NAVIHANKA

Celovečerna komična baletna predstava v enem dejanju

Uprizoritev predstave je mogoča v poletnih mesecih.

Žanr: klasična baletna predstava

Dolžina 75 minut

Predstava nima odmora

Cena: 5.000 eur oz. po dogovoru. 

Fotogalerija

Balet v dveh dejanjih
Glasba: Ferdinand Hérold
Koreografija: Aleks Theo Šišernik & Tomaž Rode
Scena in luč: Aleksander Pešec
Baletna mojstra: Anton Bogov, Matjaž Marin

Lisa: Nina Kramberger, Naja Kapun

Colas: Aleksandat Trenevski, Armando Ferro

Vdova Simona, Lisina mati: Matjaž Marin, Christopher Thompson

Alain, bogati snubec Lise: Cristopher Thompson, Aleksandar Trenevski

Thomas, (Alainov oče): Jernej Kalan

Notar: Tim Dolinšek, Sebastian Macan

Ribiči, prijateljice in prijatelji Lise in Colasa, Pas de six, Štirje ponirki: Baletni zbor

Vsebina:

Prvo dejanje:
Zgodaj zjutraj vaški ribiči na obali lovijo ribe. Med njimi je tudi Colas. Iz slabo vzdrževane hiške pride Lisa, hči vdove Simone in išče Colasa. Ko ga najde si v miru izpovesta ljubezen. Njun ljubezenski ples prekine vdova Simona, ki nasprotuje njuni ljubezni, saj je Colas precej reven fant. Na pomoč pokliče ponirke, nato pa Lisi jasno pove, da se ne more poročiti s Colinom, ker je preveč reven. Da bi rešila svoje premoženje, bo Simona za Liso poiskala bogatega ženina. Lisi naloži delo in jo pošlje v hišo.

Ribiči Simoni, ki na tržnici vsak dan prodaja ribe, pokažejo svoj revni vlov. Od vlova v zadnjem času nikakor ne more zaslužiti dovolj, da bi lahko preživela sebe in svojo hči. Colin medtem na skrivaj v zaboj naloži kamenje, nanj pa ribe, tako da njegov vlov izgleda sila bogat. Z njim se pohvali Simoni, ki se rib sila razveseli, Colinu pa celo pritrdi, da je kot vse izgleda, primeren snubec Lisi. Colinu plača ribe, ko pa hoče dvigniti zaboj, je ta zaradi kamenja v njem pretežak. Simona ugotovi, da jo je Colin pretental in se razbesni. Colinu na srečo uspe zbežati. Simona z revnim vlovom odide na tržnico.

Na trg pridejo vaščanke in vaščani, pridruži se jim tudi Colas. Prijateljice iz hiše izvabijo Liso, ki zapleše s Colasom. Rajanje prekine vdova Simona, še vedno besna na Colasa. Še bolj pa se razjezi, ko vidi z njim Liso. Med tem ko ju poskuša na vsak način razdružiti, kar ji ne uspeva najbolje, Lisa na Simono vrže ribiško mrežo. Simona se vanjo popolnoma zaplete, na skrivaj posmehujoči se ji vaščani jo sicer iz zapletene mreže poskušajo rešiti, vendar pa Lisa in Colin kot navidezna rešitelja mrežo okoli Simone tako zapleteta, da je iz nje nikakor ne morejo več rešiti. Lisa in Colin zbežita, vaščani pa na pomoč pokličejo rokodelca, kovača in izdelovalca ribiških mrež Thomasa.

Thomas uspe s precej truda Simono izrezati iz mreže. Ko jo osvobodi jo vpraša kaj se je zgodilo in Simona mu pove, da sta jo v mrežo zapletla lastna hči Lisa in njen ljubljeni Colas, da pa Lisi nikakor ne more pustiti, da bi se s Colasom poročila, saj je preveč reven. Po smrti svojega moža so namreč prihranki bliskovito splahneli, rib pa v zadnjem času ni dovolj, da bi z njimi kaj zaslužila. Thomas, ki mu je Simona silno všeč ji pove, da je sila bogat, da ima sina po imenu Alainn, za katerega iščle nevesto, zato Simoni predlaga, da skleneta kupčijo – zaroko in poroko Lise in Alaina. Ko Simoni pocinglja z obilnim mošnjičem denarja, Simona veselo sprejme kupčijo.

Zdaj Simona panično išče Liso. Ko jo najde ji pove, da je zanjo našla ženina in jo more zato pripraviti na njegov prihod. Lisa obupana Colasu pove kaj se je zgodilo, ta pa si takoj izmisli spletko, s katero bodo pretentali Simono in preprečili Lisino poroko z Alainom. Lisa pristane na Colinov scenarij.

Simona pripravi vrt pred hišo za prihod Alaina. Ko je vse pripravljeno pride Thomas z vozom denarja, a Alaina, Lisinega snubca ni nikjer. Od strahu se je skril kar med denar. Ko ga Thomas najde ga ohrabri, da naj zasnubi Liso. Izkaže se, da je Alain razvajen, sramežljiv in malo moten sin bogataša, ki se v situaciji ne znajde. Na veliko začudenje Simone pobudo prevzame Lisa, ki se zaroči z Alainom. Simona in Thomas skleneta poročno kupčijo in se dogovorita, da s poroko ne bodo odlašali, pač pa Liso in Alaina poročili še istega večera. Thomas in Alain se odideta pripravit za poroko in poiskati notarja.

Na trgu zavlada panika, saj mora Simona Liso pripraviti na poroko. Fantom naroči, da naj okrasijo hišo in vrt ter pripravijo jedačo in pijačo, dekleta pa prosi, da ji pomagajo pripraviti Liso. Iz hiše prinese svojo poročno obleko, ki je sila staromodna. Simona in dekleta oblačijo in ličijo Liso.

Eden od fantov sporoči novico, da prihajata Thomas in Alain. Med tem, ko ju Simona pozdravlja in spoznava bodočega moža svoje hčere, se v ozadju prične razvijati Colasov scenarij. Lisa se na skrivaj neokusno naliči ter na neokusen način priredi poročno obleko. Colas pred vasjo na skrivaj počaka notarja, ga zveže, se obleče v njegova oblačila, se zamaskira in odpravi na poroko.

