ROMEO IN JULIJA – CELOVEČERNI BALET NA TEDNU BALETA V AVDITORIJU PORTOROŽ

Društvo baletnih umetnikov Slovenije je v programu tedna baleta 2023 uprizorilo baletno predstavo Romeo in Julija, prvič 28.7.2023 v  dvorani OŠ Cirila Kosmača Piran – za udeležence Dancs-Piran 2023, nato pa 31.7.2023 v Amfiteatru Avditorija Portorož.

Želja, da Društvo baletnih umetnikov Slovenije na Poletnem festivalu Piran 2018 uprizori balet Romeo in Julija je botrovala nastanku različice znamenite ljubezenske zgodbe v klasični baletni verziji. Zaradi izjemnega uspeha v letu 2018 je bila predstava uvrščena tudi v programe aktivnosti DBUS v letih 2019, 2020, 2021, 2022 in 2023. Predstava v slabi uri in pol zajame zgolj vse najpomembnejše segmente Shakespearove drame in jih združi v celoto.

Najslavnejša ljubezenska zgodba vseh časov je v letu 2023 v izvedbi DBUS zaživela dvakrat, prvič v OŠ Cirila Kosmača Piran kot izobraževalni program, saj je predstavo spremlčjala podrobna strokovna razlaga, in drugič v Amfiteatru Avditorija Portorož. Romeo in Julija dajeta ime ljubezni sami. Mar ni res, da se skoraj vsak moški, ki doživi opojnost tistega sladkega čustva, imenovanega ljubezen, vsaj za trenutek prepozna kot Romeo? Ali pa ga s tem latinsko zvenečim imenom označijo drugi. Ni Julija tista podoba, v kateri bi se hotela najti vsaka ženska, ko začuti, da bo svoje življenje našla v drugem?

Vendar pa se vizija Romea in Julije ne izpolnjuje samo v milini, kajti poleg ljubezni je tudi zgodba o mržnji, prevzetosti, nestrpnosti in vzvišenosti, je zgodba poezije in nasilja. Zgodba o svetu sovraštva, v katerem se ljubezen izpolni v smrti. Tragedija iz renesančnega sveta, ki govori za vse čase in o vseh časih, tudi našem.

Dogajanje v baletni verziji izpod koreografskega peresa Tomaža Rodeta se preliva iz slike v sliko brez odmora, v zgodbi pa po besedah obiskovalcev ni ničesar preveč in ničesar premalo. Scena je zasnovana večinoma na back projekcijah, kostumi iz fundusa SNG Opera in balet Ljubljana pa predstavo obarvajo in zaokrožijo v celovito scensko podobo.

Baletna predstava Romeo in Julija v koreografiji Tomaža Rodeta in v produkciji Društva baletnih umetnikov Slovenije, ki je bila postavljena na oder leta 2018, je precej skrčena verzija, več kot za polovico krajša od originalne partiture. Predstava se odvije v dobri uri in pol in vključuje vse dramaturško pomembne trenutke. Pred gledalcem je tako celovita zgodba o Romeu in Juliji, ki se izogne praktično vsem v partituro dodanim baletnim vložkom, ki se na samo zgodbo ne navezujejo (npr. Karneval na trgu v drugem dejanju), celotna pozornost je preusmerjena na naslovna lika, dramaturško pomembni segmenti, kot sta npr. konflikt med Capuleti in Montegi in poroka Romea in Julije so močno skrajšani, dogajanje na trgu, v katerih pleše baletni zbor, pa prikaže zgolj zaradi atmosfere, ki služi kot nujni povezovalni člen v poglavitnih dramaturških precepih, ki vodijo ljubimca h tragičnemu koncu. Celovečerna predstava se premišljeno odvije v enem kosu z namenom, da poskuša zadovoljiti tudi tiste gledalce, ki se z baletom srečujejo prvič oziroma tiste, ki jim balet ni prav blizu in jih na tak način poskuša pritegniti. Koreografija ni nekakšen koreografski domet, v katerem bi koreograf iskal svoj lastni, še nevideni koreografski jezik, ampak je klasično baletna in stilno morda Crankovska, v pas de deuxih s številnimi »off balance« pozami in »slow motion« baletnimi koraki, ter za gledalca prav nič zahtevna, čeprav zanimiva. Če pomislimo, da je bila Rodetova Romeo in Julija namensko postavljena v ambient piranskega Tartinijevega trga, kjer samo prizorišče ni zagrajeno ampak je prosto dostopno vsem, je sam koncept predstave precej premišljena poteza koreografa.

