Ustvaril je vrsto izvirnih koreografij za številne krstne izvedbe del slovenskih skladateljev, katerih mnogi so tudi člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njegovemu koreografskemu opusu po obsegu gotovo ni para, številne njegove koreografije pa nesporno sodijo med najboljše, kar smo jih Slovenci ustvarili na tem področju.
Poleg tega je intenzivno ustvarjal tudi na področju koreografij za dramska in operna dela, režiral je dramske predstave v francoskem jeziku ter pripravljal koreografije za različne koncertne programe.
Je eden naših redkih opernih režiserjev s temeljitim poznavanjem glasbenega gledališča in
opere kot specifičnega medija, h kateremu ne moremo nekritično pristopiti z merili
dramskega gledališča. V tujini se operna režija ves čas razvija kot samostojna panoga. Za uspešno delovanje opernega režiserja so samoumevna posebna znanja, ki pa jih v okviru našega izobraževalnega sistema ni mogoče pridobiti. Prav zato je njegovo znanje in delovanje na področju opeme režije toliko bolj dragoceno.

Koreografije baletov:

  • 1957: Rondo o zlatem teletu (Einem) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1959: Čajna punčka (Savin – krstna izvedba) – SNG Maribor
  • 1960: Peter in volk (Prokofjev) – Mladinsko gledališče, Ljubljana
  • 1961: Pomladno srečanje (B. Adamič – krstna izvedba) – Mladinsko gledališče, Ljubljana
  • Till Ulenspiegel (R. Strauss) – Mladinsko gledališče, Ljubljana
  • Beneški zamorec (Blacher) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1962 Balletto a 18 (J. S. Bach) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • In modo romantico (Schubert) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Ognjena ptica (Stravinski) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Iluzije (Osterc – krstna izvedba) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1963: Kamniti cvet (Prokofjev) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1964: Soba (Auric) – SNG Maribor
  • In modo romantico (Schubert) – SNG Maribor
  • Obrežje plesalk (Ciglič – krstna izvedba) – SNG Maribor
  • Trnuljčica (Čajkovski) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1965: Vrag na vasi (Lhotka) – SNG Maribor
  • 1966: Arabeske za klavir (Osterc – krstna izvedba) – Študentsko kulturnoumetniško društvo
  • Akademik, Ljubljana
  • Concertino za harfo in godala (Ciglič – krstna izvedba) – Študentsko kulturnoumetniško društvo Akademik, Ljubljana
  • Festival (Lipovšek – krstna izvedba) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Godec (Ukmar – krstna izvedba) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Obrežje plesalk (Ciglič) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1967: Maska rdeče smrti (Osterc) – SNG Maribor
  • Maska rdeče smrti (Osterc) – TV Slovenija
  • Sedem smrtnih grehov (Weill) – SNG Maribor
  • Romeo in Julija (Čajkovski) – SNG Maribor
  • Uročena ljubezen (de Falla) – SNG Maribor
  • Hrestač delno (Čajkovski) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • 1968: Soba (Auric) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1968: Romeo in Julija (Prokofjev) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Srečala sta se – TV Slovenija
  • 1969: Goli cesar (Françaix) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Arabeske za klavir (Osterc) – TV Slovenija
  • Iluzije – potovanje skozi čas – TV Slovenija
  • Umirajoči labod po Fokinu (Saint-Saëns) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1970: Gazele (Škerjanc – krstna izvedba) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Trnuljčica (Čajkovski) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1971: Rondo o zlatem teletu (Einem) – TV Slovenija in ORF
  • 1972: Spartak (Hačaturjan) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Romeo in Julija (Prokofjev) – SNG Maribor
  • Gorjanske bajke delno (Kozina – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • 1973: Othello (Blacher) – SNP Novi Sad
  • 1975: Hamlet (Blacher) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1976: Caprice (Čajkovski) Balet Cork, Irska
  • Cyrano de Bergerac (Constant) NP Sarajevo
  • 1977: Bolero (Ravel) Baletna skupina Lidije Sotlar
  • Etude v modrem (Rameau – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • Mladi 77 (Lewis – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • Nočne sanje (Saint-Saëns) – Baletna skupina Lidije Sotlar
  • Na svoji zemlji (Kozina – krstna izvedba) – Baletna skupina Lidije Sotlar
  • 1978: Obrežje plesalk (Ciglič) – TV Slovenija
  • Ekspresije (Lebič – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • 1979: Klasična simfonija (Prokofjev) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • 1980: Ekspresije II (Lebič) – Baletna skupina Lidije Sotlar
  • 1981: Romeo in Julija (Prokofjev) Balet Celovec, Avstrija
  • Romeo in Julija (Prokofjev) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1983: Kurent (Petrić – krstna izvedba) – TV Slovenija
  • 1984: Vrag na vasi (Lhotka), Bratislava, Češkoslovaška
  • 1986: Bolero (Ravel) – SNG Maribor
  • 1987: Romeo in Julija (Čajkovski) – SNG Maribor
  • 1988: Gazele II (Škerjanc) – TV Slovenija
  • Peer Gynt (Grieg) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Vesela vdova (Lehar/Cook) HNK Ivan Zajc, Rijeka
  • 1991: Etude a quattro (Rossini – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • Pentada (Gabrijelčič – krstna izvedba) – TV Slovenija
  • 1992: Žar ptica (Stravinski) Balet HNK Ivan Zajc, Rijeka
  • Impresije (Debussy – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • Simfonični ples št.1 (Rahmaninov – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • 1993: Prijateljsko druženje (Grieg – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • Peter in volk (Prokofjev) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • 1993: Šah mat (Bliss) – SNG Opera in balet Ljubljana v Veldnu, Avstrija
  • 1994: Bolero (Ravel) – SNG Opera in balet Ljubljana v Cankarjevem domu
  • 1995: Mali princ (Vrhunc – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • 1996: Šeherezada (Rimski-Korsakov) – HNK Ivan Zajc Rijeka
  • 1997: Prodajalna punčk (Bayer) – Srednja baletna šola, Maribor
  • 1998: Letni časi (Glazunov) – Srednja baletna šola, Maribor
  • 1999: Ognjena ptica (Stravinski) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 2000: Mařenka (Škerjanc) – TV Slovenija
  • 2001: Istrijanka (Pahor – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana – na Dunaju, Avstrija
  • 2002: Možiček (J. Ipavec) – Srednja baletna šola, Ljubljana – v Šentjurju
  • Anina četvorka (B. Ipavec) – Srednja baletna šola, Ljubljana – v Šentjurju
  • 2004: Kons (Lebič – krstna izvedba) – SNG Opera in balet Ljubljana na Prevaljah
  • Krinke (Lebič – krstna izvedba) – SNG Opera in balet Ljubljana na Prevaljah

Koreografije v dramskih in opernih predstavah:

  • 1954: Lažnik – (Goldoni-Žigon) – SNG Drama, Ljubljana
  • Princeska in pastirček (Golia-Vodopivec) – SNG Drama, Ljubljana
  • Soročinski sejem (Musorgski) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Gospa Biserna reka (Hsiung-Ukmar) – Drama HNK Zagreb
  • 1955: Svatba krvi (Lorca-Vodopivec) – SNG Drama, Ljubljana
  • Jurček (Golia-Vodopivec) – SNG Drama, Ljubljana
  • 1956: Tri sestre (Čehov-ljudska) – SNG Drama, Ljubljana
  • Norica iz Chaillota (Giraudoux) – SNG Drama, Ljubljana
  • Lažnik (Goldoni-Žigon) – Prešernovo gledališče, Kranj
  • Mož, žena in smrt (Roussin) – Eksperimentalno gledališče, Ljubljana
  • Pohujšanje v dolini šentflorjanski (Cankar) – SNG Drama, Ljubljana
  • Henrik IV. − 2. del (Shakespeare-Žigon) – SNG Drama, Ljubljana
  • Janko in Metka (Moder) – SNG Drama, Ljubljana
  • Odstranite norca (Priestley-Vodopivec) – SNG Drama, Ljubljana
  • 1958: Šestero mušketirjev (Mihalkov) – SNG Drama, Ljubljana
  • 1959: Škrjanček (Anouilh-Vodopivec) – SNG Drama, Maribor
  • 1959: Faust (Goethe-Ukmar) – Eksperimentalno gledališče, Ljubljana
  • Steklena kletka (Priestley) – Mestno gledališče, Ljubljana
  • Yerma (Lorca-Vodopivec) – SNG Drama, Ljubljana
  • 1960: Pajčolan iz mesečine (Bor) – Mestno gledališče, Ljubljana
  • Galileo Galilei (Brecht-Vodopivec) – Slovensko ljudsko gledališče, Celje
  • Pesem hoče biti luč (Lorca) – Eksperimentalno gledališče, Ljubljana
  • Dva gospoda iz Verone (Shakespeare) – Mestno gledališče, Ljubljana
  • Zrelostni izpit (Lacour) – Mestno gledališče Ljubljansko
  • 1961: Kri v plamenih (socialne pesmi-Jež) – Eksperimentalno gledališče, Ljubljana
  • Iz take smo snovi kot sanje (Shakespeare-Vodopivec) – Slovensko ljudsko gledališče, Celje
  • 1962: Zlati petelin (Rimski-Korsakov) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Jánošik (Cikker) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Mrtvo pismo (Pinget-Božič) – Eksperimentalno gledališče, Ljubljana
  • Irkutska zgodba (Arbuzov) – Mestno gledališče, Ljubljana
  • 1963: Če denar pade na skalo (Tupan-B. Adamič) – SNG Drama, Ljubljana
  • Gioconda (Ponchielli) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Zdraha na trgu (Wolf-Ferrari) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Smeh ni greh (poljska satira-Božič) – Slovensko ljudsko gledališče, Celje
  • Kar hočete (Shakespeare-Lebič) – Slovensko ljudsko gledališče, Celje
  • Hura soncu in dežju (Delft-Lesjak) – Slovensko ljudsko gledališče, Celje
  • Strast pod bresti (O’Neill) – Slovensko ljudsko gledališče, Celje
  • 1964: Srečni zmaji (Remec-Lebič) – Slovensko ljudsko gledališče, Celje
  • Razkolnikov (Sutermeister) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Saloma (R. Strauss) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1965: Inventura 65 (Mikeln-Božič) – Mestno gledališče, Ljubljana
  • Traviata (Verdi) – SNG Maribor
  • Prodana nevesta (Smetana) – SNG Maribor
  • 1966: Pepelka (Popović) Mladinsko gledališče, Ljubljana
  • Čarodejka (Čajkovski) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Don Kihot (Massenet) – SNG Maribor
  • Zaroka v samostanu (Prokofjev) – SNG Maribor
  • Thais (Massenet) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Ta sveti dan veseli dan (Drabosnjak-Vodopivec) – Slovensko stalno gledališče, Trst
  • 1967: Lepa čevljarka Eksperimentalno gledališče, Ljubljana
  • Gorenjski slavček (Foerster) – SNG Maribor
  • Soročinski sejem (Musorgski) – SNG Maribor
  • Gorenjski slavček (Foerster) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Sneguljčica (Golia-Žigon) – SNG Drama Ljubljana
  • 1968: André Chenier (Giordano) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Svet na mesecu (Haydn) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1969: Hoffmanove pripovedke (Offenbach) – SNG Maribor
  • Ocean (Švara) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Carmen (Bizet) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1970: Pikova dama (Čajkovski) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Trubadur (Verdi) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1971: Figarova svatba (Mozart) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Hovanščina (Musorgski) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Jurček (Golia-Vodopivec) – SNG Drama Ljubljana
  • Prodana nevesta (Smetana) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1972: Prodana nevesta (Smetana) – SNG Maribor
  • 1973: Domača naloga na potepu (Žmavc) – Prešernovo gledališče, Kranj
  • 1974: Hodl de Bodl (Honeywood) – Prešernovo gledališče, Kranj
  • Carmen (Bizet) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1975: Igra o zmaju (Kislinger) – Prešernovo gledališče, Kranj
  • 1976: Der Frieden (Aristofan-Koder) – Celovec, Avstrija
  • Otroci imajo besedo ali Victor (Vitrac-Koder) – Mestno gledališče, Ljubljana
  • Maks žvižgač (Krüger&Volker) – Prešernovo gledališče, Kranj
  • 1977: Povabilo v grad (Anouilh-Božič) – Mestno gledališče, Ljubljana
  • Carmen (Bizet) – SNG Maribor
  • 1978: Hodl de Bodl (Honeywood) – Prešernovo gledališče, Kranj
  • 1979: Pasje srce (Bulgakov-Koder) – Mestno gledališče, Ljubljana
  • 1985: Igra o zmaju (Kislinger-Koder) – Drama SNG Maribor
  • 1987: Evgenij Onjegin (Čajkovski) – SNG Maribor
  • 1999: Janko in Metka (Humperdinck) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Madame Butterfly (Puccini) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 2000: Rusalka (Dvořak) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 2001: Don Giovanni (Mozart) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 2004: Madama Butterfly (Puccini) – SNG Opera in balet Ljubljana