Poroka se začne. Simona in Thomas pokličeta ženina in nevesto, vendar ko Alain zagleda preveč našminkano Liso, se je tako ustraši, da poskuša zbežati. Na srečo ga Simona ulovi in odvije se poročni obred, v katerem kot notar nastopi zamaskirani Alain. Vsi mislijo, da sta zdaj Lisa in Alain poročena.

Poročno slavje nenadoma prekine nevihta, ki se razbesni nas morjem in vasjo. Močan veter odkriva strehe in na obalo iz morja meče čolne. Alain zbeži neznano kam, Lisa in Colas pa izkoristita divjanje neurja in se skrijeta pod čoln, ki ga je veter vrgel na obalo.

Ko je nevihte konec, Simona in Thomas panično iščeta Liso in Alaina. Predvidevata, da sta mladoporočenca želela biti sama, zato skleneta, da ju pustita pri miru in ju ne iščeta več. Med Simono in Thomasom zdaj vzplamti iskra ljubezni. Sedeča na čolnu, pod katerim se skrivata Lisa in Colas, si obljubita ljubezen. Vendar pa Simona Thomasu pove, da se bo z njim poročila le, če jo bo po tradiciji bogato nagradil. Thomas pove Simoni, da se kmalu vrne ponjo, da jo bogato odpelje na svoje posestvo, Lisa in Alain pa naj kot doto dobita Simonino hiško.

Simona pred hišo čisti posledice nevihte. Ko dvigne čoln in izpod njega najde Liso s Colasom se začudi in razjezi. Liso vpraša kje ima Alaina, ta pa ji odgovori, da tega ne ve. V tem trenutku se vrne Thomas s svojim sinom, ki ga ošteje, da je zbežal od svoje žene. Alain pove, da Lise noče za ženo, prav tako pa se Lisa norčuje iz Alaina. Simona, ki je uvidela kakšen je Alain in kateri je zdaj bogastvo obljubil Thomas pove, da ji je povsem jasno, da Alain noče Lise in Lisa noče Alaina, zato v dobro bodoče zakonske sreče s Thomasom predlaga, da ju ne silijo v ohranitev poroke. Problem vidita Simona in Thomas le v tem, da je zakon uradno sklenjen. V tem trenutku pa fantje za zabavo na trg prinesejo zvezanega notarja, ki so ga našli v grmu ob cesti. Ta pove kaj se mu je zgodilo in naznani, da je zakon med Liso in Alainom neveljaven. Jezen med fanti spozna Colasa in pove, da ga je on napadel, zvezal, se oblekel v njegovo obleko in brez uradnih pooblasil igral notarja. Simona se zaroti smeji, Thomas in notar pa jezno planeta nad Colasa. Spor reši Simona s svojim predlogom: notar naj zasluži tako, da sklene dvojno kupčijo. Poroči naj Liso in Colasa ter njo s Thomasom. Thomas uvidi kakšen je njegov sin in ga nažene, Simona pa v čast Thomasu zapleše nacionalni ples v plavutkah.

Rajanje se prične. Najprej se poročita Simona in. Thomas, nato pa Lisa in Colas, ki v čast ugodnemu razpletu zgodbe zaplešeta za vse navzoče.

OK

DAMA S KAMELIJAMI V AVDITORIJU PORTOROŽ

V letu 2024 je Društvo baletnih umetnikov Slovenije na Baletnem poletju v Avditoriju Portorož uprizorilo celovečerni balet Dama s kamelijami.

Balet vsebinsko sledi vsebini Verdijeve opere Traviata, ki je različica Dumasovega romana Dama s kamelijami. Na glasbo Giuseppa Verdija in Giacoma Puccinija je koreografijo sestavil Tomaž Rode, baletna mojstra pa sta bila Anton Bogov in Aleks Theo Šišernik. V letu 2024 je v vlogi Margherite Gautier po Tijuani Križman Hudernik (2017), Giorgi Vailatti (2018), Jeleni Lečić (2019) in Nataschi Mair (2020) zaplesala Gvendolin Nagy. Armando Duval je bil Alfie Pierce, ki je nasledil Kento Yamamota (2017 in 2018), Petra Đorčevskega (2019) in Ionuta Dinito (2020). Armanovega očeta, Monsigneura Duvala je plesal upokojeni plesalec, nekdanji član baleta SNG Opera in balet Ljubljana, Jernej Kalan (v letih 2017 in 2018 Aleks Theo Šišernik, v letu 2019 in 2020 Matjaž Marin). Vlogo Madame Duvernoy je po Tetiani Svetlični (2017), Nini Kramberger (2019) ter Nini Noč (2018, 2020) plesala Dorottji Langyel (2023) plesala Baletna plesala slovenskýma rodu, Naia Dobrota, in sicer z Olegom Karatsevim v vlogi Plesisa (prej Filip Jurič 2017, 2018, 2019 in 2020). Olympe (v letu 2017 Nina Noč ter v letih 2018, 2019 in 2020 Neža Rus) je bila mlada, talentirana balerina Iza Fašun. Grofa Perregauxa je interpretiral Matjaž Marin (Nal Zgonc v letu 2017, Ionut Dinita v letih 2018 in 2019 ter AlekTheo Šišernik v letu 2020 in Christian Falcier 2023). Nanine, sobarica, je bila Lu Dornik. 

ROMEO IN JULIJA NA BALETNEM POLETJU V AMFITEATRU AVDITORIJA PORTOROŽ

V programu Tedna baleta Portorož 2024 v Amfiteatru Avditorija Portorož, je Društvo baletnih umetnikov Slovenije uprizorilo baletno predstavo Romeo in Julija. Predstava, ki je bila na oder postavljena leta 2018, je precej skrčena verzija, več kot za polovico krajša od originalne partiture. Odvije se v dobri uri in pol in vključuje vse dramaturško pomembne trenutke. Pred gledalcem je tako celovita zgodba o Romeu in Juliji, ki se izogne praktično vsem v partituro dodanim baletnim vložkom, ki se na samo zgodbo ne navezujejo (npr. Karneval na trgu v drugem dejanju), celotna pozornost je preusmerjena na naslovna lika, dramaturško pomembni segmenti, kot sta npr. konflikt med Capuleti in Montegi in poroka Romea in Julije so močno skrajšani, dogajanje na trgu, v katerih pleše baletni zbor, pa prikaže zaradi atmosfere, ki služi kot nujni povezovalni člen v poglavitnih dramaturških precepih, ki vodijo ljubimca h tragičnemu koncu. Celovečerna predstava se premišljeno odvije v enem kosu z namenom, da poskuša zadovoljiti tudi tiste gledalce, ki se z baletom srečujejo prvič oziroma tiste, ki jim balet ni prav blizu in jih na tak način poskuša pritegniti. Scenografija je preprosta in efektivna, poleg projekcij vključuje most v ozadju, ki na koncu postane mrtvaški oder, poudarek pa je na svetlobni podobi. Kostumi so iz fundusa SNG Opera in balet Ljubljana.