Scenografija je preprosta in efektivna, poleg projekcij vključuje most v ozadju in občasno posteljo, ki na koncu postane mrtvaški oder, poudarek je na svetlobni podobi. Tako je predstava dokaj lahko prenosljiva iz prizorišča na prisorišče. Kostumi so iz fundusa SNG Opera in balet Ljubljana.

V vlogi Julije je ponovno nastopiła mlada slovenska baletna plesalka, Antoneta Turk, ob njej je bil izvrsten partner in prepričljiv Romeo solist Narodnega baleta iz Sarajeva, Oleg Karatsev. Mercutio je bil Tomaž Golub, v vlogi Benvolia pa je prvič nastopil Aleksander Trenevski. V vlogi Lady Capulet je debitirala Gvendolin Nagy, v vlogi Parisa Alfie Pierce ter v vlogi Lorda Montega Benedek Santa. V vlogi Patra Lorenza se je ponovno predstavil Jernej Kalan, v vlogi Tybalta Aleks Theo Šišernik in v vlogi Lorda Capuleta Siniša Bukinac.

Soliste je pripravil Anton Bogov, baletnih zbor, ki so ga sestavljali mladi baletni plesalci različnih narodnosti v okviru projekta dodatnega strokovnega usposabljanja, pa Aleks Theo Šišernik.

 

Produkcija DBUS

Glasba: Sergei Prokofiev

Koreografija in scenografija: Tomaž Rode

Baletna mojstra: Anton Bogov, Aleks Theo Šišernik

Luč: Aleksander Pešec

Scena in kostumi: DBUS in fundus SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Maribor

 

Zasedba:

Lord Capulet: Siniša Bukinac
Lady Capulet: Gvendolin Nagy
Julija, njuna hči: Anotneta Turk
Julijina dojilja: Nina Kramberger
Tybald, Julijin bratranec: Aleks Theo Šišernik
Paris, Julijin zaročenec: Alfie Pierce
Lord Monteg: Benedek Santa
Romeo, njegov sin: Oleg Karatsev
Mercutio, Romeov prijatelj: Tomaž Golub         
Benvolio, njun prijatelj: Aleksander Trenevski
Pater Lorenzo: Jernej Kalan
Ljudstvo: Iza Fašun, Nuša Gujt Bauman, Klara Strmčnik, Manca Strmčnik, Lea Bruči, Naja  Kapun, Samanta Drodvilaite, Janja Šinkovec, Lana Druškovič, Teja Sever, Giulia Babbucci, Simone Carosso, Christian Falcier, Nicolo Marcki, Sebastian Mecan, Alessandro Fazzalari
OK

CARMEN NA TEDNU BALETA PORTOROŽ

Zaradi izjemnega odziva občinstva v letu 2021 in 2022, se je tudi v letu 2023, navkljub temu, da projekta v letu 2023 nismo predvidevali, na oder vrnil balet Carmen, ki je v produkciji Društva baletnih umetnikov Slovenije nastal leta 2015 v okviru tedanjega Mladega slovenskega baleta. V letih 2015 in 2016 je Carmen v koreografiji Tomaža Rodeta in na glasbo Gorgesa Bizeta ter Rodiona Schedrina doživela več kot šestnajst ponovitev, v glavnih vlogah pa so se takrat zvrstili Mateja Železnik, Alena Medič, Barbara Potokar, Prisca Zeisel in Tetiana Svetlična (Carmen), Uroš Škaper, Tomaž Golub, Kenta Yamamoto in Filip Jurič (Don Jose), Kenta Yamamoto, Yuyin Muraishi in Tomaž Golub (Escamillo) ter Lara Flegar in Tijuana Križman Hudernik (Michaela). V letu 2018 je balet zaživel v še eni novi zasedbi. Carmen je plesala Nina Noč, Don Joseja Filip Jurič, Toreadorja Escamilla Ionut Dinita, Michaelo pa Maryija Kavaliova.