Krajše koreografije za baletno šolo, proslave in prireditve

  • 1952: Valse (Čajkovski) Dom sindikatov, Ljubljana
  • Poskočnica iz opere Morana (Gotovac) Dom sindikatov, Ljubljana
  • 1953: Kobold (Grieg) Dom vojnomedicinske akademije, Beograd
  • 1954: Ukrajinski ples Dom vojnomedicinske akademije, Beograd
  • 1957: Galop (Offenbach) Aranžerji, Lj in Narodna banka, Ljubljana
  • Aranžer na Havajih (Čajkovski) Aranžerji, Ljubljana
  • Dva kavalirja v tropih (Meyerbeeer) Aranžerji, Ljubljana
  • Grand pas de deux (Perl) Narodna banka, Ljubljana
  • Dva vagabunda (Meyerbeeer) Narodna banka, Ljubljana
  • Orientalka in Margie (Čajkovski) Iskra, Kranj
  • Dva klovna in ona (Meyerbeer) Iskra, Kranj
  • 1961: Hudič in polhi polharski večer, Grosuplje
  • 1962: Ples s sabljami (Hačaturjan) novo leto, Prešernov trg, Ljubljana
  • 1963: Tri klasične etude SBŠ, Ljubljana
  • Mazurka SBŠ, Ljubljana
  • Czardasz SBŠ, Ljubljana
  • Španski ples SBŠ, Ljubljana
  • Ukrajinski ples SBŠ, Ljubljana
  • 1965: Drsalca-akrobata novo leto, Maribor
  • Klovni in finale novo leto, Mariborb
  • 1967: Pas de quatre dragih kamnov iz baleta Trnuljčica (Čajkovski) SBŠ, Ljubljana
  • Karakterna etuda (Adam) SBŠ, Ljubljana
  • 1970: Klasična etuda SBŠ, Ljubljana
  • Slovesni balet odprtje svetovnega prvenstva v gimnastiki, Ljubljana
  • 1991: Hrestač – plesrestač – HHre snežink (Čajkovski) SBŠ, Ljubljana.
  • 1992: Starinski plesi (francoska dvorna glasba) z Ramovš Consort, Spittal, Avstrija
  • 1994: Ples lotosov (kitajski ljudski ples) plesna skupina Harlekin, Celje
  • 1997: Minuetto (Buterne) Akademija za glasbo, Ljubljana
  • Duet (Zamfir) 4. Slovenski festival znanosti v Cankarjevem domu, Ljubljana
  • Duet (brez glasbe) INFOS ’97 v Kavarni hotela Slon, Ljubljana
  • 1998: Pavana AG, Ljubljana
  • Rigaudon AG, Ljubljana
  • 1999: Baletna slika (Glazunov) umetniški večer Vuke Kumar Hiti, Koper
  • 2000: Anina četvorka (B. Ipavec – krstna izvedba) komorni zdravniški koncert v cerkvi sv. Florijana, Lj
  • 2001: Furlana iz opere Gioconda (Ponchielli) SBŠ, Ljubljana
  • Pas de cinq, uvertura iz opere Gioconda (Ponchielli) SBŠ, Ljubljana
  • Ples ur (Ponchielli) SBŠ, Ljubljana
  • 2001: Božična pastorala (Avgust Ipavec) Zagorje
  • 2002: Možiček (B. Ipavec skrajšano) zdravniški komorni koncert v cerkvi sv. Florijana, Ljubljana
  • 2003: Missa Populorum (Avgust Ipavec) Čedad-Cividale, Italija
  • 2005: Urška in povodni mož (Ravel) Prešernova proslava Blaž Potočnikove čitalnice, Ljubljana
  • 2009: Samsonov prizor Škofjeloški pasijon, Škofja Loka (ponovno 2015)
  • 2016: Barve zelenega smaragda (Avgust Ipavec) Sveta Gora nad Novo Gorico (in režija)

Krajše koreografije za filme in televizijo

  • 1962: Balončkar Mali vrtiljak – TV Slovenija
  • Lovec v gozdu Mali vrtiljak – TV Slovenija
  • Klavir in violine Mali vrtiljak – TV Slovenija
  • Orso bruno angleški film Lov na proklete, Bled
  • 1963: Od ljudskega plesa do baroka (različni skladatelji) – TV Slovenija
  • 1964: Na konicah prstov (baletni film)
  • Vizija (baletni film)
  • 1965: Sunday Kind of Love (Belle, Leonard, Rhodes, Prima) – TV Slovenija
  • Trepak iz opere Sneguročka (Rimski-Korsakov) – TV Slovenija
  • 1967: Ples v sanjah slovenski film Na papirnatih avionih
  • 1994: Figarova arija filmski portret Roberta Primožiča – TV Slovenija
  • 2000: Plesni prizori v nadaljevanki dr. France Prešeren – TV Slovenija

Operne in operetne režije

  • 1975: Ero z onega sveta (Gotovac) – SNG Maribor
  • 1977: Vaške pevke (Fioravanti) – SNG Maribor
  • 1978: Carmen (Bizet) – SNG Maribor
  • 1979: Tosca (Puccini) – SNG Maribor
  • Carmen (Bizet) – HNK Split, Hrvaška
  • Istrska svatba (Smareglia) Pula in HNK Ivan Zajc, Rijeka
  • Srečkova pesem (Offenbach) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 1980: Trubadur (Verdi) – SNG Maribor
  • 1981: Analfabet (Lhotka-Kalinski) Stara Zagora in Blagoevgrad, Bolgarija
  • 1984: Traviata (Verdi) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Gorenjski slavček (Foerster) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1985: Partizanka Ana (Simoniti) – SNG Maribor
  • 1986: Ugrabitev iz seraja (Mozart) – SNG Maribor
  • Kralj Lear (krstna izvedba) – SNG Maribor
  • 1992: Lažna vrtnarica (Mozart) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 1994: Le cinesi (Gluck) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 1995: Medij (Menotti) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • Konzul (Menotti) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1999: Medij (Menotti) – SNG Maribor
  • Nesmrtni Kaščej (Rimski-Korsakov) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 2002: Rita (Donizetti) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 2003: Čudež v Kropi (Offenbach: La leçon de chant éléctromagnétic) – Slovensko komorno glasbeno gledališče
  • 2004: Bastien in Bastienne (Mozart) – Srednja glasbena šola Ljubljana
  • 2004: Veliki dan Jožeta Dobrnika (Streul) – Slovensko komorno glasbeno gledališče
  • Fantom v Händlovi hiši (Händel, Streul) – Slovensko komorno glasbeno gledališče
  • 2006: Bastien in Bastienne (Mozart) – Slovensko komorno glasbeno gledališče
  • Gledališki direktor (Mozart) – Slovensko komorno glasbeno gledališče
  • 2007: Pierrot in Pierrette (Svete – krstna izvedba) – Slovensko komorno glasbeno gledališče
  • Melodije srca (Gregorc) Zavod za kulturo, šport in turizem, Žalec
  • 2008: Skopuh (Paškevič) – Slovensko komorno glasbeno gledališče
  • 2009: Poslednja straža (Savin) Zavod za kulturo, šport in turizem, Žalec
  • Gledališki direktor (Mozart) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Ženitna pogodba (Rossini) – SNG Opera in balet Ljubljana

Režije opernih odlomkov

  • 1997: Figarova svatba – l. dejanje (Mozart) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 1998: Evgenij Onjegin – pisemski prizor in duet iz 4. dejanja (Čajkovski) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • Čarobna piščal – duet Papagene in Papagena ter Zoroastrova arija (Mozart) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 1999: Figarova svatba – 2. dejanje (Mozart) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 2000: Traviata – arije in dueti Violete in Alfreda (Verdi) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 2001: La Bohème – 1. dejanje (Puccini) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • Janko in Metka – duet iz 1.dejanja (Humperdinck) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 2007 Matiček se ženi – finale (Novak) – Srednja glasbena šola, Ljubljana

Režije francoskih dramskih predstav na Gimnaziji Poljane

  • 1996: Le bal des voleurs (Anouilh)
  • 1997: Au theatre comme au theatre (Servais)
  • Dom Juan – 2. dejanje (Molière)
  • On ne badine pas avec l’amour – 3. dejanje (Musset)
  • Colombe – 4. dejanje (Anouilh
  • 1998: Les precieux (Labiche)
  • Le major Cravachon (Labiche)
  • Permettez, Madame!… (Labiche)
  • 1999: La cité sans sommeil (Tardieu)
  • La jeune fille et le haut-parleur (Tardieu)
  • 2000: L’amour médecin (Molière)
  • 2001 La lycéenne (Feydeau)
  • 2002: Les Mariés de la Tour Eiffel (Cocteau)
  • 2003: Le bal des voleurs (Anouilh)
  • 2004: La grammaire est une chanson douce (Orsenna)

Nekaj kritik koreografskih in režiserskih del:

“ … V koreografskem oblikovanju Rondoja o zlatem teletu je Henrik Neubauer doumel eno najvažnejših resnic umetniškega ustvarjanja, namreč, da je najmočnejši jezik umetnosti jezik nasprotij, zato je nanje naslovil svoj koncept. Tako polne kompozicijske zavesti nasprotij nismo srečali še pri nobenemu koreografu pri nas.”
(Naši razgledi, Ljubljana, 1957)

“… Glavna zasluga za pomembnost predstave Čajne punčke pa gre brez dvoma dr. Neubauerju, ki je koreografiral osupljivo preprosto in sveže.”
(Slovenski poročevalec, 1959)