V vlogi Julije je ponovno nastopiła mlada slovenska baletna plesalka Antoneta Turk, ob njej je bil izjemen kot Romeo Robert Hyland. Mercutio je bil Alfie Pierce, v vlogi Benvolia pa je nastopil Aleksander Trenevski. V vlogi Lady Capulet se je predstavila Gvendolin Nagy, v vlogi Parisa Christopher Thompson ter v vlogi Lorda Montega Matjaž Marin. V vlogi Patra Lorenza se je ponovno predstavil Jernej Kalan, v vlogi Tybalta pa Oleg Karatsev in v vlogi Lorda Capuleta Siniša Bukinac.

Soliste je pripravil Anton Bogov, baletnih zbor, ki so ga sestavljali mladi baletni plesalci različnih narodnosti v okviru projekta dodatnega strokovnega usposabljanja, pa Matjaž Marin.

PREMIERA BALETA NAVIHANKA V PRODUKCIJI DBUS

V Amfiteatru Avditorija Portorož je bila 5. avgusta 2024 na sporedu premierna uprizoritev baleta Navihanka v produkciji Društva baletnih umetnikov Slovenije. Pod koreografijo in scenarij se podpisujeta Aleks Theo Šišernik in Tomaž Rode, scena je delo Aleksandra Pešca. 

Tokratna uprizoritev Navihanke je vsebinsko prenešena na obalo, spremenjena je tudi sama zgodba baleta. 

V glavnih vlogah so plesali Matjaž Marin (Vdova Simona), Nina Kramberger (Lisa), Oleg Karatsev (Collas), Christopher Thompson (Alain), Jernej Kalan (Alainov oče) in  Sebastian Macan (Duhovnik). Zbor in Pas de six so plesali Mladi baletni plesali v okviru programa Dodatnega strokovnega usposabljanja mladih baletnih plesalcev, ki je potekalo v Avditoriju Portorož med 19. julijem 2024 in 12. avgustom 2024. 

Navihanka je bila kot Javna generalka uprizorjena še 2. avgusta 2024, sledita pa še dve ponovitvi, in sicer v sredo, 8. avgusta 2024 in v nedeljo, 12. avgusta 2024.

 

Vsebina:

Zgodaj zjutraj vaški ribiči na obali lovijo ribe. Med njimi je tudi Colas. Iz slabo vzdrževane hiške pride Lisa, hči vdove Simone in išče Colasa. Ko ga najde si v miru izpovesta ljubezen. Njun ljubezenski ples prekine vdova Simona, ki nasprotuje njuni ljubezni, saj je Colas precej reven fant. Na pomoč pokliče ponirke, nato pa Lisi jasno pove, da se ne more poročiti s Colinom, ker je preveč reven. Da bi rešila svoje premoženje, bo Simona za Liso poiskala bogatega ženina. Lisi naloži delo in jo pošlje v hišo.
 
Ribiči Simoni, ki na tržnici vsak dan prodaja ribe, pokažejo svoj revni vlov. Od vlova v zadnjem času nikakor ne more zaslužiti dovolj, da bi lahko preživela sebe in svojo hči. Colin medtem na skrivaj v zaboj naloži kamenje, nanj pa ribe, tako da njegov vlov izgleda sila bogat. Z njim se pohvali Simoni, ki se rib sila razveseli, Colinu pa celo pritrdi, da je kot vse izgleda, primeren snubec Lisi. Colinu plača ribe, ko pa hoče dvigniti zaboj, je ta zaradi kamenja v njem pretežak. Simona ugotovi, da jo je Colin pretental in se razbesni. Colinu na srečo uspe zbežati. Simona z revnim vlovom odide na tržnico.
 
Na trg pridejo vaščanke in vaščani, pridruži se jim tudi Colas. Prijateljice iz hiše izvabijo Liso, ki zapleše s Colasom. Rajanje prekine vdova Simona, še vedno besna na Colasa. Še bolj pa se razjezi, ko vidi z njim Liso. Med tem ko ju poskuša na vsak način razdružiti, kar ji ne uspeva najbolje, Lisa na Simono vrže ribiško mrežo. Simona se vanjo popolnoma zaplete, na skrivaj posmehujoči se ji vaščani jo sicer iz zapletene mreže poskušajo rešiti, vendar pa Lisa in Colin kot navidezna rešitelja mrežo okoli Simone tako zapleteta, da je iz nje nikakor ne morejo več rešiti. Lisa in Colin zbežita, vaščani pa na pomoč pokličejo rokodelca, kovača in izdelovalca ribiških mrež Thomasa.
 
Thomas uspe s precej truda Simono izrezati iz mreže. Ko jo osvobodi jo vpraša kaj se je zgodilo in Simona mu pove, da sta jo v mrežo zapletla lastna hči Lisa in njen ljubljeni Colas, da pa Lisi nikakor ne more pustiti, da bi se s Colasom poročila, saj je preveč reven. Po smrti svojega moža so namreč prihranki bliskovito splahneli, rib pa v zadnjem času ni dovolj, da bi z njimi kaj zaslužila. Thomas, ki mu je Simona silno všeč ji pove, da je sila bogat, da ima sina po imenu Alainn, za katerega iščle nevesto, zato Simoni predlaga, da skleneta kupčijo – zaroko in poroko Lise in Alaina. Ko Simoni pocinglja z obilnim mošnjičem denarja, Simona veselo sprejme kupčijo.
 
Zdaj Simona panično išče Liso. Ko jo najde ji pove, da je zanjo našla ženina in jo more zato pripraviti na njegov prihod. Lisa obupana Colasu pove kaj se je zgodilo, ta pa si takoj izmisli spletko, s katero bodo pretentali Simono in preprečili Lisino poroko z Alainom. Lisa pristane na Colinov scenarij.
 
