POSLOVILA SE JE LOJZKA ŽERDIN

IN MEMORIAM

LOJZKA ŽERDIN (23.2.1933 – 26.8.2020)

V torek, 26. avgusta 2020 je v 88. letu starosti za vselej prenehalo biti srce slovenske plesalke in plusen pedagogiske, članice Društva baletnih umetnikov Slovenije, LOJZKE ŽERDIN.

V 88. letu je danes preminila slovenska plesalka in plesna pedagoginja Lojzka Žerdin. Rodila se je v Ljubljani, Študirala pa je pri Mary Wigman v Berlinu in leta 1968 diplomirala iz umetniškega plesa in plesne pedagogike. Svoje znanje je izpopolnjevala v Dresdnu, Moskvi, takratnem Leningradu, na Dunaju in v Gradcu. Kot plesna pedagoginja se je nato zaposlila v ljubljanskem Pionirskem domu in na Srednji glasbeni in baletni šoli, kar dvajset let je nato na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo poučevala umetnost giba in s plesno kulturo vplivala na več igralskih generacij. Delovala je v samostojnih nastopih in recitalih, kot koreografinja plesnih skupin na akademiji, v gledaliških predstavah ter pri televizijskih oddajah in na filmu. Kot plesalka sodobnega plesa in koreografinja je ustvarila samostojen slog v plesnem ekspresionizmu.

Plesalka, koreografinja in pedagoginja Lojzka Žerdin se je rodila l. 1933 v Ljubljani. Na Srednji vzgojiteljski šoli je maturirala l. 1954, absolvirala pedagogiko in psihologijo na Filozofski fakulteti, bila zaposlena v otroškem vrtcu Ajdovščina in kot plesni pedagog na Srednji vzgojiteljski šoli v Ljubljani. Zaradi pedagoškega in koreografskega dela ji je Prešernov sklad l. 1966 podelil štipendijo za študij umetniškega plesa na šoli Mary Wigman v Berlinu, ki ga je končala l. 1968 in si pridobila naziv diplomirani pedagog za umetniški ples. Diplomo je l. 1970 nostrificirala AGRFT, istega leta je Lojzka Žerdin prišla na AGRFT, l. 1984 pa je bila izvoljena v naziv izredne profesorice.
Njena življenjska pot in njene izkušnje so zanimive in pomembne, ker si je pridobila izvrstno poznavanje otroške in mladostniške psihologije, ki je bila stalen vir navdiha tako njej kot tudi študentom, plesalkam in plesalcem, s katerimi je delala. Zaradi njenega talenta, znanja in intuicije so nekateri njeni študentje (igralci, režiserji in dramaturgi) že po letu ali dveh ustvarili mala umetniška dela. To je bilo zelo pomembno za njihov razvoj. Še po štiridesetih letih njeni bivši študentje nastopajo na pomembnih gledaliških in plesnih festivalih doma in v tujini, npr.: Borštnikovo srečanje in Performa, Maribor; Gibanica, Ljubljana; BITEF, Beograd; Tanzquartier, Dunaj; Dance 10, München.
Lojzka Žerdin je pomemben člen „mehke gledališke revolucije“, ki se je zgodila v 70-ih letih v Ljubljani. Bila je koreografinja pri predstavah, kot so Ionescova Učna ura in Kralj umira (SNG Drama), Handkejev Kaspar (EG Glej), Jovanovićevi Norci (SLG Celje) in Štih-Jovanovićev Spomenik G (EG Glej). Njene koreografije so prispevale k bistveni spremembi slovenskega gledališča in igralca na odru. Z njeno pomočjo so igralci raziskovali sebe, kolektivno odzivnost na točki, na enem mestu, in prostor. Kaj so, kdo so, kako so, kako stojijo, kaj počnejo, kako se gibljejo, kako govorijo. Odprla jim je oči tudi za Merca Cunninghama, da so ga lahko razumeli in se od njega učili. Na srečanju akademij 1973 so jih drugi študentje gledali kot čudo. Tega niso poznali.
S študenti je delala tudi samostojne projekte (N. Skrbinšek, J. Avbelj, M. Kalezić, M. Blagovič). Vadili so pa, kjer je bil prostor. V baletni predavalnici na AGRFT-ju, v MGL-ju, na DIF-u, povabili so se celo k uram ge. Žive Kraiger. Vzgojila je pridne, uspešne, pa tudi svojeglave umetnike. Učila jih je iskanja, zaznavanja in preseganja lastnih meja, in kaj je za kakšno predstavo še primerno, naravno: »Plešemo tudi, če se ne vidi in se temu ne reče ples. Pojemo tudi, če se ne sliši in se temu ne reče petje. Igramo tudi, če se ne vidi in se temu ne reče igranje.« In še moto Marthe Graham: »Telo nikoli ne laže.« Mnogi njeni bivši študentje so zdaj vrhunski slovenski umetniki ali učitelji na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.
Umetniško in pedagoško delo Lojzke Žerdin je najbolj primerno definirala Marija Vogelnik ob njeni izvolitvi l. 1984: »Sistem, ki ga je našla in ga še izgrajuje Lojzka Žerdinova v svojem prostoru na AGRFT, in ‘umetnost giba’ sta trdna kljub stalnim spreminjanjem […] Če poskušam opredeliti specifični plesni stil, ki ga razvija Lojzka Žerdin pri nas, bi rekla, da svoja znanja osredotoča na naravna gibanja in elemente hoje, teka, skoka in kroženj ter na dihanje med napetostjo in sproščanjem. Zajeta so znanja iz evropske plesne tradicije (Mary Wigman), ki jim dodaja temelje sistema ameriške šole (Martha Graham) v razponu, ki koristi principe krčenja–raztezanja […] Prvotno prevladovanje talne tehnike se je danes […] umaknilo v širše razsežnosti ter odstopilo prostor srednjemu plesnemu prostoru. Frontalnost je dopolnilo krožno prostorsko gibanje. Znatno je prisotna tudi nota ljudskega melosa, ki ga zna vnašati na najbolj enostaven in neposreden način, pri čemer rabi svoje poznavanje naše folklore.«