“ … Koreografsko se Beneški zamorec veže na najbolj zdravo plesno tradicijo, ki je zanjo značilna nekoliko elegična razpoloženjska nota. Neubauerja zaznamuje predvsem aksiomno čist odnos plesa do glasbe in nezmotljiv instinkt za arhitektoniko prostora in izpovednost in superiomi odnos do plesne tehnike, ki se ji koreograf ne predaja pod pritiskom manjvrednostnih kompleksov, ampak jo podreja zavestni izgradnji plesnega izraza in plesnega karakterjev.”
(Delo, Ljubljana, 1961)

“… Koreografija Iluzij ni preprosta. Njegova koreografska postavitev je stroga, plemenito čista in brez okraskov, stilno usklajena in samonikla.”
(Delo, Ljubljana, 1962)

“… Viharen uspeh ljubljanskega baleta. Zelo posrečena in živa koreografija Ognjene ptice, polna
invencije in poezije.”
(Gazzetta Nuova di Reggio, 1964)

“ … Za lep uspeh predstave gre levji delež nedvomno dr. Neubauerju, ki je storil več kot svojo dolžnost. Ob predstavi baleta Vrag na vasi se nam nehote porodi vprašanje ali so naši zares pičli, operni sestavi vedno dovolj smotmo uporabljeni, da bi dosegli v sedanjih razmerah čim boljši uspeh. Ob prijetnem presenečenju, ki nam ga je pripravil baletni ansambel, bi skoraj upal trditi nasprotno.”
(Večer, Maribor, 1966)

“ … V oblikovanju baleta Romeo in Julija je koreograf Neubauer strnil vse svoje desetletne napore in postavil na oder zrelo stvaritev, ki je arhitektonsko utemeljena, dinamično razvita in uravnana v valovanje ansambla, eksplozije bojev in mečevanja, privzdignjeno simfoničnost svečanosti in tišino grobnice, pripovedno je čista in jasna v porazdelitvi karakterjev drame, izpovedno je doživeta in resnična. Čutimo, da se nam predstavlja kot dorasla profesionalna družina, ki ta čas zmore velike stvari.”
(Delo, Ljubljana, 1968)

“ … Spretna režija Pikove dame se je opirala na odlično pripravljen izbor in na baletni ansambel, ki ga lahko uvrstimo na najvišjo raven in ki je predstavljal v koreografiji Neubauerja predstavo zase.”
(II Piccolo, 1970)

“ … Henrik Neubauer je ustvaril za predstavo Spartaka interesantno koreografijo. Z uspehom je
poskusil simbiozo klaslčneqa plesa s sodobnimi plesnimi oblikami, ki jih je spretno povezal s
folklornimi elementi. V celoti uspela predstava, ki jo lahko smatramo kot dober omen za baletni bienale v Križankah.”
(Kärntner Tageszeitung, 1972)

“ … Neubauer se je z zadnjo premiero Hamleta kot koreograf in režiser povzpel višje kot doslej.
Izjemnost novega baleta je tudi v tem, da se je koreograf izognil vsem sestavinam klasičnega baleta v najožjem pomenu besede, ki današnjega gledalca velikokrat motijo in istočasno pokazal obsežnost koreografskega slovarja.”
(Delo, Ljubljana, 1975)

“ … Tokrat lahko mirno napišem, da je prav režiserjev delež osnovno gibalo mariborske uprizoritve. Odrsko scenski izraz je bil realističen, živ, navdahnjen z ljudsko neposrednostjo, pri čemer smo doživeli duhovito izpeljano stilizirano ljudsko pripovedko o Eru z onega sveta, jasno vodeno v posameznih vlogah, ob izredno uglajenih ansambelskih scenah.”
(Delo, Ljubljana, 1975)

“ … Doživeli smo torej, vsaj tako mislim, prvič nekaj takšnega kot koreografirano režijo, kot možno pa pri nas še ne dovolj raziskano sodobno odrsko namero. Za klasično opero kot je Trubadur, pa je ta novejši pristop še bolj nenavaden. Izredno navdušenje polnega gledališča, ki se kar ni hotelo poleči, je bilo dokaz, da si predstava Trubadurja išče nadaljevanja tudi v prihodnji sezoni.”
(Večer, Maribor, 1977)

“ … Oživljena operna šola je Offenbachovo Srečkovo pesem izpeljala prisrčno, živo, tudi pevsko
mikavno; mladi so tako rekoč z obema rokama zagrabili za priložnost pevskega in igralskega nastopa, pri čemer jim je izdatno stala ob strani tudi spretnost in duhovitost režiserja Henrika Neubauerja.”
(Delo, Ljubljana, 1979)

“ … Koreografija Bolera Neubauerja pa pomeni s to baletno postavitvijo nedvomno vrh v naših scensko plesnih razčlenitvah.”
(Večer, Maribor, 1986)

“ … Premiera Ugrabitve iz Seraja v mariborski Operi bo ostala zapisana med repertoarnimi odličji sezon in dela mariborske operne hiše … Režisersko postavljanje in odrske akcije s komičnim in slikovitim tapeciranjem dogajanja pa je bilo z Neubauerjem tisti vzvod, ki ni nikjer popuščal. Predstava, ki si jo je vredno ogledati.”
(Večer, Maribor, 1986)

“… V SNG Maribor so pretekli petek uprizorili zadnjo letošnjo premiero in svetovno praizvedbo
glasbeno gledališkega dela Kralj Lear slovenskega skladatelja D. Božiča. Režiser Neubauer je vodil predstavo uglajeno ob seveda nekaterih že utečenih sposobnostih predvsem obeh dramskih igralcev.”
(Večer, Maribor, 1986)

“ … Neubauerjev Peer Gynt je narativni balet s preciznim risanjem posameznih verzov iz dramske pesnitve Henrika Ibsena na baletni oder. Pripovednost koreografije je najzgovornejša vplesih Peera z ženskami različnih karakterjev.”
(Delo, Ljubljana, 1988)

“ … Koreografija in režija Neubauerja, ki je vložil mnogo truda v tehnično dodelanost ansambla, kar ni enostavno za ansambel v nastajanju, se je razigrala v dramaturško najrazkošnejšem in najbolj vsebinsko poudarjenem tretjem dejanju Vesele vdove.”
(Novi list, Rijeka, 1988)

“ … Henrik Neubauer je v Lažnih vrtnaricah skrbel za odrski gib, za hojo, ki je bila graciozno baročna, za iznajdljivost nastopajočih, za sproščenost in tudi za soglasje med odrskim dogajanjem in glasbenim vodstvom … Zaradi sproščenih nastopov, zaradi prikazanega pevskega znanja in tudi zaradi odrske iznajdljivosti, lahko praktično pevsko delo – uprizoritev operne predstave ocenim kot zelo dobro in spodbudno. “
(Delo, Ljubljana, 1992)

“ … S težavo bi našli primernejšo komorno opero za diplomsko predstavo študentov pevskega oddelka ljubljanske Akademije za glasbo, kot je enodejanka Kitajke Wilibalda Glucka. Sinočnja predstava v ljubljanski Operi je pokazala, da delo zahteva gibčno petje, dejanje uglajeno gibanje, snov bogat dekor, glasba pa tenkočutno orkestrsko spremljavo. Vajeti igre so bile v rokah režiserja in koreografa Henrika Neubauerja. Vse štiri pevce Edito Garčevic, Marjetko Podgoršek, Ireno Svoljšak in Marjana Trčka – je v ljubezenskem štirikotniku predstavil z obilo življenjskosti in šarma. Samo želimo si lahko še več takih diplomskih produkcij.”
(Radio Slovenija, 1992)

“ … Koreografske – pedagoške sposobnosti Neubauerja so zablestele v njegovi odrski postavitvi
glasbene pravljice Peter in volk na glasbo Prokofjeva. To je vzoren primer seznanja otrok z glasbo, inštrumenti in pomenom plesnih gibov. Delo bi bilo vredno pokazati večjemu številu doraščajoče mladine.”
(Delo, Ljubljana, 1993)

“ … Opere, kakršna je Konzul ni mogoče režirati drugače kot konvencionalno, to pa je korektno opravil Henrik Neubauer.”
(Radio Slovenija, 1995)

“ … Reški balet je uprizoritev Šeherezade zaupal Henriku Neubauelju, ki je pripravil tudi libreto baletne predstave. Svojo vizijo Šeherezade je podredil sposobnostim ansambla, pri čemer je očitno, da ga je navdušila Diana Zdešar. Prav zato je vloga Parisade glavno ogrodje predstave, Šeherezada pa se kot simbol nedolžnosti in čiste ljubezni pojavi samo na začetku in koncu baleta. Da bi vsaj do neke mere ostal zvest naslovu, je koreograf in režiser v predstavo kompromisno vpeljal še nevidnega duha Džinija, ki je vez s Šeherezadinimi zgodbami, hkrati pa tudi povezava med realnostjo in spomini Šahriarja, ki so pravzaprav vsebina Neubauerjeve Šeherezade.”
(Delo, Ljubljana, 1996)

“ … Slovensko komorno gledališče je edino, ki mladim pevcem še omogoča javno nastopanje … Gledališki direktor v prevodu dr. Neubauelja je duhovita satira gledaliških prilik tistega časa. Glasba je duhovita, odrske besede spretno postavljene, pevsko primadonska spora in skakanje v lase pa markantna elementa dela.”
(Večer, Maribor, 2006)

“ … Mestni muzej Ljubljana se že nekaj časa ponaša s prenovljeno podobo Turjaške palače, ki je zdaj še veliko bolj prijetno okolje, primerno za različne kulturno – umetniške prireditve. Med skrivnostnimi zidovi muzeja pa se je za nekaj časa naselil tudi zapeljivi operni fantom … Čeprav komorne operne predstave v slovenskem prostoru niso novost, so vsekakor prej izjema kot pravilo. Fantoma v Händlovi hiši so tako v nadvse prijetnem okolju izvedli člani Slovenskega komornega glasbenega gledališča … Da so tovrstne predstave lahko prava glasbena osvežitev in izjemno doživetje, pa se lahko prepričate tudi na kateri od ponovitev.”
(Mag, Ljubljana, 2004)

“ … Kratko, toda zapleteno, skoraj detektivsko vsebino Fantoma v Händlovi hiši smo podoživeli v vseh opernih elementih, četudi je res šlo za pravo komorno glasbeno gledališče. Še več, poleg omenjenega društva Slovenskega komornega glasbenega gledališča, se pri nas nihče tako načrtno ne ukvarja s tovrstno produkcijo, ki jo je v svetovni glasbeno gledališki literaturi na pretek, nekaj pa bi se je našlo tudi pri nas.”
(Radio Slovenija, 2004)