Simona pripravi vrt pred hišo za prihod Alaina. Ko je vse pripravljeno pride Thomas z vozom denarja, a Alaina, Lisinega snubca ni nikjer. Od strahu se je skril kar med denar. Ko ga Thomas najde ga ohrabri, da naj zasnubi Liso. Izkaže se, da je Alain razvajen, sramežljiv in malo moten sin bogataša, ki se v situaciji ne znajde. Na veliko začudenje Simone pobudo prevzame Lisa, ki se zaroči z Alainom. Simona in Thomas skleneta poročno kupčijo in se dogovorita, da s poroko ne bodo odlašali, pač pa Liso in Alaina poročili še istega večera. Thomas in Alain se odideta pripravit za poroko in poiskati notarja.
 
Na trgu zavlada panika, saj mora Simona Liso pripraviti na poroko. Fantom naroči, da naj okrasijo hišo in vrt ter pripravijo jedačo in pijačo, dekleta pa prosi, da ji pomagajo pripraviti Liso. Iz hiše prinese svojo poročno obleko, ki je sila staromodna. Simona in dekleta oblačijo in ličijo Liso.
 
Eden od fantov sporoči novico, da prihajata Thomas in Alain. Med tem, ko ju Simona pozdravlja in spoznava bodočega moža svoje hčere, se v ozadju prične razvijati Colasov scenarij. Lisa se na skrivaj neokusno naliči ter na neokusen način priredi poročno obleko. Colas pred vasjo na skrivaj počaka notarja, ga zveže, se obleče v njegova oblačila, se zamaskira in odpravi na poroko.
 
Poroka se začne. Simona in Thomas pokličeta ženina in nevesto, vendar ko Alain zagleda preveč našminkano Liso, se je tako ustraši, da poskuša zbežati. Na srečo ga Simona ulovi in odvije se poročni obred, v katerem kot notar nastopi zamaskirani Alain. Vsi mislijo, da sta zdaj Lisa in Alain poročena.
 
Poročno slavje nenadoma prekine nevihta, ki se razbesni nas morjem in vasjo. Močan veter odkriva strehe in na obalo iz morja meče čolne. Alain zbeži neznano kam, Lisa in Colas pa izkoristita divjanje neurja in se skrijeta pod čoln, ki ga je veter vrgel na obalo.
 
Ko je nevihte konec, Simona in Thomas panično iščeta Liso in Alaina. Predvidevata, da sta mladoporočenca želela biti sama, zato skleneta, da ju pustita pri miru in ju ne iščeta več. Med Simono in Thomasom zdaj vzplamti iskra ljubezni. Sedeča na čolnu, pod katerim se skrivata Lisa in Colas, si obljubita ljubezen. Vendar pa Simona Thomasu pove, da se bo z njim poročila le, če jo bo po tradiciji bogato nagradil. Thomas pove Simoni, da se kmalu vrne ponjo, da jo bogato odpelje na svoje posestvo, Lisa in Alain pa naj kot doto dobita Simonino hiško.
 
Simona pred hišo čisti posledice nevihte. Ko dvigne čoln in izpod njega najde Liso s Colasom se začudi in razjezi. Liso vpraša kje ima Alaina, ta pa ji odgovori, da tega ne ve. V tem trenutku se vrne Thomas s svojim sinom, ki ga ošteje, da je zbežal od svoje žene. Alain pove, da Lise noče za ženo, prav tako pa se Lisa norčuje iz Alaina. Simona, ki je uvidela kakšen je Alain in kateri je zdaj bogastvo obljubil Thomas pove, da ji je povsem jasno, da Alain noče Lise in Lisa noče Alaina, zato v dobro bodoče zakonske sreče s Thomasom predlaga, da ju ne silijo v ohranitev poroke. Problem vidita Simona in Thomas le v tem, da je zakon uradno sklenjen. V tem trenutku pa fantje za zabavo na trg prinesejo zvezanega notarja, ki so ga našli v grmu ob cesti. Ta pove kaj se mu je zgodilo in naznani, da je zakon med Liso in Alainom neveljaven. Jezen med fanti spozna Colasa in pove, da ga je on napadel, zvezal, se oblekel v njegovo obleko in brez uradnih pooblasil igral notarja. Simona se zaroti smeji, Thomas in notar pa jezno planeta nad Colasa. Spor reši Simona s svojim predlogom: notar naj zasluži tako, da sklene dvojno kupčijo. Poroči naj Liso in Colasa ter njo s Thomasom. Thomas uvidi kakšen je njegov sin in ga nažene, Simona pa v čast Thomasu zapleše nacionalni ples v plavutkah.
 
Rajanje se prične. Najprej se poročita Simona in. Thomas, nato pa Lisa in Colas, ki v čast ugodnemu razpletu zgodbe zaplešeta za vse navzoče.

MEDNARODNI DAN PLESA 2024 – 29. APRIL 2024

MEDNARODNI DAN PLESA 2024

29. april 2024

Mednarodni plesni komite, ki deluje pod okriljem Mednarodnega gledališkega inštituta ITI Unesco, je leta 1982 ustanovil Mednarodni dan plesa. Praznujemo ga 29. aprila, na rojstni dan Jeana-Georgesa Noverra (1727−1810), stvaritelja novodobnega baleta. Vsako leto na ta dan obkroži svet poslanica ene od znamenitih osebnosti s področja plesa. Namen praznovanja in vsakoletne poslanice je povezati vse zvrsti plesa, da bi častili to obliko umetnosti in vedno znova odkrivali njeno univerzalnost, da bi premagali vse politične, kulturne in etnične ovire ter povezali ljudi skozi mir in prijateljstvo v jeziku, ki mu pravimo PLES. 