V sredini leta 2021 smo se v DBUS odločili, da v program zaradi razmer, vezanih na novi koronavirus, ko je bil obisk javnih dogodkov z upoštevanjem določenih omejitev Vlade RS ponovno dovoljen, uvrstimo tudi balet Carmen, in sicer v povsem novi scenski podobi in adaptirani ter razširjeni koreografiji. Carmen je plesala Nina Noč, Don Joseja Tomaž Golub, Toreadorja Escamilla Petar Đorčevski, Ciganko Adorio Ana Pandur in Michaelo Tijuana Križman Hudernik. Carmen je v letu 2021 pri občinstvu doživela izjemen uspeh, več obiskovalcev pa je zaradi skrčenega števila mest in neizpolnjevanja pogojev za obisk javnih prireditev žal ostalo pred vrati avditorija. To je botrovalo odločitvi, da balet Carmen uvrstimo v program DBUS tudi v letu 2022, ko so nastopili v Beatrice Bartolomei v vlogi Carmne, Tomaž Golub v vlofi Don Joseja in Antoneta Turk v vlogi Michaele.

V letu 2023, predstava je bila na sporedu najprej 21.7.2023 v Osnovni šoli Cirila Kosmača za udeležence Dancs-Pirana 2023, nato pa še 30.7.2023 v Amfiteatru Avditorija Portorož, je v vlogi Carmen debitirala mlada ballerina madžarskega rodu, Dorotya Lanyel, z izjemno odrsko prezenco, prefinjena, ljubeča, zapeljiva in izrazito zavračajoča v trenutku, ko Don Jose želi spremeniti njen vroči temperament, torej to kar Carmen v bistvu je, dokler mu v zaključnem duetu v celoti ni predala vseh svojih skritih čustev ljubezni, pa čeprav se je odločila za smrt, s katero je ubranila svojo resnično identiteto. Mladi slovenski baletni plesalec, v kulturi samozaposleni Tomaž Golub kot Don Jose je bil ponovno odličen, v celoti predan ljubezni do Carmen, pa hkrati čustvujoč do Michaele, ki ga resnično ljubi. V vlogi je docela dozorel, jo poustvaril umetniško zrelo, od dostojnega vojaka do propadlega moškega, ki je zavoljo ljubezni pripravljen žrtvovati praktično vse, celo lastno čast. Toreadorja Escamilla je poustvaril mladi plesalec Alfie Pierce, ki je bil prevzetno zapeljiv, prepričan v svoje toreodorsko poslanstvo, ko neozirajoč se na čustva Don Joseja v njem sproži največji izbruh blazne ljubosumnosti, s katero pogubi Carmen. Kot Michaela je debitirala mlada slovenska ballerina, ki se izobražuje na Baletni akademiji Dunajske državne opera, Nuša Gujt, tehnično izjemno zanesljiva, z gotovo odrsko prezenco, ki izžareva milino v ljubezni in razumevanju čustev, do katerih je Joseja privedla usoda. V vlogi Smrti, ki simbolizira prihajajočo smrt, rdećo nit celotne predstave je nastopil Gregor Luštek. Fernanda je bila Samanta Drodvilaitė–Zieniūtė in Krčmarica Lu Dornik, v vlogah Cigana in Duhovnika pa je ponovno nastopil Jernej Kalan. Ciganke so plesale Iza Fašun, Klara Strmčnik, Manca Strmčnik, Lea Bruči, Naja  Kapun, Samanta Drodvilaite, Janja Šinkovec, Lana Druškovič, Teja Sever, Giulia Babbucci , Vojaki in Cigani pa so bili Simone Carosso, Christian Falcier, Nicolo Marcki, Sebastian Mecan in Alessandro Fazzalari.

Scenska podoba tokratne produkcije je bazirala na spreminjajočih se back projekcijah in skromnih scenskih elementih. Živo obarvani kostumi pa so bili iz fundusa SNG Opera in balet Ljubljana. Balet Carmen je tudi v letu 2023 ponovno očaral številno občinstvo.