“ … Po obsežnih in z visokimi umetniškimi dosežki doživetih svetovnih glasbenih dnevih, s katerimi se je začel tudi kulturni val predstav nove sezone, je za prijetno presenečenje poskrbelo Slovensko komorno glasbeno gledališče s sproščujočo enodejanko “Čudež v Kropi” Jacquessa Offenbacha … Igralsko zasedbo so dopolnili še Irena Svoljšak kot Anžetova baba ter Drago Grabnar in Henrik Neubauer kot Kroparja. Prevod Offenbachove “La leçon de chant electromagnetique” je pravzprav odlična predelava libreta Ernsta Bourgeta, v kateri je Jože Humer zgodbo aktualiziral in jo približal slovenskemu gledalcu … Statičnosti dogajanja v prostoru in času, ko je v ospredju živahen in humorja poln dialog, odgovarja minimalistična scena, poudarjena z režisersko idejo Henrika Neubauerja, ki izniči distanco med igralsko skupinico in občinstvom: ne samo, da večji del zasedbe odigra svojo vlogo kar iz avditorija; tudi glavni igralec (Anže) se pojavi med gledalci, svoj prihod na oder pa uprizori z drenjanjem skozi vrste. Da bi se gledalec poistovetil z nastopajočimi, poskrbi še odsotnost kostumografa, ki naredi igro zelo vsakdanjo, spontanost in neobremenjenost nastopa vseh petih akterjev pa daje realistični videz predstave. “
(Špela Tršinar)

Prevodi

Knjižni prevod

  • 1984 Millie J. Ragosta: Hiša na Curtinovi ulici

Prevodi opernih besedil

  • 1986: W. A. Mozart: Ugrabitev iz seraja (govorjeni del)
  • 1987: J. Strauss, ml.: Netopir (govorjeni del)
  • 2002: G. Donizetti: Rita (govorjeni del)
  • 2004: E. Streul: Fantom v Händlovi hiši
  • 2006: W. A. Mozart: Gledališki direktor
  • 2008: V. Paškevič: Skopuh
  • 2009: G. Rossini: Ženitna pogodba (priredba in dopolnitev)

Izdana knjižna dela in publicistika

Dr. Neubauer je pionir raziskovanja plesne preteklosti na Slovenskem in po njegovi zaslugi smo Slovenci prvič dobili celovit pregled zgodovine in razvoja plesne umetnosti pri nas. Prav tako je tvorec prvih teoretičnih del s področja plesa, giba in obnašanja v našem prostoru, ter strokovni sodelavec pri različnih enciklopedijah in leksikonih. Njegove knjige in učbeniki predstavljajo edino izvirno slovensko literaturo iz navedenih področij. Z raziskovanjem preteklosti se ukvarja že od zgodnjih šestdesetih let, njegova tovrstna dejavnost pa sega tudi na področje opere, splošne gledališke zgodovine in zgodovine glasbeno-gledališkega šolstva.
Tudi publicistična dejavnost dr. Neubauerja je izredno razvejana in obsežna. Njegovi
prispevki s področja plesne in operne umetnosti (o glasbeno-gledaliških delih, o osebnostih opere in baleta, o opernih in baletnih predstavah ter gostovanjih, glasbeno-gledališke kritike), ki jih je napisal prek 500, tvorijo edinstveno kroniko glasbeno-gledališkega življenja pri nas in so pomemben prispevek k ohranjanju naše kulturne dediščine.

Knjige in knjižice

  • 1958: Kronične bolezni kot vzrok smrti in nezmožnosti za delo v Sloveniji (študija mortalitetne in morbiditetne statistike)
  • 1960: Priročnik za vaje iz higiene
  • 1992: Glasbenogledališka dela slovenskih skladateljev (opere, operete, baleti)
  • 1993: Slovenian Theatre (v angleščini s sodelavci)
  • 1994: Slovenian Theatre – Théâtre slovène (v angleščini in francoščini s sodelavci)
  • 1997: Gib skozi stoletja (obnašanje, gibanje in odnosi med ljudmi od 15. do 19. stoletja)
  • 1998: Razvoj baletne umetnosti v Sloveniji I (od 17. stoletja do leta 1946)
  • Klasični balet I (metodološki učbenik za prvo leto pouka)
  • Ples skozi stoletja (starinski plesi – mejniki v razvoju plesne umetnosti)
  • 1999: 80 let slovenskega baleta (1918/19–1998/99)
  • Razvoj baletne umetnosti v Sloveniji II (od leta 1946 do 1999)
  • Baletni besednjak (leksikon baletnega strokovnega izrazja)
  • 2000: Klasični balet II (metodološki učbenik za drugo leto pouka)
  • Vodnik po baletih slovenskih skladateljev
  • Vodnik po operah slovenskih skladateljev
  • 2001: Plesne dejavnosti (ples, ljudski plesi, starinski in družabni plesi) – učni načrt za izbirni predmet v programu osnovnošolskega izobraževanja
  • 2002: Razmišljanja o prihodnosti operne umetnosti v Sloveniji s pogledom v prihodnost in sedanjost
  • Razmišljanja o gledališki kritiki
  • 2003: Kocka sreče – pesmi jutranjice
  • Svetleča krila – pesmi jutranjice
  • Svet odrske igre (osnove gledališke igralske tehnike)
  • Razmišljanja o položaju baletne umetnosti v svetu in pri nas
  • 2004: Slovenska literarna dela na glasbenogledališkem odru
  • 2005: Karakterni plesi – plesi evropskih narodov na gledališkem odru
  • 2006: Umetnost koreografije
  • Od Možička do Arhitekture tišine (1926–2006)
  • 2008: Obrazi slovenskega baleta
  • Opereta v Sloveniji (zgodovinski pregled)
  • 2010: Spomini s potovanj – srečanja z umetniki, deželami in njihovo kulturo
  • Spretnost odrskega mečevanja (odrski borbeni prizori)
  • 2011: Slovenski umjetnici na hrvatskim pozornicama – Balet
  • 2012: Obračun – moje delo in življenje
  • Ljubljanska opera med drugo svetovno vojno 1941 – 1945
  • 2014: Petnajst let Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti
  • Davorin Jenko in njegova glasba za gledališče
  • 2017: Slovenske opere
  • 2018: Slovenski baleti
  • 2020: Svetovna zgodovina plesa

Prispevki v drugih knjižnih izdajah

  • 1955: Osnovi kinetografije i njena primjena u folkloristici; v: Rad kongresa folklorista Jugoslavije na Bjelašnici
  • 1958: Kinetografija in njeni znaki; v: Slovenski ljudski plesi Primorske
  • 1963: Slavko Osterc in slovenski balet; v: Slavko Osterc, spominski zbornik
  • 1967: Kronika razvoja baletne umetnosti v Ljubljani; v: Gledališki list Opere in baleta Ljubljana
  • 1970: Kronika baletne šole v Ljubljani (z Lidijo Wisiak); v: 20 let Srednje baletne šole v  Ljubljani
  • Kratek kronološki pregled razvoja slovenskega baleta; v: Petdeset let slovenskega baleta
  • 1978: The Art of Ballet in Yugoslavia; v: 11. BCG Fiziološkega inštituta medicinske fakultete v Ljubljani
  • Yugoslav Folk Dances; v: 11. BCG Fiziološkega inštituta medicinske fakultete v
    Ljubljani
  • 1983: Jelena Dmitrijevna Poljakova; v: Dokumenti Slovenskega gledališkega in filmskega  muzeja št. 40
  • 1985: Novitete v repertoarju ljubljanske Opere po osvoboditvi; v: Zbornik referatov simpozija o sodobni slovenski operni ustvarjalnosti
  • 1992: O baletu ob stoletnici zgradbe deželnega gledališča v Ljubljani; v: 100 let operne hiše v Ljubljani
  • 1993: Slovenia – High Artistic Quality Inspite of Political Changes; v: The World of Theatre
  • 1990-1992: Unter erschwerten Bedingungen (Die Tanzszene in den Staaten des ehemaligen Jugoslawiens); v: Ballett International št. 4
  • Traditions of Vocal Training in Slovenia and the Present Situation; v: Slovenian
    Theatre, Ljubljana
  • 1995: Miroslav Belović na međunarodnom ljubljanskom festivalu; v: Miroslav Belović – zbornik
  • Theatre in Slovenia; v: World Theatre Directory
  • Dance Theatre in Slovenia; v: World Encyclopedia of Contemporary Theatre
  • Music Theatre in Slovenia; v: World Encyclopedia of Contemporary Theatre
  • Carlotta Grisi – prva Giselle; v: Gledališki list Opere in baleta Ljubljana
  • 1998: Dance Research and Publication in Yugoslavia; v: International Encyclopedia of Dance
  • 2000: Petdesetletnica ustanovitve Baletne šole v Ljubljani; v: Zbornik Srednje glasbene in baletne šole
  • Slovenia – More Productions, Bigger Audiences; v: The World of Theatre 2000 Edition
  • 2002: Ljubljanski balet od začetkov do danes; v: 110 let ljubljanske Opere
  • 2003: Slovenia; v: The World of Theatre 2003 Edition
  • 2009: Razvoj baleta v Mariboru od prvih začetkov do danes; v: Devetdeset let Slovenskega  narodnega gledališča v Mariboru
  • 2010: The Creation of International Dance Day; v: Celebration of International Dance Day
  • Balet; v: Slovenski umjetnici na hrvatskim pozornicama/Slovenski umetniki na hrvaških odrih

Sodelovanje pri leksikonih, slovarjih in enciklopedijah

  • 1966: Vsë o balete – Izdateljstvo Muzika Moskva Leningrad
  • 1972: Slovenski gledališki leksikon – Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega, 1972
  • 1974–1977: Ballett – Friedrich Verlag Velber bei Hannover
  • 1981: Gledališki besednjak – Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega,1981
  • 1981: Balet – Sovetskaja enciklopedija Moskva
  • 1982: The Concise Oxford Dictionary of Ballet-Second Edition – Oxford University Press London
  • 1982–1991 in 2001→: Slovenski biografski leksikon – Slovenska akademija znanosti in umetnosti
  • 1983 →: Terminološki slovar – Slovenska akademija znanosti in umetnosti 
  • 1984: Leksikon jugoslovanske muzike – Jugoslovenski leksikografski zavod Zagreb
  • 1985, 1991: Slovar slovenskega knjižnega jezika IV, V – Slovenska akademija znanosti in umetnosti Ljubljana
  • 1987–2002: Slovenska enciklopedija – Mladinska knjiga Ljubljana
  • 1997–1998: Veliki splošni leksikon – DZS Ljubljana
  • 1994: The World Encyclopedia of Contemporary Theatre – Routledge London and New York
  • 1998: International Encyclopedia of Dance – Oxford University Press New York Oxford
  • 2005–2006: Veliki angleško-slovenski slovar Oxford – DZS Ljubljana
  • 2011: Slovenika – Mladinska knjiga Ljubljana

Nekaj razmišljanj o knjižnih delih dr. Henrika Neubauerja:

“ … Obsežna knjiga Razvoj baletne umetnosti v Sloveniji 1. ki je izšla pri založbi Forma 7, je prvi poskus zaokroženega pregleda razvoja baleta pri nas. Knjiga je rezultat štiridesetletnega dela dr. Henrika Neubauerja, izrednega profesorja za ples in operno igro na akademiji za glasbo ter med drugim tudi častnega doktorja Univerze plesa v Parizu … Avtor spremlja obdobja posameznih baletnih mojstrov, razčlenjuje sestavo ansamblov, posreduje podatke o pomembnejših plesalcih in plesalkah ter opisuje postavitve samostojnih baletov in gledaliških predstav, pri katerih so sodelovali baletni ansambli. Dodani so še kritični zapisi iz dnevnega in periodičnega tiska … “
(Delo, Ljubljana, 1997)