Pri nas je leta 2009 Društvo baletnih umetnikov Slovenije (DBUS) pričelo z objavljanjem slovenskih plesnih poslanic ob Mednarodnem dnevu plesa. Te slovenskemu plesnemu krogu in slovenski javnosti vsako leto sporoča eden od priznanih domačih baletnih in plesnih umetnikov. Prva, leta 2009, je bila zaupana koreografu, baletnemu plesalcu in Umetniškemu direktorju Baleta SNG Maribor Edwardu Clugu; druga, leta 2010 baletnemu plesalcu, koreografu, pedagogu in dobitniku strokovne nagrade Pia in Pino Mlakar 2010 za vseživljenjsko delo na področju baletne koreografije Vlastu Dedoviču; leta 2011 baletnemu plesalcu, koreografu, pedagogu, prejemniku strokovne nagrade Lydie Wisiakove 2011 za življenjsko delo na področju baletne umetnosti ter Prešernove nagrade za življenjsko delo 2018 Janezu Mejaču; leta 2012 baletnemu umetniku in častnemu predsedniku DBUS dr. Henriku Neubauerju; leta 2013 solistki baleta SNG Maribor in koreografinji Valentini Turcu; leta 2014 baletnemu plesalcu in prejemniku Prešernove nagrade za življenjsko delo 1996 Vojku Vidmarju, leta 2015 plesalcu, koreografu in prejemniku nagrade Prešernovega sklada 2015Gregorju Lušteku; leta 2016 baletni in plesni pedagoginji ter pobudnici Revij klasično-baletnih šol in društev RS Ani Vovk Pezdir;  leta 2017 baletnemu plesalcu, koreografu in predsedniku Društva baletnih umetnikov Slovenije Tomažu Rodetu; leta 2018 baletni plesalki, pedagoginji in prejemnici strokovne nagrade Lydie Wisiakove za življenjsko delo leta 2017 Ljiljani Keča, leta 2019 baletnemu plesalcu in umetniškemu vodji Baleta SNG Opera in balet Ljubljana Petru Đorčevskemu, leta 2020 koreografu, plesalcu, režiserju, prejemniku Prešernove nagrade za življenjsko delo leta 2020 Milku Šparembleku in baletnemu plesalcu, prejemniku strokovne nagrade Lydie Wisiakove za življenjsko delo leta 2019 in prejemniku Prešernove nagrade za življenjsko delo leta 1996, Vojku Vidmarju, leta 2021 priznani baletni solistki Nini Noč, leta 2022 prejemniku Glazerjeve nagrade za življenjsko delo v letu 2021, priznanemu slovenskemu baletnemu solistu, Edvardu Dežmanu, leta 2023 slovenski baletni prvakinji, baletni pedagoginji in koreografinji ter prejemnici strokovne nagrade Lydie Wisiakove za življenjsko delo, Neni Vrhovec, v letu 2024 pa poslanico sporoča slovenska baletna prvakinja in prvakinja Baleta SNG Maribor, Alenka Ribič.

Slovenska poslanica ob Mednarodnem dnevu plesa 2024

Društvo baletnih umetnikov Slovenije

Krovna organizacija s področja baletne umetnosti v Sloveniji

Slovenska plesna poslanica ob Mednarodnem dnevu plesa 2024

ALENKA RIBIČ, slovenska baletna prvakinja, prvakinja Baleta SNG Maribor in baletna mojstrica.

Vsak plesalec ve, kaj je ples, kaj lahko s plesom izraža in kakšne vrste plesa poznamo. Vsak plesalec tudi ve, kakšni občutki se ob plesu porajajo. A čeprav vsak te občutke dojema na svoj način, sem prepričana, da vsi plešemo iz lastnega zadovoljstva in ljubezni do plesa.

Ko enkrat začneš plesati, te ples prevzame in ti ne pusti več dihati brez njega. Vsak plié je tvoja zgodba, vsaka pirueta je tvoje potovanje. Potovanje v baletu je v dobrem in slabem zaznamovalo tudi moje življenje. Po 8 letih baletne šole in 35 letih kot prvakinja baleta v mariborskem gledališču, kjer sem zadnja leta tudi baletna pedagoginja in asistentka, se zavedam, da je balet ne samo spremenil moje življenje, temveč ga je popolnoma prevzel.

Nikomur ne pusti, da ti vzame veselje do plesa, samo nadeni si svoj »tutu« in pleši naprej!

Zelo mi je všeč misel igralke Sandre Bullock:

»Pravilo je, da moraš malo odplesati zjutraj, preden zapustiš dom, ker ti to spremeni način, kako boš hodil po svetu.«

In ja, ples nam spremeni način življenja – ples je naše življenje.

Mednarodna poslanica ob Mednarodnem dnevu plesa 2024

International Theatre Institute ITI
World Organization for the Performing Arts

Mednarodna plesna poslanica ob Mednarodnem dnevu plesa 2024

MARIANELA NÚÑEZ, Argentina – mednarodno priznana baletna plesalka

Za pisanje zgodovine ni dovolj spomin. In zgodovina gledališča, tako kot zgodovina vsakega od nas, je tudi zgodovina drugih, zgodovina o tem, kako se je umetnost, kot je ples, selila in rasla na različnih zemljepisnih širinah.

Na stenah v poslopju Kraljevega baleta je obešena zakladnica fotografij, ki pripovedujejo o potovanju, zgodovina kliče svoje protagoniste, in ples v Argentini sije z vsakim od teh imen.

Pogosto se institucije, izogibajo soočanja z odmevom obrazov in z imeni preteklosti ter se potopijo v tiho anonimnost. 

Organizacije, ki jih promovira in podpira ITI-UNESCO, kot je na primer Argentinski plesni svet, oa pogosto delujejo kot primer tistih, ki se borijo proti pozabi.

Z vami sem v zavezi, da rešimo in oživimo zgodovino mojstrov, umetnikov in koreografov, ki so v preteklosti obogatili svet plesa in si zaslužijo, da so zgled prihodnjim generacijam. Zavedati se moramo, da plesalci nismo gledalci, ampak dediči plesne tradicije prepletene  z umetnostjo, dostojanstvom in odrekanjem ter tisti, ki se zavedamo, da smo za umetnost poklicani, ker ljubimo lepoto. Čeprav našo pozornost pritegneta sedanjost in prihodnost, pa ne smemo pozabiti, da brez trdnih temeljev preteklosti in brez kontinuirane rodovitnosti naše zemlje, plesno drevo ne more bogato uspevati. Korenine so tradicija in hkrati tisto, kar hrani našo umetniško dušo.

POSLOVILI SMO SE OD BALETNEGA UMETNIKA, PLESALCA, KOREOGRAFA IN PEDAGOGA, IVA KOSIJA

V redo, 27. marca 2024, smo se na Pokopališču Vič poslovili od slovenskega baletnega umetnika, plesalca, koreografa, baletnega mojstra, asistenta in pedagoga, Iva Kosija. Z nagovorom sta se od Iva Kosija poslovila predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije, Tomaž Rode in baletni umetnik, Prešernov nagrajenec, Janez Mejač.

 

Tomaž Rode: Ivu Kosiju v slovo:

Dragi Ivo, učitelj in kolega!

Verjamem, da se vsa srečanja zgodijo z razlogom in verjamem, da se vsa srečanja zgodijo ob pravem času in na pravem mestu. Tako midva kot mnogi, ki se danes z žalostjo poslavljamo od tebe, smo se prvič srečali v naši slovenski baletni družini.   