GORAZD VOSPERNIK – IN MEMORIAM

IN MEMORIAM

GORAZD VOSPERNIK (6.8.1931 – 11.8.2020)

V torek, 11. avgusta 2020 je v 89. letu starosti za vselej prenehalo biti umetniško srce GORAZDA VOSPERNIKA, baletnega solista, koreografa, baletnega pedagoga in dolgoletnga predstojnika ljubljanske baletne šole.

Gorazd Vospernik se je rodil 6. avgusta 1931 leta. V svet baleta je zakorakal pri svojih 18. letih, ko se je vpisal v baletno šolo k priznani slovenski baletni pedagoginji Lydii Wisiakovi. Lydia Wisiakova, ki je v Vosperniku takoj prepoznala izjemne baletnesposobnosti in talent bodočega baletnega solista, mu je dodatno znanje nudila na privatnih urah baleta, dokler mu ni baletni pedagog Slavko Eržen v tretjem razredu odstrl pristop k moški baletni tehniki. V času, ko je še obiskoval baletno šolo je hkrati že plesal v ljubljanskem baletnem ansamblu. Ko mu je bilo komaj dvajset let, je njegovo nadaljno baletno pot zaznamoval vdor Tatarov iz prve slike Mlakarjevega baleta Srednjeveška ljubezen. »To je bil moj prvi baletni večer« je zapisal pod fotografijo v svojem debelem albumu, danes polnemu baletnih spominov.

Vzporedno z obiskovanjem baletne šole in delovanjem v baletnem gledališču, se je šolal tudi na gradbenem oddelku Srednje tehnične šole v Ljubljanai in se po zaključku zaposlil v Litostroju, kjer je opravljal zahtevno nalogo vodje gradbišča. Vpetost v dvojnost vsakdana in negodovanje gradbenikov, češ da je vse prepogosto vpet v vaje ljubljanskega baleta, sta ga dokončno ukoreninila v baletni ansambel ljubljanskega baleta, kjer je od samega začetka plesal solistične baletne vloge.

Še pred svojo diplomsko baletno produkcijo, ki jo je skupaj s sošolkami Stanko Brezovar (kasneje soprogo dirigenta Carlosa Kleiberja), Jelko Rus, Bredo Hanžič in sošolcem Ikom Otrinom odplesal v šolskem letu 1954/55, je v enem najbolj plodnih obdobij slovenskega baleta plesal solistične vloge v baletih Pina Mlakarja Ohridska legendaDaninaVrag na vasiNekdanje svečanostiLisica ZvitorepkaSimfonično koloLes petits riens, Ljubezen in pravda, Lepa Vida, Naše ljubljeno mestoin Pepelka. 