“ … Včeraj se je na Srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru mudil dr. Henrik Neubauer, izredni profesor za ples in operno igro na ljubljanski Akademiji za glasbo ter mednarodno priznani raziskovalec in strokovnjak na področju opere in baleta … čeprav knjiga zadovoljuje strokovne kriterije, je dr. Neubauer prepričan, da je napisana dovolj zanimivo, da ni namenjena le baletnim plesalkam in plesalcem, temveč bo zanimiva tudi širšemu krogu bralcev, ki jih zanima tovrstna gledališka ustvaJjalnost in poustvarjalnost. Po mnenju recenzenta knjige Bojana Kavčiča pa gre za prvi poskus zaokroženega in natančnega pregleda razvoja baleta pri nas.”
(Večer, Maribor, 1997)

“ … Mnogi se večkrat sprašujemo, kako so živeli ljudje nekoč, kaj so delali, kakšni so bili. Zanima nas, kako so bili oblečeni, kako so se obnašali, in, ne nazadnje, kako so se gibali …. Odgovore na vsa ta vprašanja nam bo dala nova knjiga, ki obravnava obnašanje in gibanje, ravnanje z oblačili in njihovimi dodatki od poznega srednjega veka do začetka našega stoletja. … Knjiga je razdeljena v štiri sklope in zajema obdobje od konca 15. vse do vključno 19. stoletja. Na začetku sem izpostavila “gledališčnike”, vendar bi knjigi storili veliko krivico, če na koncu ne bi dodala, da je pisana zelo poljudno, strokovno preprosto. Naravnost ponuja se ljudem, še posebno mladim, ki bi radi čim več izvedeli o naši preteklosti. Sem sodijo tudi obleka, načini lepega vedenja in obnašanja …. Vsebino bogatijo risbe in fotografije.”
(Dnevnik, Ljubljana, 1997)

“ … Sodobna naglica je pravila obnašanja hudo poenostavila, pogosto na škodo znosnejšega sobivanja ljudi. Družabni protokol v še tako imenitnih okoljih je danes le bleda senca številnih natančnih zapovedi, ki jih je bilo treba v družbi obvladati v stoletjih, ki se raztezajo od petnajstega pa tja do devetnajstega. Prav zato je drobna knjiga dr. Henrika Neubauerja Gib skozi stoletja (s podnaslovom obnašanje, gibanje in odnosi med ljudmi od 15. do 19. stoletja, izšlo pri Formi 7) veliko več kot le priročniško čtivo za igralce, kostumografe in koreografe ali študente teh smeri. Zanimivo je že samo listati med risbami obveznih priklonov, kretenj s klobukom, vodenja dame za rook ali pod roko, med krinolinami in njihovimi različicami, med spreminjajočo se modo, ki kaže, kako smo se po eni strani osvobajali in po drugi praznili. … Ker nima niti sto strani, ker njen format ni ne velik ne težak, nam knjiga dela družbo, ne da bi nas obremenjevala. Slog ni zahteven ali priročniški, je jedrnat in lahko razumljiv, brez odvečnosti; izvor tujk je zanimivo pojasnjen.”
(Vikend magazin, Delo, Ljubljana, 1997)

Pedagoška dejavnost

Pedagoška dejavnost dr. Henrika Neubauerja je neprecenljiva tako na plesnem kot na opernem področju. Redko se zgodi, da je vrhunski umetnik in hkrati vrhunski strokovnjak pripravljen posvetiti toliko časa in energije vzgoji mladega kadra za glasbeno gledališče, hkrati pa lahko pokaže tudi izvrstne rezultate pedagoškega dela.

Vabljen na predavanja na univerzah doma in v tujini:

  • 1965: The Departments of Music and Theatre Arts, Slosberg Recital Hall, Brandeis University, Boston, ZDA – »Balet in Yugoslavia«
  • 1965: Dance Department of U.C.L.A.(University of California), Los Angeles, ZDA – »Balet Ljubljana«
  • 1965: Dance Department, Dallas Theatre Center, University Dallas, ZDA – Pouk mojstrskega 1. razreda in predavanji »Dance in Yugoslavia« & »My travels in U.S.«
  • 1965: Illinois Music Committee, University of Illinois, Chicago – »Ballet in Yugoslavia« – 2x
  • 1994: Konservatoriurn der Stadt Wien, Dunaj, Avstrija – Dvodnevno predavanje o organizaciji baletnih tekmovanj
  • 2001: Hochschule für Schauspielkunst »Ernst Busch«, Berlin – Predavanja o plesu, gibanju, stilu in gestiki v različnih obdobjih v teku letnega semestra
  • 2001: Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru, Oddelek za predšolsko vzgojo – Gostujoči profesor. »Pouk starinskih plesov v okviru predšolske vzgoje«
  • 2001: Oddelek za glasbo Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru – »Razmišljanja o prihodnosti operne umetnosti v Sloveniji s pogledom na preteklost in sedanjost«.
  • 2001: Muzikološki inštitut Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani – Seminar »Starinski plesi«
  • 2005: Hochschule für Schauspielkunst »Ernst Busch«, Berlin – Predavanja o plesu, gibanju, stilu in gestiki v različnih obdobjih

Vabljen na predavanja drugod v tujini in doma:

  • 1955: Tečaj iz plesne pisave po Labanu – kinetografije – Kongres folklorista Jugoslavije – Bjelašnica
  • 1956: Tečaj Labanove pisave – Savez folklorista Jugoslavije – Ljubljana 6.-15.2.1956
  • 1962: 1. posvetovanje o problemih opernobaletnih gledališč v Jugoslaviji, Ljubljana – »Baletna problematika v Jugoslaviji«
  • 1965: Ballet Guild of Chicago, Chicago, ZDA – »Ballet in Yugoslavia«
  • 1976: Jugoslovanski center Köln, Nemčija- »Ballett in Jugoslawien« (v nemščini)
  • 1976: Gesellschaft für Musiktheater (v nemščini), 9. Tedni baletnih in plesnih filmov, Dunaj, Avstrija – »Baletna video produkcija Televizije Ljubljana« – 2x
  • 1986: Savonlinna, Finska – seminar “Opera as a popular feast” Komiteja za glasbeno gledališče ITI- »Opera in the open air«
  • 1986: II. International Workshop of Music Theatre, München, Nemčija – Predstavitev glasbenogledališke predstave ‘Kralj Lear’ D. Božiča ob videoposnetkih (v angleščini)
  • 1988: International conference: Dance Scholarship Today, Essen, Nemčija – Yugoslav report
  • 1990: Drama SNG Ljubljana – Predstavitev novega glasbenogledališkega dela ‘Telmah’ D. Božiča
  • 1990: Jugoslovanska glasbena tribuna, Opatija – Promocija glasbenogledališkega dela ‘Telmah’ D. Božiča
  • 1994: ITI International Musiktheater Workshop München, Nemčija – »Kulturelle Situation der Ausländer und ethnischen Minoritäten in Slowenien«
  • 1995: Međunarodni kulturni centar Muzičke omladine Hrvatske u Grožnjanu – Tečaj povijesnih plesova
  • 1995: Gesellschaft für Musiktheater, 28. Mednarodni tedni baletnih in plesnih filmov (v nemščini), Dunaj, Avstrija – Dvodnevna predstavitev baletnih videov Televizije Ljubljana,
  • 1996 V. International Workshop of Music Theatre, München, Nemčija – Predstavitev opere ‘Krog s kredo’ S. Osterca (v angleščini)
  • 1996: Gesellschaft für Musiktheater, 29. Mednarodni tedni baletnih in plesnih filmov (v nemščini), Dunaj, Avstrija – Dvodnevna predstavitev slovenskih baletnih videov
  • 1996: Gesellschaft für Musiktheater, jesenski spored 1996, Dunaj, Avstrija – Dvodnevna predstavitev slovenskih opernih videov
  • 1997: Gesellschaft für Musiktheater, Dunaj, Avstrija – Otvoritev grafične razstave jedkanic akad. kiparja Janeza Pirnata s predstavitvijo umetnika in njegovega dela
  • 1997: Gesellschaft für Musiktheater, jesenski spored 1997, Dunaj, Avstrija – Dvodnevna predstavitev slovenskih opernih videov
  • 1998: Gesellschaft für Musiktheater, 31. Mednarodni tedni baletnih in plesnih filmov (v nemščini), Dunaj, Avstrija – »0 slovenskem baletnem šolstvu« – 2x
  • 1999: Gesellschaft für Musiktheater, 32. Mednarodni tedni baletnih in plesnih filmov, Dunaj, Avstrija – Dvodnevna predstavitev slovenskih baletnih videov
  • 2000: Gesellschaft für Musiktheater, 33. Mednarodni tedni baletnih in plesnih filmov, Dunaj, Avstrija – »O zgodovini slovenskega baleta« – 2x
  • 2000: 26. Mednarodni baletni seminar v Wolfseggu, Avstrija – Slavnostni govor ob otvoritvi
  • 2001: Gesellschaft für Musiktheater, Dunaj, Avstrija – Slavnostni govor ob otvoritvi razstave »80 let slovenskega baleta«
  • 2001: Les rencontres europeennes des artistes, Cabourg, Francija – »Rights of performers in Central and Eastern European countries«; »With the perspective of enlargement, how can the European Union help prornote performers’ rights in Central and Eastern European countries« – uradni govorec
  • 2002: Položaj baletne umetnosti v svetu in pri nas – Simpozij ob 50-letnici ustanovitve Slovenskega gledališkega muzeja »Vidiki slovenske gledališke zgodovine«

Dr. Neubauer je s svojim koreografskim in režiserskim delom brez dvoma nadgradil temelje, ki so jih postavili njegovi predhodniki; z Golovinom, Mlakarjem in Šparemblekom predstavlja štiri najvidnejše in najvplivnejše slovenske koreografe. S svojim strokovnim znanjem in poznavanjem zgodovine evropskega in svetovnega baleta je zvišal kakovost obeh nacionalnih slovenskih baletnih ansamblov in ju postavil ob bok tujim operno baletnim hišam, ki se ponašajo z daljšo tradicijo ustvarjanja. Da se slovenski balet še vedno nahaja na tej poziciji in da uživa spoštovanje v mednarodnih krogih, je brez dvoma posledica Neubauerjevega preteklega dela v slovenskem baletnem prostoru.
Njegove strokovne knjige in učbeniki so prva resno zastavljena teoretična dela na plesnem področju, s katerimi je zapolnil vrzel v tovrstni literaturi, brez katere ne bi mogli pričakovati nadaljnjega razvoja in rasti baletne umetnosti pri nas. Knjiga Razvoj baletne umetnosti v Sloveniji I in II, pa predstavlja izsledke prve tovrstne raziskave baleta v Sloveniji, ki je obenem edinstvena kronika glasbeno gledališkega življenja pri nas.

ZAKLJUČNI VEČER DANCS-PIRAN 2023

Mednarodni poletni baletni tabor Dancs-Piran je v letu 2023 potekal desetič zapored. Seminar, ki je trajal od 23. julija do 5. avgusta 2023 je obiskalo 73 udeležencev iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Avstrije, Madžarske, Ukrajine, Velike Britanijein Srbije.