Bil si plesalec, koreograf, asistent in baletni mojster, bil si prijatelj baleta.

Kot koreograf si imel srečo, saj si ujel še zadnji vlak bogate verige, ob kateri ste se zvrstili številni pravi slovenski koreografi v dolgih letih, ko je slovenski balet še gradil na zavedanju pomembnosti nacionalne baletne umetnosti. Takrat je bilo ustvarjanje slovenskih koreografov v Ljubljani ne le zaželjeno, pač pa nujno potrebno za ohranitev slovenske baletne koreografske tradicije. Ta je leta 2001 povsem zamrla. Danes se s statusom slovenskega baletnega koreografa predstavljajo večinoma tisti, ki se na svoji umetniški poti ustavijo v Sloveniji, in se navkljub svojemu dodeljenemu slovenskemu državljanstvu v tujini predstavljajo ne kot slovenci ampak kot italijani, romuni in tako dalje. Kako prav si imel Ivo že pred tridesetimi leti, ko si opozarjal, da slovenski balet umira.

Bil si eden zadnjih glasnih borcev za ohranitev slovenskega baleta, ki mora temeljiti pretežno na slovenskih baletnih plesalcih. Tem je potrebno namenjati pozornost, jih vzgajati in jim zaupati, si zatrjeval. Šola in teater bi po tvoje morala biti tesno povezana za zagotovitev dotoka domačih baletnih plesalcev. Spomnim se, ko si enkrat dejal, da v kolikor želimo ohraniti slovenski balet, mora tudi vodja biti slovenec. Kajti tujce ne zanima slovenski balet, zanimajo jih le lastni interesi. Danes lahko vidimo, kako prav si imel. 

Tvoja razmišljanja niso ostala le pri besedah. V času, ko je slovenskemu baletu, kakršnega smo poznali do tedaj, začel groziti obstoj, si neumorno in mimo vseh preprek izbiral nas, mlade in neizkušene. Nisi se nas bal zasesti v Giselle, Labodjem jezeru … Neumorno si nas pripravljal, nas vodil skozi proces, v ozadju pa si se, ne da bi mi vedeli ali čutili, boril, se pregovarjal in zahteval, da ugledamo odrske luči. Vedel si, da nismo izoblikovani plesalci, vedel pa si tudi, da se nikoli ne bomo izoblikovali, če nam ne bodo ponujene možnosti. Samozavest, ki si nam jo vlival je zagotovo botrovala lažjemu doseganju naših baletnih sanj v prihodnje.

Spomnim se te tudi žalostnega, obupanega in nemočnega, ko smo en za drugim zapuščali Ljubljano in odhajali v tujino. Po premieri Povodnega moža si me vprašal, če sem siguren da želim oditi … in potem si zamrmral, da je z našimi odhodi konec slovenskega baleta.  

Dragi Ivo, ne morem kaj dosti obljubiti, lahko pa zatrdim, da je tvoj prehod na onstranstvo sprožil val razmišljanj o slovenskem baletu, kakršnega smo imeli nekoč. Nekoč, ko smo bili kot družina, ko smo cele dneve preživljali v baletnih dvoranah, ko ste nas vi – starejši opijali s svojimi izkušnjami in nam je bilo zagotovljeno, da se od vas učimo. Bil je to čas, ko smo še kot otroci v baletni šoli vedeli, da nas domači profesionalni baletni oder pričakuje.

Ivo, danes se poslavljamo. Hvala za vse, hvala za tvoj doprinos slovenskemu baletu, hvala za to, ker si mnogim bil učitelj, koreograf, prijatelj. Počivaj v miru onkraj mavrice. Mi, ki smo še tukaj pa nate kot človeka, ki si obagatil naše zemeljsko popotovanje nikoli ne bomo pozabili in se še naprej trudili, da vsaj katero tvojih del, ki si jih zapustil, nekega dne ponovno ugleda odrske luči!

 

Janez Mejač: V slovo Ivu Kosiju

Spoštovana družina, dragi prijatelji!

Naš Ivo, dober prijatelj, ki je dolga leta in desetletja sobival z nami, ustvarjal svojo lastno podobo kot baletni plesalec in eden maloštevilnih slovenskih koreografov in ki je bil s svojim delom popolnoma predan plesu in gledališču, je odšel iz naše sredine.

Vendar Ivo ne more biti pozabljen, saj je s svojimi koreografijami za sabo pustil močno umetniško sled in njegova dela bodo živela še dolgo.

Kako ponosen je bil, ko je postal asistent pri velikem koreografu Milku Šparembleku in skupaj z njim ustvaril veliko nepozabnih baletnih predstav.

Kot mladenič se ni zadovoljil samo z delom v gledališču ampak se je navduševal tudi nad takrat modernimi družabnimi plesi. Bil je eden najboljših vsekakor pa prvih plesalcev, ki so odlično obvladali twist. Z njim nas je navduševal v živo in na televiziji.

 Srečevali smo se na naših druženjih, kjer je njegov prešeren smeh in gromki glas napolnil vsak prostor! Bil je veseljak, izredno družaben in v vsaki družbi prijeten sogovornik.

V kletni moški garderobi je bilo vedno živahno, polno smeha in dobre volje! Fantje so čez mesec nabirali prostovoljne prispevke in jih konec meseca družno porabili za dobro hrano in pijačo

V mojem spominu je za vedno zapisano nepozabno tekmovanje v balinanju med baletnimi plesalci iz Črne gore in Slovenije, ki mu je Ivo dajal ritem in zanos.

Na vseh teh dogodkih  ga je spremljala in podpirala  njegova Mima, s katero sta skupaj obiskovala tudi premiere v Operni hiši.

Njegov sedež bo odslej prazen…

Vsem zbranim izrekam iskreno sožalje in, … dragi Ivo… nasvidenje!!!

POSLOVIL SE JE BALETNI UMETNIK IVO KOSI

20. marca 2024 nas je pretresla novica, da se je za vselej poslovil slovenski baletni umetnik, plesalec in koreograf, Ivo Kosi.