Leta 1956 je Gorazda z dve leti starejšim prijateljem Janezom Mikličem pot popeljala na Dunaj. Bolj kot dunajske znamenitosti so ga zanimale vaje v dunajski Ljudski operi (Wiener Volksoper), kjer je prejel zaposlitev za naslednji dve leti. Ker pa ga plesanje v operetah ni zadovoljilo, ga je po enem letu nestor slovenskega baleta Pino Mlakar prepričal, da se vrne v Ljubljano. Vendar se tedaj v Ljubljani ni ustalil, pač pa znova odšel, tokrat (preko Münchna) v Stuttgart, kjer je plesal tri leta. Solistične vloge v baletih Giselle, TrnuljčicaHrestačRomeo in JulijaLabodje jezeroMozartina v koreografiji umetnika svetovnega slovesa Johna Cranka in v operi Catuli Carmina, so pričale o suvereni ekspresivnosti mladega klasičnega plesalca neverjetnočistih linij. Poglobljeno pedagoško raziskovanje baletov in metodike z Nikolajem Beriozovim, ki je tedaj v Stuttgartu vodil baletni ansambel, mu je odstiralo nova znanja in dragocene izkušnje, ki jih je kasneje uporabljal kot baletni pedagog.

Nationaltheater v Mannheimu je bila njegova zadnja postaja v tujini, vendar pa je tam ostal najdlje. Koreograf Heino Heiden ga je izbral za naslovno vlogo Frančiška Asiškega v svojem baletu Nobilissima visione na glasbo P. Hindemitha. Od leta 1961 do 1966 je med drugimi plesal prve vloge še v baletih HrestačPersefonaAntigonaPetruška in v operi Orfej.

Na povabilo gospe Lydie Wisiakove se je leta 1967 vrnil v Ljubljano in sprejel mesto baletnega pedagoga v srednji baletni šoli. Odkrival je povsem nov svet; za prehod z odrskih desk v baletno dvorano med učence je sam dejal, da je bil mnogo bolj zapleten, kot je pričakoval. V dvajsetih letih poučevanja je vzpostavil sistematični sistem poučevanja, ko je natančno razčlenil stopnjevanje od osnovnih korakov do zanj značilnih diagonal in vrtenj »najprej v levo«. Po izkušnjah iz odrskih desk se je zavedal, kako pomembna je čvrsta baletna tehnika. Za vsakoletne nastope baletnega podmladka je koreografiral mnogo etud in plesov ter skupaj s kolegi učitelji postavil nekaj celovečernih baletov (Hrestač,Giselle).

Kot predstojnik je vodil ljubljansko baletno šolo od leta 1974 do upokojitve leta 1987, ko je v ljubljanskem baletnem ansamblu skoraj vsak drugi plesalec nosil pečat njegovega znanja. S svojimi tehnično zahtevnimi kombinacijami baletnih vaj, ki jih je kot baletni mojster vsako dopoldne pripravljal v stari ozki baletni dvorani ljubljanske Opere, je močno prispeval k dvigu kvalitete domačih baletnih plesalcev.

Baletni umetnik in pedagog, Maestro Gorazd Vospernik je vse svoje življenje posvetil baletu. Za zasluge mu je Društvo baletnih umetnikov Slovenije leta 2013 podelilo najvišje slovensko baletno priznanje, nagrado Lydie Wisiakove za življenjsko delo.

Z odhodom Gorazda Vospernika odhaja pomemben del slovenske baletne zgodovine. Brez njegovega predanega dela, brezmejne delovne discipline, doslednosti in strokovne prodornosti ter nesebične ljubezni do mladih baletnih plesalcev, katerim je posvetil dobršen del svojega življenja, slovenski balet danes zagotovo nebi bil takšen kot je – boljši in kvalitetnejši. Prav zato bo Gorazd Vospernik za vselej zapisan v dosje slovenske baletne umetnosti.