Na sklepnem dejanju tabora udeleženci vsako leto prikažejo pridobljeno znanje pred občinstvom na odru. V letu 2023 so tako kot leto poprej nastopili v Amfiteatru Avditorija Portorož, 5. avgusta 2023 ob 21. uri. Udeleženci so na večeru predstavili plod 14-dnevnega dela s pedagogi Evelyn Teri, Juliane Mathis, Mirjano Šrot, Allisterjem Madinom, Antonom Bogovim in Gregorjem Luštekom. Poleg udeležencev so zaplesali še mladi baletni plesalci, ki so se izobraževali iz naslova dodatnega strokovnega usposabljanja, Iza Fašun, Nuša Gujt Bauman, Klara Strmčnik, Manca Strmčnik, Lea Bruči, Naja  Kapun, Samanta,Drodvilaite, Janja Šinkovec, Lana Druškovič, Teja Sever, Giulia Babbucci, Simone Carosso, Christian Falcier, Nicolo Marcki, Sebastian Mecan, Alessandro Fazzalari ter gosti Nina Kramberger, Tomaž Golub in Oleg Karatsev.

Zaplesali so v klasičnih, neoklasičnih in sodobnih koreografijah.

Program:

Osnovni napredni tečaj klasičnega baleta 

ETUDA VALPURGINA NOČ 

Glasba: Charles Gounod

Koreografija: Evelyn Teri

Stefania Marusig, Isabel  Trimini, Lisa  Bertoncelj, Brina Gerebic, Evita Tozon, Zoja Mladenović, Luiza Afman, Gaja Tara Krušič, Nana Mihelič, Danaja Šifrer, Rea Felicijan, Himari Ishida, Stella Tozon, Ajda Hojnik, Pia Capl Škrinjar, Eva Mesarec, Lena Pupis, Sofija Benčič, Laura Loparič, Stefania Churakova, Karla Kos, Julija Ferlič, Miša Dvoršak, Ana Pukl, Izabela Vesel, Polona Baumgartner, Ivana Borovšak, Laura Buršić, Eliza Racman, Riana Krebel, Leni De Andrea Ladišić, Nina Ros, Jarne Horvat Juntes, Yu Hirata

 

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta

NAVIHANKA, variacija

Glasba: Peter Ludwig Hertel

Koreografija: Victor Gorsky

Lu Dornik

 

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega

PAQUITA, variacija / variation

Glasba: Ludwig Minkus

Koreografija: Marius Petipa

Sophie Elisabeth Schippani

 

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta

PAS D’ESCLAVE

Glasba: Adolph Adam

Koreografija: Marius Petipa

Iza Fašun, Simone Caroso

 

Osnovni napredni tečaj klasičnega baleta

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta

IMPROVIZACIJA / IMPROVISATION

Glasba: Piran Kristijan

Vodja delavnice: Gregor Luštek

Stefania Marusig, Isabel  Trimini, Lisa  Bertoncelj, Brina Gerebic, Evita Tozon, Zoja Mladenović, Luiza Afman, Gaja Tara Krušič, Nana Mihelič, Danaja Šifrer, Rea Felicijan, Himari Ishida, Stella Tozon, Ajda Hojnik, Pia Capl Škrinjar, Eva Mesarec, Lena Pupis, Sofija Benčič, Laura Loparič, Stefania Churakova, Karla Kos, Julija Ferlič, Miša Dvoršak, Ana Pukl, Izabela Vesel, Polona Baumgartner, Ivana Borovšak, Laura Buršić, Eliza Racman, Riana Krebel, Leni De Andrea Ladišić, Nina Ros, Jarne Horvat Juntes, Yu Hirata

 

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta

FANTZIJA O CARMEN

Glasba: Pablo Sarasate

Koreografija: Anželika Cholino

Samanta Drodvailitė Zieniūtė

 

Osnovni napredni tečaj klasičnega baleta

LUTKA, variacija

Glasba: Josef Bayer

Koreografija: Marius Petipa

Eva Mesarec

 

Osnovni napredni tečaj klasičnega baleta

DON KIHOT, variacija Amorčka  

Glasba: Ludwig Minkus

Koreografija: Marius Petipa

Brina Gerebic

 

Osnovni napredni tečaj klasičnega baleta 

DON KIHOT, variacija Kitry 

Glasba: Ludwig Minkus

Koreografija: Marius Petipa

Danaja Šifrer

 

Osnovni napredni tečaj klasičnega baleta 

LABODJE JEZERO, variacija Princa 

Glasba: Petr Ilich Tchaikovsky

Koreografija: Marius Petipa

Yu Hirata

 

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta 

TRNULJČICA, Pas de deux iz 3. dejanja – Adagio & Coda

Glasba: Piotr Ilich Tchaikovsky

Koreografija: Marius Petipa

Baletni mojstri: Juliane Mathis, Anton Bogov, Allister Madin

Nuša Gujt Bauman, Christian Falcier

 

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta 

GUSAR, variacija Medore 

Glasba: Adolph Adam

Koreografija: Marius Petipa

Naja Kapun

 

NOT OUR TIME

Glasba: F. Chopin

Koreografija: T. Golub

Lana Druškovič, Tomaž Viktor Abram Golub

 

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta 

GISELLE, variacija Giselle 

Glasba: Adolph Adam

Koreografija: Marius Petipa

Teja Sever

 

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta 

FLORINO PREBUJENJE, variacija  

Glasba: Riccardo Drigo

Koreografija: Marius Petipa

Mia Vojnović

 

DON KIHOT, Veliki pas de deux  

Glasba: Ludwig Minkus

Koreografija: Marius Petipa

Nina Kramberger, Oleg Karatsev

 

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta  

PAQUITA, variacija  

Glasba: Ludwig Minkus

Koreografija: Marius Petipa

Ahila Oku

 

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta  

PAQUITA, variacija  

Glasba: Ludwig Minkus

Koreografija: Marius Petipa

Kanaka Ozawa

 

NE ME QUITE PAS

Glasba: Jacques Brel

Koreografija: Petra Gabor

Ana Lina Telič

 

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta  

PAS D’ESCLAVE, variacija  

Glasba: Adolph Adam

Koreografija: Marius Petipa

Nina Ros

 

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega  

LABODJE JEZERO, Ruski ples  

Glasba: Petr Ilich Tchaikovsky

Koreografija: Marius Petipa

Sophie Elisabeth Schippani

 

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega  

COPPELIA, variacija Swanilde  

Glasba: Leo Delibes

Koreografija: Marius Petipa

Himari Ishida

 

BRINA / BRINA

Glasba: Camille Saint-Saëns  

Koreografija: Lukas Zuschlag

Lana Druškovič

 

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega

Osnovni napredni tečaj klasičnega baleta

DON KIHOT, Driade 

Glasba: Ludwig Minkus

Koreografija: Allister Madin po Mariusu Petipaju

Koreografija Malih amorčkov: Mirjana Šrot

Baletna mojstra: Juliane Mathis

Kitry: Nina Kramberger

Mercedes: Nuša Gujt

Cupid: Iza Fašun

Driade:

Velika Četvorka:

Naja Kapun, Larisa Hrytsai, Sophie Elisabeth Schippani, Ana Lina Telič

Mala Četvorka:

Miguli Sekioka, Kanaha Ozawa, Ela Narat, Riho Okuno

Sophia  Walther, Lina Bonfatti, Liza Szűcs, Szofi Matei, Greta Bajza, Mirtill Szerencsés, Mia Vojnovic, Giulia Babbucci, Teja Sever, Ahila Oku, Zala Planko, Janja Šinkovec

Mali Amorček: Brina Gerebic

Mali Amorčki: Stefania Marusig, Isabel  Trimini, Lisa  Bertoncelj, Evita Tozon, Zoja Mladenović, Luiza Afman, Gaja Tara Krušič, Nana Mihelič, Danaja Šifrer, Rea Felicijan, Himari Ishida, Stella Tozon, Ajda Hojnik, Pia Capl Škrinjar, Eva Mesarec, Lena Pupis, Sofija Benčič, Laura Loparič, Stefania Churakova, Karla Kos, Julija Ferlič, Miša Dvoršak, Ana Pukl, Izabela Vesel, Polona Baumgartner, Ivana Borovšak, Laura Buršić, Eliza Racman, Riana Krebel, Leni De Andrea Ladišić, Nina Ros, Jarne Horvat Juntes, Yu Hirata

OK

MEDNARODNI POLETNI BALETNI TABOR DANCS-PIRAN 2023

V Piranu se je v organizacji Društva baletnih umetnikov Slovenije zaključil Mednarodni poletni baletni tabor Dancs-Piran v letu 2023, ki  je bil jubilejni, deseti zapored po vrsti.

93 udeležencev starih od devet do triintrideset let je pod budnimi očesi domačih in tujih mednarodno uveljavljenih pedagogov dva tedna nadgrajevalo svoje baletno znanje in pridobivalo nove dragocene izkušnje. Mladi plesalci so kljub vztrajnem delu skozi šolsko leto željni ne le aktivnega plesnega poletja ampak tudi poletnih druženj z vrstniki. Zahteve po evropskih baletnih šolah in baletnih akademijah so neizprosne, konkurenca je huda, biti dobro pripravljen za šolsko leto ali na novo sezono v profesionalnem ansamblu pa pomeni trdo delo tudi v času počitnic. Prav tega so bili deležni plesalci iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Anglije, Rusije, Ukrajine, Avstrije, Italije, Srbije, Irske …

Mednarodni poletni baletni tabor Dancs-Piran 2023 je vključeval Osnovni napredni tečaj klasičnega baleta in Nadaljevalno & Profesionalno delavnico klasičnega baleta. V Osnovnem naprednem tečaju klasičnega baleta so udeleženci izvajali delavnice klasično-baletnega treninga, tehnike klasičnega baleta, priprav na predstavo in sodobnih plesnih tehnik, v Nadaljevalni & Profesionalni delavnici pa delavnice klasično-baletnega treninga, zborovskega baletnega repertoarja, solističnega baletnega repertoarja in sodobnih plesnih tehnik.

Osnovni nadaljevalni tečaj klasičnega baleta je odprl svoja vrata tistim plesalkam in plesalcem, ki sicer obiskujejo višje razrede nižjih baletnih šol. Klasično baletni trening so izmenično izvajali prof. Evelyn Teri, Mirjana Šrot, Juliane Mathis in Anton Bogov. Prof. Evelyn Teri je bila odgovorna za delavnive klasično-baletne tehnike, Mirjana Šrot pa je v okviru delavnice Priprave na predstavo koreografirala in vadila ples malih amorčkov iz baleta Don Kihot. Koreografsko delavnico sodobnih plesnih tehnik je poučeval Gregor Luštek.