Ivo Kosi se je rodil v Ljubljani, 5. septembra 1940. Srednjo baletno šolo je končal v Ljubljani. V ljubljanskem baletnem ansamblu je začel honorarno nastopati leta 1963, že med šolanjem na srednji baletni šoli v Ljubljani, ki jo je končal leta 1968. V ljubljanski Balet je bil angažiran leta 1965 in v njem je ostal 30 let, do upokojitve leta 1995. Od leta 1990 je bil nastavljen kot koreografski asistent. Od prve vloge leta 1967 v šolski predstavi Hrestač, kjer je plesal Mišjega kralja, je pogosto imel solistične vloge, med drugim ponovno v Hrestaču, Čudežnem mandarinu, Posvečenju pomladi (On), Razuzdančevi usodi, Žici, Povratniku, Hamletu (Grobar), Plesu kadetov (Ravnateljica), Romeu in Juliji (Benvolio), Boleru, večkrat je nastopal tudi po televiziji. Predvsem pa se je od leta 1979, ko je pripravil Zrak na glasbo J.S:Bacha za skupino “Lidija Sotlar”, uveljavil kot koreograf. Za isto skupino je naredil še Romanco I.van Beethovna, Delavca D Bučarja, Balet za dva I., van Beethovna, Tarsko valo Janeza Gregorca, Srečanje Vangelisa, Omen S- Rahmaninova in Glasbo za vodi G-F-Händla. V ljubljanski Operi in baletu je koreografiral Zapeljivca, Balleti, Prerojenje, Koncert za violino in orkester v g-molu, Povodnega moža in Musiques funébres, v Mariboru Zorenje, za televizijo pa med drugim Krst pri Savici J. Goloba ter Štiri temperamente I. Petriča. Koreograf je bil tudi pri nekaterih opernih predstavah in produkcijah Srednje baletne šole v Ljubljani ter pri predstavi z godbo policije Cesarjeva nov oblačila norveškega skladatelja K. Vlaka.

Od Iva Kosija se bomo poslovili v sredo, 27. marca 2024 ob 13. uri na pokopališlču na Viču.

OK

RAZPIS ZA PODAJO PREDLOGOV ZA PREJEMNIKE STROKOVNIH NAGRAD LYDIE WISIAKOVE v letu 2024

Društvo baletnih umetnikov Slovenije

Župančičeva 1

1000 Ljubljana

Datum: 18. marec 2024

 

RAZPIS ZA PODAJO PREDLOGOV ZA PREJEMNIKE STROKOVNIH NAGRAD LYDIE WISIAKOVE v letu 2024 

Besedilo razpisa

01

Izvršni odbor Društva baletnih umetnikov Slovenije (v nadaljevanju DBUS) objavlja razpis za podajo predlogov za prejemnike strokovnih nagrad Lydie Wisiakove v letu 2024 za delovanje na področju slovenske baletne umetnosti, in sicer

  • za umetniške in strokovne presežke na področju baletne umetnosti v obdobju zadnjega koledarskega leta oziroma največ zadnjih treh let;
  • za življenjsko delo na področju baletne umetnosti.

Predlagatelji so lahko fizične in pravne osebe.

02

DBUS podeljuje strokovne nagrade Lydie Wisiakove v sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem Opera in balet Ljubljana in s Slovenskim narodnim gledališčem Maribor.

03

Kandidati za nagrade so:

  • baletni umetniki ki delujejo ali živijo na področju Republike Slovenije;
  • fizične in pravne osebe, katerih delo je tesno vezano na področje baletne umetnosti v Republiki Sloveniji, hkrati pa delujejo ali živijo na področju Republike Slovenije,
  • baletni umetniki slovenske narodnosti, ki so v tujini posebej vidno in odmevno zastopali slovensko baletno umetnost in so s svojim delom v veliki meri pripomogli k prepoznavnosti slovenske baletne umetnosti izven meja Republike Slovenije.

04

Kandidati za nagrade iz točke 03 tega razpisa morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

Za strokovno nagrado Lydie Wisiakove za življenjsko delo:

  • da so se s svojim vseživljenjskim delovanjem in strokovnimi dosežki na področju baletne umetnosti za vselej zapisali v zgodovino slovenske baletne umetnosti.

Za strokovno nagrado Lydie Wisiakove za umetniške in strokovne presežke v obdobju zadnjega koledarskega leta oziroma v obdobju največ zadnjih treh let:

  • da so v obdobju zadnjega koledarskega leta oziroma v obdobju največ zadnjih treh let dosegli pomembne in vidne umetniške presežke na področju baletne umetnosti;
  • da so s svojim strokovnim delovanjem pomembno zaznamovali baletno dogajanje v Republiki Sloveniji v obdobju zadnjega koledarskega leta oziroma v obdobju največ zadnjih treh let,
  • da so slovenske narodnosti in so v tujini posebej vidno in odmevno zastopali slovensko baletno umetnost in so s svojim delom v veliki meri pripomogli k prepoznavnosti slovenske baletne umetnosti izven meja.

05

Strokovna komisija za podelitev strokovnih nagrad Lydie Wisiakove v letu 2024, ki jo sestavljajo strokovnjaki s področja baletne umetnosti, predstavniki DBUS, SNG Maribor in SNG Opera in balet Ljubljana, bo na podlagi prispelih predlogov odločala o podelitvi:

  • največ ene nagrade Lydie Wisiakove za življenjsko delo,
  • največ treh nagrad Lydie Wisiakove za pomembne umetniške dosežke na področju baletne umetnosti v obdobju zadnjega koledarskega leta oziroma v obdobju največ zadnjih treh let.

06

Predlogi morajo vsebovati:

  • naziv in naslov predlagatelja,
  • podatke o kandidatu (vključno s kontaktnimi podatki),
  • podrobno utemeljitev o izjemnosti predlaganega dosežka.

07

Posameznik lahko predlaga največ enega kandidata za nagrado Lydie Wisiakove za življenjsko delo in največ tri kandidate za nagrade Lydie Wisakove za izjemne dosežke na področju baletne umetnosti v obdobju zadnjega koledarskega leta oziroma v obdobju največ zadnjih treh let.

08

Predloge pošljite na enega od naslednjih načinov:

  1. tako, da izpolnite spletni obrazec, ki se nahaja na spletni strani www.dbus.si na naslovu: https://www.dbus.si/razpis-za-podajo-predlogov-za-prejemnike-strokovnih-nagrad-lydie-wisiakove-v-letu-2024/ (v nadaljevanju tea razpisa na spleni strani)
  2. v zaprti ovojnici s pripisom na sprednji strani ovojnice “Predlog za nagrado Lydie Wisiakove 2024 – NE ODPIRAJ” na naslov: Društvo baletnih umetnikov Slovenije, Trg prekomorskih brigad 1, 1000 Ljubljana, Slovenija
  3. kot prilogo v formatu word ali pdf s podpisom in kontaktnimi podatki predlagatelja po elektronski pošti na naslov [email protected].

najkasneje do vključno 30. aprila 2024.