DVA CELOVEČERNA BALETA IN KONCERTA NA POLETNEM FESTIVALU PORTOROŽ

DVA CELOVEČERNA BALETA IN KONCERTA NA POLETNEM FESTIVALU V AMFITEATRU AVDITORIJA PORTOROŽ

Čeprav je še sredi meseca julija 2020 kazalo, da letošnjega Poletnega festivala Piran zaradi epidemije novega koronavirusa ter razmer in ukrepov, vezanih na preprečevanje širjenja nalezljive bolezni Covid-19 ne bo, je Društvo baletnih umetnikov Slovenije v sodelovanju z Avditorijem Portorož v amfiteatru Avditorija Portorož, kamor se je preselil letošnji Poletni festival in se iz piranskega preimenoval v portoroškega, uprizorilo tri večere baleta, dve celovečerni predstavi, Damo s kamelijami in Romea in Julijo ter Gala baletni večer Dancs 2020.

Največji problem vezan na letošnji Poletni festival, s katerim se je soočilo Društvo baletnih umetnikov Slovenije je bilo zagotovo sestavljanje zasedb, oziroma pridobivanje plesalcev za uprizoritve, saj so tistim, s katerimi so se že dogovarjali v sredini julija sporočili, da letos predstav ne bo in so si tako nekateri izmed njih organizirali dopustovanje drugod. Na koncu jim je le uspelo pridobiti tako soliste kot baletni zbor, katerega moški del so zastopali pretežno študenti Madžarske baletne akademije iz Budimpešte. Celotna ekipa je tako z 20. julijem napela moči in v kratkem času obnovila obe celovečerni baletni predstavi ter pripravila gala baletni večer. In če na epidemijo novega koronavirusa pogledamo še iz pozitivnega zornega kota ugotovimo, da jim v normalnih razmeram k sodelovanju skoraj zagotovo nebi uspelo privabiti dveh mednarodno uveljavljenih baletnih umetnic, Natasche Mair in Maie Makhateli.

26. julija 2020 je bil na sporedu balet Dama s kamelijami na glasbo Giuseppa Verdija in Giacoma Puccinija. Pod taktirko baletnega mojstra Lea Mujiča in asistenta Aleksa Thea Šišernika so v glasvnih vlogah zaplesali Natascha Mair (Marguerite Gauthier), Ionut Dinita (Armando Duval), Petar Đorčevski (Monsigneur Duval), Nina Noč (Madame Duvernoy) in Filip Jurič (Plesis).

31. julija 2020 so uprizorili balet Romeo in Julija, v katerem so glavne vloge plesali Maia Makhateli (Julija), Petar Dorcevski (Romeo), Ionut Dinita (Mercutio), Nina Noč (Lady Capulet), Siniša Bukinac (Lord Capulet), Filip Jurič (Tybalt) in Bálint Rauscher (Pater Lorenzo).

1. avgusta 2020 so nato uprizorili še dva Baletna koncerta, prvega Večer Dancs-Piran, na katerem so se predstavili udeleženci letošnjega Mednarodnega poletnega baletnega seminarja ter Baletni večer slovenskih baletnih plesalcev z Nino Noč, Filipom Juričem, Yaman Kelemet, Ionutom Dinito, Nino Kramberger, Janom Trniničem in drugimi.

OK

MEDNARODNI POLETNI BALETNI SEMINAR DANCS-PIRAN 2020

OK

MEDNARODNI POLETNI BALETNI SEMINAR DANCS-PIRAN 2020

Navkljub epidemiji novega koronavirusa in številnim ukrepom za preprečevanje njegovega širjenja, je Društvo baletnih umetnikov Slovenije tudi uspelo organizirati in izvesti Mednarodni poletni baletni seminar Dancs-Piran 2020. Čeprav zaradi epidemije koronavirusa še dobra dva tedna pred pričetkom seminarja niso mogli z gotovostjo trditi, da seminar bo, so napeli vse moči in ga na koncu usepšno izpeljali. Za večino učiteljev so morali v zadnjem poiskati zamenjavo. Tako so letos poučevali Maia Makhateli, Leo Mujić, Nina Noč in drugi. V DBUS verjamejo, da so na koncu prav vsi izpolnili pričakovanja udeležencev, ki pa jih skupaj s pedagogi in osebjem letos ni smelo biti več kot 40. Za spoštovanje številnih ukrepov, od držanja medsebojne distance, nošenja zaščitnih mask, do striktnega vzdrževanja osebne higiene se v DBUS posebej zahvaljujeJo udeležencem ter osebju šole! Žal pa so bili udeleženci, ki so seminar obiskovali le v prvem tednu, zaradi izrednih razmer prikrajšani za zaključni nastop. Navkljub vsem zapletom in sprva odpovedi prav vseh dogodkov v Piranu, pa so v sodelovanju z Občino Piran in Avditorijem Portorož 1. avgusta 2020 v Amfitetaru Avditorija Portorož na koncu le uspeli izpeljati zaključni baletni koncert Dancs-Piran 2020.