Prava strokovna poslastica za starejše udeleženke in udeležence, plesalke in plesalce srednjih baletnih šol, baletnih akademij in profesionalne baletne plesalke in plesalce, ki so se udeležili Nadaljevalne & Profesionalne delavnice je bilo delo na celovečerni baletni predstavi Don Kihot, ki ga je že v letu 2022 koreografiral francoz Allister Madin ob asistenci Tomaža Rodeta in izjemnega baletnega mojstra Antona Bogova, kateri je večinsko opravil delo s solisti ter baletne mojstrice Juliane Mathis. Poleg neprecenljivega znanja, ki so ga predajali, je delo z njimi potekalo v sproščenem duhu, ki je botroval izjemnemu uspehu dveh baletnih večerov Dancs-Piran, za katera so s plesalkami in plesalci pripravili kar nekaj baletnih poslastic, med njimi vrsto variacij in pas de deuxov ter uprizoritvi celovečerne baletne predstave Don Kihot v Amfiteatru Avditorija Portorož (javna generalka) in OŠ Cirila kosmača Piran (predstava). Sodobne plesne tehnike je tudi v Nadaljevalni & Profesionalni delavnici vodil Gregor Luštek.

Korepetitorja sta bila Gorazd Dvanajščak in Otmar Plavčak, sicer korepetitorja na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor. Mednarodni poletni baletni tabor Dancs-Piran 2023, je tako kot vsa predhodna leta potekal v piranski osnovni šoli Cirila Kosmača, ki je v dveh tednih trajanja poletnega tabora in dodatnem tednu trajanja dodatnega strokovnega usposabljanja mladih baletnih plesalcev, postala baletna inštitucija s tremi baletnimi dvoranami, lastnima internatom in kuhinjo. Delavnice so potekale od ponedeljka do vključno sobote, nedelja pa je bila za udeležence Dancs-Pirana, ne pa tudi za udeležence dodatnega strokovnega usposabljanja mladih baletnih plesalcev, prosti dan. Po zaključku vsakega posameznega tedna tabora so se udeleženci predstavili na baletnih koncertih v Amfitetaru Avditorija Portorož, prvi je bil v soboto 29. julija 2023, drugi, zaključni pa v soboto, 5. avgusta 2023. Na taistem prizorišču so udeleženci s solisti 2. avgusta 2023 uprizorili še javno generalko celovečerne baletne predstave v treh dejanjih, Don Kihot, predstavo le tega pa smo morali zaradi vremenske ujme, ki je divjala po Sloveniji, preseliti kar v veliko dvorano OŠ Cirila Kosmača Piran.

OK

DAMA S KAMELIJAMI V AVDITORIJU PORTOROŽ

V letu 2023 je Dreuštvo baletnih umetnikov Slovenije ponovno uprizorilo celovečerni balet Dama s kamelijami, ki je bil na sporedu 2.8.2023 v dvorani Osnovne šole Cirila Kosmača Piran za udeleženke in udeležence Dancs Piran 2023, nato pa 3.8.2023 v Amfiteatru Avditorija Portorož.

Dama s kamelijami je celovečerni dramski balet v osmih slikah, ki je v produkciji Društva baletnih umetnikov Slovenije nastal leta 2017. Tedaj je občinstvo Damo s kamelijami na Poletnem festivalu Piran označilo za najboljšo predstavo festivala. Prav to dejstvo je verjetno najbolj botrovalo odločitvi, da se Damo s kamelijami ponovno uvrsti v program Tedna baleta Portorož 2023.

Balet vsebinsko sledi vsebini Verdijeve opere Traviata, ki je različica Dumasovega romana Dama s kamelijami. V baletu nastopajo uveljavljeni baletni solisti slovenskih baletnih ansamblov in samozaposlenih v kulturi ter mladi baletni plesalci, ki se šolajo v zadnjih letnikih ljubljanskega ali mariborskega Konservatorija za glasbo in balet. Z vidika zasedbe je Dama s kamelijami zastavljena z namenom zgledovanja mladih baletnih plesalk in plesalcev po starejših, že uveljavljenih baletnih umetnikih. To jim omogoča predvsem pridobivanje novih izkušenj, ki jim bodo olajšali vključitev v delo profesionalnega baletnega ansambla. Ker mlade baletne plesalke in plesalce skozi proces vaj vodijo profesionalni baletni plesalci, v predstavi celoten ansambel deluje kot homogena celota, pri kateri ni opaziti, da mladi pravzaprav še niso prestopili praga profesionalne baletne umetnosti.

Balet Dama s kamelijami se izvaja brez odmora in brez vmesnih prekinitev za spremembo scenografij, vsebinsko pa je dogajanje precej zgoščeno. Vsaki od štirih glavnih slik predhodno sledi krajši prolog, ki vsebinsko ponazori dogajanje med dvema slikama, kot npr. zakaj se je Margherita odločila za vstop med kurtizane v prvem prologu, razdrtje zaroke med sestro Armanda Duvala in njenim zaročencem v drugem prologu, zaroka Barona in Margherite v tretjem prologu itd., Predstava je tako občinstvu razumljiva, zaradi primerne dolžine pa tudi dostopna.

Na glasbo Giuseppa Verdija in Giacoma Puccinija je koreografijo sestavil Tomaž Rode, asistent je bil Aleks Theo Šišernik, baletni mojster, ki je opravil večino vaj s plesalci pa Anton Bogov. Scena je sila preprosta in vključuje projekcije ter mizo, nekaj stolov in divanj, ki jih plesalci med posameznimi medscenami premikajo po odru in tako ustvarjajo nova scenska prizorišča, sam poudarek pa je pretežno na zasnovani svetlobni podobi, ki razkriva posamezna dramaturška razpoloženja. Predstava traja uro in pol in je brez odmora, saj je bila zasnovana za Poletni festival Piran, ki se je v preteklih letih odvijal na Tartinijevem trgu v Piranu, ki je bil tudi med potekom predstav prosto pretočen, ogled predstav pa je bil brezplačen.

V letu 2023 je v vlogi Margherite Gautier je po Tijuani Križman Hudernik (2017), Giorgi Vailatti (2018), Jeleni Lečić (2019) in Nataschi Mair (2020) tokrat zaplesala Gvendolin Nagy. Armando Duval je bil Alfie Pierce, ki je nasledil Kento Yamamota (2017 in 2018), Petra Đorčevskega (2019) in Ionuta Dinito (2020). Armanovega očeta, Monsigneura Duvala je plesal upokojeni plesalec, nekdanji član baleta SNG Opera in balčet Ljubljana, Jernej Kalan (v letih 2017 in 2018 Aleks Theo Šišernik, v letu 2019 in 2020 Matjaž Marin). Vlogo Madame Duvernoy je po Tetiani Svetlični (2017), Nini Kramberger (2019) ter Nina Noč (2018, 2020) plesala Dorottja Langyel, in sicer z Olegom Karatsevim v vlogi Plesisa (prej Filip Jurič 2017, 2018, 2019 in 2020). Olympe (v letu 2017 Nina Noč ter v letih 2018, 2019 in 2020 Neža Rus) je bila mlada, sila talentirana balerina Iza Fašun. Grofa Perregauxa je interpretiral Christian Falcier (Nal Zgonc v letu 2017, Ionut Dinita v letih 2018 in 2019 ter Aleks Theo Šišernik v letu 2020). Nanine, sobarica, je bila Lu Dornik. Baletni zbor je deloval kot homogena celota. 

Koreografija je za baletne soliste zahtevna, za baletni zbor pa docela preprosta. Narejena je za manj zahtevno občinstvu ali bolje za vsakogar, saj je bilo pri sestavljanju vodilo koreografa narediti predstavo za uprizarjanje pred občinstvom, ki se z baletom srečuje bodisi redko, bodisi celo prvič. V Društvu baletnih umetnikov Slovenije so namreč sledili načrtom pridobivanja novega baletnega občinstva. Sama koreografija, ki sloni na klasičnem baletnem izročilu resda ni visok umetniški domet, je pa zato toliko bolj za občinstvo všečna, saj gledalca ne obremenjuje z zahtevnostjo in predhodnim poznavanjem baleta.

 

Produkcija DBUS

Glasba: Giuseppe Verdi & Giacomo Puccini

Koreografija: Tomaž Rode

Asistent koreografa: Anton Bogov, Aleks Theo Šišernik

Scena in kostumi: Fundus SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Maribor

Baletna mojstra: Anton Bogov, Aleks Theo Šišernik

 

Margherita Gauthier: Gvendolin Nagy

Armando Duval: Alfie Pierce

Monsieur Duval: Jernej Kalan

Madame Duvernoy: Dorotja Langyel

Plesis: Oleg Karatsev

Olympe: Iza Fašun

Grof Perregaux: Christian Falcier

Agenor, doctor: Tim Dolinšek

Nanine, sobarica: Lu Dornik

Sestra Armanda Duvala: Manca Strmčnik

Njen zaročenec: Simone Caroso

Kurtizane: Iza Fašun, Nuša Gujt Bauman, Klara Strmčnik, Manca Strmčnik, Lea Bruči, Naja  Kapun, Samanta Drodvilaite, Janja Šinkovec, Lana Druškovič, Teja Sever, Giulia Babbucci

Gospodje: Aleksander Trenevski, Simone Carosso, Christian Falcier, Nicolo Marcki, Sebastian Mecan, Alessandro Fazzalari

CELOVEČERNA BALETNA PREDSTAVA DON KIHOT V IZVEDBI UDELEŽENCEV DANCS-PIRAN 2023

V okviru dela Mednarodnega poletnega baletnega tabora Dancs-Piran 2023 so potekale priprave na izvedbo celovečernega baleta Don Kihot, katerega premiera je bila 5. avgusta 2022 v Amfiteatru Avditorija Portorož. Prva izvedba – javna generalka – je bila na sporemu 2. avgusta 2023 na odru Amfiteatra Avditorija Portorož. Na taistem prizorišču bi morala biti 4. avgusta 2023 tudi predstava, katero pa smo morali zaradi vremenskih razmer (ujeme in poplav) odpovedati. Ker v predstavi Don Kihot nastopajo udeleženci Mednarodnega poletnega baletnega tabora Dancs-Piran, ki se je zaključil 5. avgusta 2023, predstave ni bilo mogoče prestaviti na kasnejši termin.

Predstavo Don Kihot smo zato 4. avgusta 2023 pred občinstvom, ki se je uspelo »prebiti« do Pirana izvedli v baletni dvorani Osnovne šole Cirila Kosmača Piran, jo posneli in predvajali na YouTube. Tako so si predstavo lahko ogledali tudi tisti starši in zainteresirana javnost, ki zaradi vremenske ujme niso mogli priti v Piran.

Poleg udeleženk in udeležencev Mednarodnega poletnega baletnega tabora Dancs-Pirana 2023 so v predstavi sodelovali še profesjonalni baletni plesalci ter plesalci, ki so se udeležili dodatnego strokovnege usposabljanja pod okriljem DBUS.

Največji koreografski delež gre Allisterju Madinu, sicer solistu baleta pariške opere in prvaku Nacionalnega baleta iz Nove zelandije, ki je trenutno svobodni umetnik. Svoj koreografski delež sta dodala še Anton Bogov in Tomaž Rode, Mirjana Šrot pa je avtorica plesa Malih amorčkov v sceni Driad. Scenarij za izvedbo sta pripravila Allister Madin in Tomaž Rode.

Postavitev se od originalnega scenarija ne razlikuje kaj dosti, razen da do izvzete vloge Gamascha, Kitrijinega očeta in same Dulcineje, ki jo v tokratni produkciji izmenjajoče poudabljata Kitry in Mercedes. Za koreografsko osnovo originala se predstava navezuje na našemu občinstvu manj poznano francosko različico.