Upoštevani bodo vsi predlogi, ki bodo nosili poštni žig oziroma bodo poslani pospletnem obrazcu ali elektronski pošti do vključno 30. aprila 2024, do 24:00 ure.

Predlogi oddani 1. maja 2024 in kasneje ne bodo upoštevani.

08

Strokovna komisija bo o prejemnikih nagrad v letu 2024 odločala najkasneje v 30 dneh po zaključku razpisa. 

09

Javna podelitev strokovnih nagrad Lydie Wisiakove po tem razpisu bo v sklopu Svečanega baletnega koncerta 2024.

IO DBUS

OBRAZEC ZA PRIJAVO KANDIDATOV


OK

Razpis za prijave k sodelovanju na »GALA VEČERU NOVIH BALETNIH KOREOGRAFIJ NA GLASBO SLOVENSKIH SKLADATELJEV 2024«

Društvo baletnih umetnikov Slovenije
Župančičeva 1
1000 Ljubljana

Datum: 18. marec 2024

RAZPIS: 

Društvo baletnih umetnikov Slovenije (DBUS) objavlja razpis za prijave k oblikovanju novih koreografij za projekt

»GALA VEČER NOVIH BALETNIH KOREOGRAFIJ NA GLASBO SLOVENSKIH SKLADATELJEV 2024«

Pogoji: 

  • na razpis se kot koreografi lahko prijavijo izključno člani Društva baletnih umetnikov Slovenije;
  • v izvedbi koreografije lahko sodelujejo tudi baletni plesalci, ki niso člani DBUS;
  • koreografija mora biti oblikovana na glasbeno podlago, ki je delo slovenskega skladatelja umetnostne (resne) glasbe*;
  • glasba iz zakladnice umetnostne glasbe slovenskih skladateljev je lahko poljubnega sloga in časovnega razdobja, v primeru, da glasbo spremlja vokal oziroma tekst pa mora biti ta v slovenskem jeziku;
  • originalna glasbena partitura je lahko krajšana oziroma kakorkoli spremenjena le v soglasju skladatelja oziroma nosilcev pravic za dela skladateljev.

Razpisne določbe: 

  • koreografije morajo biti v trajanju ne manj kot 3 (tri) in ne več kot 7 (sedem) minut; za koreografije daljše od 7 minut mora koreograf pridobiti soglasje IO DBUS;
  • posamezni plesalec lahko sodeluje v največ dveh koreografijah;
  • število plesalcev v posamezni koreografiji je omejeno na največ 3 (tri) plesalce, za vsakega morebitnega dodatnega plesalca pa mora koreograf pridobiti soglasje IO DBUS;
  • kandidat mora k prijavi priložiti poseben obrazec, ki je sestavni del razpisa; nepopoln obrazec se šteje za nepopolno prijavo;
  • V primeru, da bo skupna dolžina koreografij vseh prijavljenih koreografov presegala 60 minut, bo IO DBUS o prispelih prijavah odločal po končnem roku za oddajo prijav;
  • DBUS bo kandidate o rezultatu izbora obvestil najkasneje 15 dni po zaključku razpisa;

Končne določbe: 

  • DBUS honorira oblikovanje izbranih koreografij v okviru razpoložljivih sredstev v višini 200,00 eur neto za koreografije v dolžini 3 minut, v nadaljevanju pa dodatnih 20,00 eur neto za vsako dodatno minuto;
  • DBUS honorira nastopanje v koreografiji/ah po naslednjem vzorcu: nastop plesalca v eni koreografiji 100,00 eur neto/izvedbo, nastop plesalca v dveh koreografijah 160,00 eur neto/izvedbo;
  • DBUS ne krije stroškov kilometrin, prevozov, bivanja itd. v času študija koreografij, razen v primeru, če prijavitelj predhodno pridobi soglasje IO DBUS;
  • stroške najema baletnih dvoran za pripravo koreografije bo DBUS prevzel zgolj v primeru predhodnega dogovora z IO DBUS in če bodo to omogočala finančna sredstva;
  • finančne stroške kostumov, rekvizitov, scenografije itd. krije DBUS izjemoma v dogovorjeni višini samo v primeru predhodnega dogovora s predsednikom DBUS, če bodo to omogočala finančna sredstva, sicer pa je zaželjeno, da koreografi poiščejo kostume v kostumskih fundusih javnih zavodov;
  • DBUS krije stroške organiziranega prevoza na posamezna prizorišča, kilometrine pa le izjemoma, če organiziranega prevoza ni smiselno organizirati;
  • Izbrane koreografije morajo biti izključno nova koreografska dela in morajo biti javno prvič izvedene na premieri Gala večera novih baletnih koreografij na glasbo slovenskih skladateljev 2024;
  • z izvedbo koreografskega dela v okviru Gala večera novih baletnih koreografij na glasbo slovenskih skladateljev DBUS pridobi vse pravice za nadaljnje izvajanje posameznih koreografskih del tudi v drugih projektih DBUS brez dodatnih obveznosti do avtorja oziroma brez pridobitve soglasja avtorja.

IO DBUS bo prijavljene koreografe obvestil o datumu premiere večera naknadno. Pri določitvi datuma bo upošteval delovne obveznosti v nacionalnih baletnih ansamblih. Premiera večera je predvidena za mesec september ali oktober 2024.

Kandidati se morajo prijaviti s spletnim obrazcem, ki se nahaja na tej spletni strani v nadaljevanju

Končni rok za oddajo prijav na ta razpis je 30. april 2024 

DBUS bo upošteval prijave, ki bodo oddane po spletnem obrazcu do zaključka razpisa. 

Prijave oddane kasneje IO DBUS ne bo upošteval.

Za IO DBUS,

Tomaž Rode, predsednik

PRIJAVNICA NA RAZPIS


OK

REDNI LETNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA BALETNIH UMETNIKOV SLOVENIJE

Članicam in članom sporočamo, da bo redni letni občni zbór Društva baletnih umetnikov Slovenije 23. marca 2024 ob 15. uri v Sejni sobi SNG Maribor, Slovenska ulicxa 27, 2000 Maribor.

Vabilo – OBČNI ZBOR 2024