OK

BALET POD ZVEZDAMI

OK

BALETNI KONCERT: BALET POD ZVEZDAMI

Društvo baletnih umetnikov Slovenije je v sredo, 24. junija 2020 na letnem odru Koncertne in gledališke dvorane Lendava uprizorilo tradicionalni baletni koncert “Balet pod zvezdami”. Tako kot v preteklih letih je bil koncert tudi letos posvečen praznovanju Dneva državnosti. Pred pričetkom koncerta je občinstvo nagovoril direktor Koncertne in gledališke dvorane Lendava, dr. Albert Halász.

Na koncertu so nastopili baletni plesalci – samozaposlenli v kulturi: Jelena Lečić, Mirjana Šrot, Asami Nakashima, Nina Kramberger, Filip Jurič, Yuya Omaki in Aleks Theo Šišernik. 

Program koncerta:

LABODJE JEZERO – Pas de deux Belega laboda

Glasba: Peter Ilič Čajkovski

Koreografija: Lew Ivanov

JELENA LEČIĆ, FILIP JURIČ

 

PEER GYNT, duet

Glasba: Edward Grieg

Koreografija: Edward Clug

ASAMI NAKASHIMA, YUYA OMAKI

 

PAS D’ESCLAVE

Glasba: Adolph Ch. Adam

Koreografija: Marius Petipa

NINA KRAMBERGER, ALEKS THEO ŠIŠERNIK

 

HORA, duet

Glasba: Balanescu quartet

Koreografija: Edward Clug

MIRJANA ŠROT, FILIP JURIČ

 

UMIRAJOČI LABOD

Glasba: Camille Saint Saens

Koreografija: Michal Fokine

JELENA LEČIČ

 

COME TOGETHER

Glasba:

Koreografija: Nina Kramberger

NINA KRAMBERGER

 

HARLEKINADA, pas de deux

Glasba: Cesare Pugni

Koreografija: Marius Petipa

ASAMI NAKASHIMA, YUYA OMAKI

NISMO POZABILI NA VAS

NISMO POZABILI NA VAS

Baletni koncert v koprodukciji Društva baletnih umetnikov Slovenije, SNG Opera in balet Ljubljana in Televizije Slovenija I neposredni prenos na drugem programu TV Slovenija v sredo, 3. junija 2020.

»Občinstvo smo v sedanjih okoliščinah prek zaslonov povabilo v baletno hišo. Ob tem pa sporočili, da tudi v teh časih ustvarjamo,« je povedal Tomaž Rode, predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije.

Ker so zaradi epidemije koronavirusa gledališke, operne in baletne dvorane za nedoločen čas zaprle svoja vrata, se je Društvo baletnih umetnikov Slovenije v sodelovanju s SNG Opera in balet Ljubljana in Televizijo Slovenija odločilo balet pripeljati v naše domove in vsem ljubiteljem tega žlahtnega plesa sporočiti, da balet ni pozabil nanje. Tako se je prvič zgodilo, da je Televizija Slovenija v živo iz SNG Opere in baleta Ljubljana ob praznem avditoriju prenašala gala baletni koncert. Večer plesnih duetov si je bilo v neposrednem prenosu mogoče ogledati na drugem programu TV Slovenija v sredo, 3. junija 2020, ob 20. uri.

»Gala baletni koncert, ki smo ga ustvarili z vrhunsko mednarodno ekipo, je dokaz neuničljive želje po Umetnosti, nastopanju in premagovanju na videz nepremagljivih ovir. Predstavlja zmago nad vsem, kar nas je v preteklih mesecih ustavilo. Presežke, ki so nastali v sodelovanju med strokovnimi in javnimi institucijami, si je bilo na televizijskih zaslonih mogoče ogledati s prenosom v živo z odra SNG Opere in baleta Ljubljana,« je povedal Staš Ravter, ravnatelj SNG Opera in balet Ljubljana

Organizatorji so za baletni koncert Balet ni pozabil na vas izbrali pretežno klasičen program z nekaj sodobnimi deli. V večeru duetov, sestavljenem iz priljubljenih baletnih predstav so plesali najboljši domači baletni plesalci in plesalke. Prvič pa je v Sloveniji nastopila tudi posebna gostja, prvakinja Maia Makhateli, ki je trenutno ena najboljših balerin na svetu.