V vlogi Don Kihota, ki je bila sprva zasnovana kot velika plesna vloga, je nastopil Tim Dolinšek, oproda Don Kihota, Sancho Pansa, je bil Tomaž Golub.

Glavni vlogi, Kitry in Basila sta plesala mlada slovenska baletna plesalka, članica Baleta SNG Opera in balet Ljubljana, Nina Kramberger in baletni plesalec ruskega rodu Oleg Karatsev.

Mercedes, ki v tokratni predstavi nosi precejšen delež, je plesala Gvenfolin Nagy, Espado pa mladi plesalec Alfie Pierce.

Amorčka (Cupid) je plesala mlada, še šolajoča se slovenska baletna plesalka Iza Fašun, Kitryjine prijateljice so v letu 2023 bile Klara Strmčnik, Manca Strmčnik, Nuša Gujt in Dorotya Langyel. Malega amorčka v sceni Driad je zaplesala Brina Gerebic. Basilovi prijatelji so bili Simone Caroso, Aleksander Trenevski in Christian Falcier. V tretjem dejanju so v pas de quatru zaplesali Gvendolyn Nagy, Alfie Pierce, Manca Strmčnik, Klara Strmčnik, Nuša Gujt, Dorottya Langyel, Simone Caroso, Aleksander Trenevski, Christian Falcier in Sebastian Macan.

V zborovskih vlogah so nastopili tako udeleženke in udeleženci Nadaljevalne & profesionalne delavnice klasičnega baleta kot udeleženke Osnovnega naprednega tečaja klasičnega baleta.

Toreadorji in Ribiči so bili Simone Caroso, Aleksander Trenevski, Christian Falcier, Sebastian Macan, Alessandro Fazzalari, Santa Benedek in Nicolo Marchi, v sceni Driad so plesale Nuša Gujt, Naja Kapun, Dorottya Lengyel, Larissa Hrytsai, Miguli Sekioka, Kanaha Ozawa, Ela Nora Belina, Riho Okuno, Janja Šinkovec, Lea Bruči, Lu Dornik, Mirtill Szerencsés, Giulia Babbucci, Ana Lina Telič, Teja Sever, Lina Bonfatti, Liza Szucs, Greta Bajza, Sophia Walther in Zala Planko, Mali amorčki pa so bile Eva Mesarec, Ivana Borovšak, Isabel Trimini, Danaja Šifrer, Himari Ishida, Leni Ladišić, Stella Tozon in Nina Ros.

Baletni zbor v prvem in tretjem dejanju so sestavljali Ana Lina Telič, Ahila Oku, Ela Narat, Zala Planko, Sophia  Walther, Mia Vojnovic, Lina Bonfatti, Miyuki Sekioka, Kanaha Ozawa, Riho Okuno, Liza Szűcs, Szofi Matei, Greta Bajza, Mirtill Szerencsés, Janja Šinkovec, Lu Dornik, Lana Druškovič, Teja Sever, Nuška Gujt, Naja Kapun, Samanta Drodvilaitė-Zieniūtė, Iza Fašiun, Giulia Babbucci, Aleksandar Trenevski, Christian Falcier, Simone Carosso, Nicoló Marchi, Sebastian Macan, Benedek Santa in Gergő Hotorán. 

Otroci so bili Stefania Marusig, Lisa  Bertoncelj , Zoja Mladenović, Luiza Afman, Gaja Tara Krušič, Nana Mihelič, Rea Felicijan, Ajda Hojnik, Pia Capl Škrinjar, Lena Pupis, Sofija Benčič, Laura Loparič, Stefania Churakova, Karla Kos, Julija Ferlič, Miša Dvoršak, Ana Pukl, Izabela Vesel, Polona Baumgartner, Ivana Borovšak, Laura Buršić, Eliza Racman, Riana Krebel, Yu Hirata in Jarne Horvat Juntes.

Plesalke in plesalci so celovečerno predstavo pripravili v devetih dneh. Luč je oblikoval Aleksander Pešec, ki je skupaj z Allisterjem Madinom in Tomažem Rodetom v pretežnem obsegu oblikoval tudi scensko podobo. Kostumi so bili iz fundusa SNG Opera in balet Ljubljana.

ROMEO IN JULIJA – CELOVEČERNI BALET NA TEDNU BALETA V AVDITORIJU PORTOROŽ

Društvo baletnih umetnikov Slovenije je v programu tedna baleta 2023 uprizorilo baletno predstavo Romeo in Julija, prvič 28.7.2023 v  dvorani OŠ Cirila Kosmača Piran – za udeležence Dancs-Piran 2023, nato pa 31.7.2023 v Amfiteatru Avditorija Portorož.

Želja, da Društvo baletnih umetnikov Slovenije na Poletnem festivalu Piran 2018 uprizori balet Romeo in Julija je botrovala nastanku različice znamenite ljubezenske zgodbe v klasični baletni verziji. Zaradi izjemnega uspeha v letu 2018 je bila predstava uvrščena tudi v programe aktivnosti DBUS v letih 2019, 2020, 2021, 2022 in 2023. Predstava v slabi uri in pol zajame zgolj vse najpomembnejše segmente Shakespearove drame in jih združi v celoto.

Najslavnejša ljubezenska zgodba vseh časov je v letu 2023 v izvedbi DBUS zaživela dvakrat, prvič v OŠ Cirila Kosmača Piran kot izobraževalni program, saj je predstavo spremlčjala podrobna strokovna razlaga, in drugič v Amfiteatru Avditorija Portorož. Romeo in Julija dajeta ime ljubezni sami. Mar ni res, da se skoraj vsak moški, ki doživi opojnost tistega sladkega čustva, imenovanega ljubezen, vsaj za trenutek prepozna kot Romeo? Ali pa ga s tem latinsko zvenečim imenom označijo drugi. Ni Julija tista podoba, v kateri bi se hotela najti vsaka ženska, ko začuti, da bo svoje življenje našla v drugem?

Vendar pa se vizija Romea in Julije ne izpolnjuje samo v milini, kajti poleg ljubezni je tudi zgodba o mržnji, prevzetosti, nestrpnosti in vzvišenosti, je zgodba poezije in nasilja. Zgodba o svetu sovraštva, v katerem se ljubezen izpolni v smrti. Tragedija iz renesančnega sveta, ki govori za vse čase in o vseh časih, tudi našem.

Dogajanje v baletni verziji izpod koreografskega peresa Tomaža Rodeta se preliva iz slike v sliko brez odmora, v zgodbi pa po besedah obiskovalcev ni ničesar preveč in ničesar premalo. Scena je zasnovana večinoma na back projekcijah, kostumi iz fundusa SNG Opera in balet Ljubljana pa predstavo obarvajo in zaokrožijo v celovito scensko podobo.

Baletna predstava Romeo in Julija v koreografiji Tomaža Rodeta in v produkciji Društva baletnih umetnikov Slovenije, ki je bila postavljena na oder leta 2018, je precej skrčena verzija, več kot za polovico krajša od originalne partiture. Predstava se odvije v dobri uri in pol in vključuje vse dramaturško pomembne trenutke. Pred gledalcem je tako celovita zgodba o Romeu in Juliji, ki se izogne praktično vsem v partituro dodanim baletnim vložkom, ki se na samo zgodbo ne navezujejo (npr. Karneval na trgu v drugem dejanju), celotna pozornost je preusmerjena na naslovna lika, dramaturško pomembni segmenti, kot sta npr. konflikt med Capuleti in Montegi in poroka Romea in Julije so močno skrajšani, dogajanje na trgu, v katerih pleše baletni zbor, pa prikaže zgolj zaradi atmosfere, ki služi kot nujni povezovalni člen v poglavitnih dramaturških precepih, ki vodijo ljubimca h tragičnemu koncu. Celovečerna predstava se premišljeno odvije v enem kosu z namenom, da poskuša zadovoljiti tudi tiste gledalce, ki se z baletom srečujejo prvič oziroma tiste, ki jim balet ni prav blizu in jih na tak način poskuša pritegniti. Koreografija ni nekakšen koreografski domet, v katerem bi koreograf iskal svoj lastni, še nevideni koreografski jezik, ampak je klasično baletna in stilno morda Crankovska, v pas de deuxih s številnimi »off balance« pozami in »slow motion« baletnimi koraki, ter za gledalca prav nič zahtevna, čeprav zanimiva. Če pomislimo, da je bila Rodetova Romeo in Julija namensko postavljena v ambient piranskega Tartinijevega trga, kjer samo prizorišče ni zagrajeno ampak je prosto dostopno vsem, je sam koncept predstave precej premišljena poteza koreografa.

Scenografija je preprosta in efektivna, poleg projekcij vključuje most v ozadju in občasno posteljo, ki na koncu postane mrtvaški oder, poudarek je na svetlobni podobi. Tako je predstava dokaj lahko prenosljiva iz prizorišča na prisorišče. Kostumi so iz fundusa SNG Opera in balet Ljubljana.

V vlogi Julije je ponovno nastopiła mlada slovenska baletna plesalka, Antoneta Turk, ob njej je bil izvrsten partner in prepričljiv Romeo solist Narodnega baleta iz Sarajeva, Oleg Karatsev. Mercutio je bil Tomaž Golub, v vlogi Benvolia pa je prvič nastopil Aleksander Trenevski. V vlogi Lady Capulet je debitirala Gvendolin Nagy, v vlogi Parisa Alfie Pierce ter v vlogi Lorda Montega Benedek Santa. V vlogi Patra Lorenza se je ponovno predstavil Jernej Kalan, v vlogi Tybalta Aleks Theo Šišernik in v vlogi Lorda Capuleta Siniša Bukinac.

Soliste je pripravil Anton Bogov, baletnih zbor, ki so ga sestavljali mladi baletni plesalci različnih narodnosti v okviru projekta dodatnega strokovnega usposabljanja, pa Aleks Theo Šišernik.

 

Produkcija DBUS

Glasba: Sergei Prokofiev

Koreografija in scenografija: Tomaž Rode

Baletna mojstra: Anton Bogov, Aleks Theo Šišernik

Luč: Aleksander Pešec

Scena in kostumi: DBUS in fundus SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Maribor

 

Zasedba:

Lord Capulet: Siniša Bukinac
Lady Capulet: Gvendolin Nagy
Julija, njuna hči: Anotneta Turk
Julijina dojilja: Nina Kramberger
Tybald, Julijin bratranec: Aleks Theo Šišernik
Paris, Julijin zaročenec: Alfie Pierce
Lord Monteg: Benedek Santa
Romeo, njegov sin: Oleg Karatsev
Mercutio, Romeov prijatelj: Tomaž Golub         
Benvolio, njun prijatelj: Aleksander Trenevski
Pater Lorenzo: Jernej Kalan
Ljudstvo: Iza Fašun, Nuša Gujt Bauman, Klara Strmčnik, Manca Strmčnik, Lea Bruči, Naja  Kapun, Samanta Drodvilaite, Janja Šinkovec, Lana Druškovič, Teja Sever, Giulia Babbucci, Simone Carosso, Christian Falcier, Nicolo Marcki, Sebastian Mecan, Alessandro Fazzalari