»V teh čudnih, nepredvidljivih časih, ko si vsi želimo, da bi lahko neovirano počeli to, kar najraje delamo, torej ustvarjali tako zase kot za gledalce, nam takšni trenutki predstavljajo pot v normalnost,« je povedal ravnatelj SNG Opere in baleta Ljubljana Staš Ravter.

Baletni plesalci, ki so nastopanje že izjemno pogrešali, so bili nad pobudo za televizijski gala baletni koncert navdušeni, pa je dejal predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije Tomaž Rode

»Vemo, da naši dragi obiskovalci niso pozabili na nas, zato smo jim z baletnim koncertom sporočili, da tudi mi nismo pozabili nanje. Za to potezo smo se odločili, ker bo po preklicu epidemije verjetno preteklo še nekaj časa, preden bodo v zaprtih prostorih dovoljene javne prireditve s številčnejšim občinstvom,« je dejal Petar Đorčevski, umetniški vodja baleta SNG Opere in baleta Ljubljana.

OK

MEDNARODNI DAN PLESA 2020

OK

MEDNARODNI DAN PLESA

Slovenski poslanici ob Mednarodnem dnevu plesa 2020

VOJKO VIDMAR, prejemnik strokovne nagrade Lydie Wisiakove za življenjsko delo leta 2019, nekdanji solist Baleta SNG Opera in balet Ljubljana ter prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo leta 1996

Vse je za nekaj dobro. Reklo, ki me spremlja vse življenje …

Je morda trenutno stanje, ko smo prisilno omejeni v gibanju in naših svoboščinah, primerno za ponovno preverjanje tega rekla?

Vsekakor … Skoraj pozabljeno je naše zavedanje, da smo brezmejno blagoslovljeni z dejstvom, da smo nastali na planetu, ki je v primerjavi s kozmosom manjši kot nano delec, da smo na tem delcu ugledali luč sveta v objemu neskončno čudežne narave in doživljamo življenje v objemu kozmične ljubezni, umetnosti in plesa.

Naše pozabljanje in nespoštovanje teh dejstev in tega zavedanja, ob zagledanosti v materialni svet, je za nas priviligirance – nedostojno. Naše gornje dobro bdi nad nami in si želi, da cenimo, spoštujemo in uživamo prav vsak trenutek našega življenja, ki nam je podarjeno. Tudi tu in zdaj v tem ternutku ob zavedanju našega plesa, ki nas spremlja in izpolnjuje od našega nastanka. Ples, ki ne obstaja, če ni povezan z našimi notranjimi občutji, z radostjo v srcu, v stiku z glasbo, prijaznim pogledom na svet, na sočloveka. Lepota življenja, ovita v šal ljubezni …

Ples ima tisočero obrazov, in vsako gibanje našega telesa, kjerkoli, kadarkoli in kakršnokoli, povezano z prijaznimi mislimi in zadovoljstvom v naši notranjosti je … kozmični ples!

Plešite!

MILKO ŠPAREMBLEK, koreograf, plesalec, režiser in prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo leta 2020

Ples ni nekaj, kar se dogaja izven našega bitja … Osebno razumem, da je vsak korak, vsak gib naše roke, vsak obrat glave in vsaka poza našega telesa … da je vse to (lahko bi bilo) ples…

Ko pa ples nadgradimo, ga sistematiziramo in postavimo v nek nov odnos, ples postane nekaj, kar lahko gledajo tudi drugi … mogoče včasih tudi z užitkom in občudovanjem …

Ker je ples tankočutna uganka in čudežna preobrazba in nadgradnja vsakodnevnosti … v njem lahko odkrivamo skrivnostni svet naših notranjosti …

Mednarodna poslanica ob Mednarodnem dnevu plesa 2020

International Theatre Institute ITI
World Organization for the Performing Arts

GREGORY VUYANI MAQOMA, Južna Afrika
Plesalec, igralec, koreograf in plesni učitelj

Med nedavnim intervjujem sem moral globlje razmišljati o plesu in o tem, kaj mi pomeni. V iskanju odgovora na vprašanje sem se ozrl na prehojeno pot in spoznal, da gre pri vsem pravzaprav za smisel  – vsak dan predstavlja nov izziv, s katerim se je treba soočiti; sam poskušam osmisliti svet skozi ples.

Živimo v trenutku nepredstavljivih tragedij, v času, ki bi ga lahko najbolje opisal kot obdobje po človeku. Bolj kot kdajkoli prej moramo plesati z namenom, da spomnimo na človečnost, ki je še vedno med nami. Smisel in empatija morata preseči dolgotrajno obdobje nesporne virtualne pokrajine razpada, ki nas je pripeljala do katarze splošnega žalovanja; ta zaobjema vso žalost in mučno resničnost, ki življenje nenehoma preplavlja s smrtjo, zavračanjem in revščino. Naš ples mora bolj kot kdajkoli prej biti jasen znak svetovnim voditeljem in tistim, ki jim je zaupano varovanje in izbolševanje pogojev za človeštvo, da smo vojska divjih mislecev in da imamo namen korak za korakom spreminjati svet. Ples je svoboda in z našo najdeno svobodo moramo ujetosti, s katerimi se soočajo na različnih koncih sveta, osvoboditi tudi druge. Ples ni političen, a postane političen, ker je stkan iz človeških stikov in se odziva na okoliščine v poskusu, da človeku povrne dostojanstvo.

Ko plešemo s svojimi telesi, ko se premikamo po prostoru in se med seboj povezujemo, postanemo sila gibanja, ki prepleta srca, se dotika duš in prinaša ozdravljenje, ki ga tako brezupno potrebujemo. In smisel postane en sam večglav, nepremagljiv in nerazdružljiv ples. Zato moramo v tem trenutku plesati dalje!!!

Prevedla Tatjana Ažman

OK

REDNI OBČNI ZBOR DBUS 2020

OK

REDNI LETNI OBČNI ZBOR DBUS

Ljubljana, 19. marec 2020

Spoštovani člani DBUS,

REDNI OBČNI ZBOR 2020

Društva baletnih umetnikov Slovenije, napovedan za

nedeljo, 29. marca 2020, ob 11.00 uri

je skladno z odlokom Vlade RS z dne 17.3.2020

ODPOVEDAN

in prestavljen do nadaljnega.


IO DBUS

NUJNO OBVESTILO VEZANO NA IZBRUH EPIDEMIJE KORONAVIRUSA SARS-CoV-2

V primeru, da se situacija, vezana na epidemijo Koronavirusa SARS-CoV-2 do 25. marca 2020 ne bo umirila ter priporočila in navodila pristojnih državnih organov ne bodo preklicana, bo redni letni občni zbor DBUS bodisi prestavljen ali realiziran le v primeru majhnega števila prijav.

Ljubljana, 12. marec 2020

VABILO NA REDNI LETNI OBČNI ZBOR DBUS

Spoštovani člani DBUS,

vljudno vabljeni na

REDNI OBČNI ZBOR 2020

Društva baletnih umetnikov Slovenije, ki bo

v nedeljo, 29. marca 2020, ob 11.00 uri

v Mariboru, predvidoma* v sejni sobi Slovenskega narodnega gledališča Maribor, Slovenska cesta 27, 2000 Maribor 

Predlagani dnevni red:

  1. Izvolitev verifikacijske komisije (ugotavljanje prisotnosti)
  2. Poročilo verifikacijske komisije
  3. Potrditev predlaganega dnevnega reda
  4. Volitve delovnega predsedstva, zapisnikarja, dveh overovateljev zapisnika, kandidacijske komisije in volilne komisije.
  5. Poročilo predsednika, tajnice in blagajničarke
  6. Pogovor o poročilih
  7. Seznanitev z zaključnim računom DBUS za leto 2019, poročilo Nadzornega odbora in sprejem  zaključnega računa DBUS za leto 2019
  8. Poročilo o inventurnem stanju DBUS 2019
  9. Diskusija o višini članarine za leto 2020
  10. Program dela in finančna projekcija za leto 2020
  11. Razno (vprašanja, predlogi, mnenja, pobude)

V kolikor se bodo razmere vezane na izbruh epidemije Koronavirusa SARS-CoV-2 do občnega zbora umirile, bo po občnem zboru prijateljsko druženje!

OBVEZNE SO PREDHODNE PRIJAVE!

Zaradi situacije vezane na epidemijo Koronavirusa SARS-CoV-2, števila potrebnih mest na lokaciji občnega zbora, organiziranega prevoza članov ljubljanske regije in eventualne rezervacije prostora za druženje prosimo vse, da svojo udeležbo na občnem zboru potrdite najkasneje do vključno srede, 25. marca 2020, tako da izpolnite spletno prijavnico, ki se nahaja TUKAJ.

OBVESTILO VEZANO NA EPIDEMIJO KORONAVIRUSA SARS-CoV-2 – TUKAJ

Za nujna vprašanja lahko pokličete na telefonsko številko 040 465 160 oziroma pošljete elektronsko sporočilo na naslov [email protected]

Hvala!

Odhod prevoza iz Ljubljane bo izpred Narodne galerije ob 9.00 (nujne so predhodne prijave!).

IO DBUS

*z ozirom na izbruh Koronavirusa bo lokacija določena skladno s številom prijav.

OK

DVA BALETNA KONCERTA V BERLINU

OK

DVA BALETNA KONCERTA DBUS V BERLINU

Društvo baletnih umetnikov Slovenije je 6. in 7. marca 2020 v sodelovanju z Baletom SNG Opera in balet Ljubljana v Berlinu uprizorilo dva baletna koncerta. Koncerta v organizaciji Slovenskega kulturnega centra Berlin sta bila uprizorjena na prizorišču z imenom Bunker. Nekdanji nacistični bunker za telekomunikacije so odkrili šele pred dobrimi petimi leti, čeprav je bil zgrajen že leta 1937, pred štirimi leti pa so ga preuredili v prireditveni prostor, v katerem  danes uprizarjajo številne gledališke predstave in koncerte, na ogled postavljajo različne razstave, balet pa je bil tokrat na sporedu prvič. Program je vključeval dela iz baletov Labodje jezero, Gusar in Veliki Gatsby ter koreografije Žar, Solo za dekle, Umirajoči labod in Petar za vas. Plesali so Yaman Kelemet, Emilie Tassinari, Nina Kramberger, Petar Đorčevski in Aleks Theo Šišernik, v prvem večeru pa so poleg plesalcev nastopili še igralec Aleš Valič, pevka Darja Švajger in pianista Jaka Pucihar ter Gregor Jagodič. 

OK

V KRKI SO Z BALETNIM KONCERTOM OBELEŽILI SLOVENSKO BALETNO USTVARJANJE

OK

V KRKI Z BALETNIM KONCERTOM OBELEŽILI SLOVENSKO BALETNO USTVARJANJE

Novo mesto, 4. marec 2020 – Včeraj so v Krki v sodelovanju z Društvom baletnih umetnikov Slovenije v počastitev 100. obletnice slovenskega baleta uprizorili baletni koncert z naslovom Pas de deux, korak v dvoje, v kateri so baletni umetniki prikazali odlomke najbolj znanih klasičnih baletov pa tudi sodobnejše koreografije. Tako so tudi v Krki izkazali pozornost plesni umetnosti in njenim ustvarjalcem,  ki s svojim ustvarjanjem bogatijo družbo.

Program baletne predstave je sestavil Tomaž Rode, predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije v sodelovanju z umetniškim vodjem Baleta SNG Opera in balet Ljubljana Petrom Đorčevskim. Ljubitelji baleta so si v kratkih video zapisih lahko ogledali tudi delček opusa in mednarodnega ustvarjanja nestorjev slovenskega baleta Pie in Pina Mlakar, edinstvenega plesnega, koreografskega in življenjskega para, ki je slovenskemu baletu s 50 baleti, od tega 12 celovečernimi, vtisnil pomemben pečat. Krajše odlomke znanih klasičnih baletov so prikazali priznani baletni umetniki SNG Opera in balet Ljubljana. Nastopili so s suito Lok (Marin Ino in Filippo Jorio) in plesnimi odlomki iz baletnih stvaritev  Giselle (Maria Pavlyukova in Filip Viljušić), Žar (Petar Đorčevski in Emilli Tassinari), Trnuljčica (Ana Klašnja in Kenta Yamamoto), Largo (Urša Vidmar in Filip Viljušič) in Labodje jezero (Nina Noč in Petar Đorčevski).

Ogled fotografij