 

Glasba Georges Bizet

Režija in koreografija Tomaž Rode

Baletna mojstra Anton Bogov, Aleks Theo Šišernik

Scena in kostumi Tomaž Rode

Luč & Mojster na regulatorju Aleksander Pešec

 

V predstavi so plesali profesionalni baletni plesalci, samozaposleni v kulturi in zaposleni v javnih zavodih ter mladi slovenski, še šolajoči se talentirani baletni plesalci, ki jim je DBUS omogočil delo v času dopusta in počitnic, tako da so opravljali vsakodnevne kondicijske aktivnosti baletnih plesalcev, se dodatno izobraževali iz baleta ter pripravljali in sodelovali v izvedbah poletnih predstav, med katere je sodlila tudi produkcija baleta Carmen.

 

Carmen  Dorotya Langyel 
Michaela  Nuša Gujt 
Don José  Tomaž Golub 
Escamilio  Alfie Pierce 
Zuniga  Aleks Theo Šišernik 
Smrt    Gregor Luštek 
Fernanda  Samanta Drodvilaitė–Zieniūtė    
Krčmarica Lu Dornik 
Cigan Jernej Kalan  
Duhovnik Jernej Kalan 
Vojaki      Simone Carosso, Christian Falcier, Nicolo Marcki, Sebastian Mecan, Alessandro Fazzalari
Baletni zbor      Iza Fašun, Klara Strmčnik, Manca Strmčnik, Lea Bruči, Naja  Kapun, Samanta Drodvilaite,   

     Janja Šinkovec, Lana Druškovič, Teja Sever, Giulia Babbucci

PRVI VEČER UDELEŽENCEV DANCS-PIRANA 2023

Društvo baletnih umetnikov Slovenije je v okviru Mednarodnega poletnega baletnega tabora DANCS-PIRAN 2023, ki poteka v Piranu od 23. julija – 5. avgusta 2023, 29. julija 2023 uprizorilo tradicionalni zaključni koncert udeležencev prvega tedna tabora, ki je sestavljal prvi del celovečernega programa.

Udeleženci Mednarodnega poletnega baletnega tabora Dancs-Piran 2023 so v Amfiteatru Avditorija Portorož v okviru Tedna baleta 2023 nastopili na Prvem baletnem koncertu Dancs-Piran 2023

Vsako leto se udeleženci Mednarodnega poletnega baletnega tabora Dancs-Piran, ki ga že debet let zapored organizira Društvo baletnih umetnikov Slovenije, predstavijo na dveh zaključnih koncertih, po koncu prvega tedna tabora ter ob zaključku celotnega tabora.

Na prvem večeru so plesali tako tisti udeleženci tabora, ki so se odločili za udeležbo v prvem tednu, kot tisti, ki obiskujejo tabor v celoti. Poleg udeležencev so zaplesali še mladi baletni plesalci, ki so se izobraževali iz naslova dodatnega strokovnega usposabljanja, Iza Fašun, Nuša Gujt Bauman, Klara Strmčnik, Manca Strmčnik, Lea Bruči, Naja  Kapun, Samanta,Drodvilaite, Janja Šinkovec, Lana Druškovič, Teja Sever, Giulia Babbucci, Simone Carosso, Christian Falcier, Nicolo Marcki, Sebastian Mecan, Alessandro Fazzalari ter gosti Nina Kramberger, Antoneta Turk, Gvendolin Nagy, Alfie Pierce in Oleg Karatsev.

Program so sestavljali odlomki iz celovečernega baleta Don Kihot ter različne variacije, etude, pas de deuxi in sodobne točke. 

 

Program:

Osnovni napredni tečaj klasičnega baleta

ETUDA CVETLIČNI VALČEK

Glasba: Petr Ilic Tchaikovsky

Koreografija: Evelyn Teri

Anika  Kšela, Pilar Rubba, Gaia Baldè, Luna  Klešnik Lo Duca, Eva Maležič, Zala Lah, Inti Repovš, Margherita Benco, Anna Battaglia, Cinta Segulin Štambuk, Lucija Zupan, Stefania Marusig, Isabel  Trimini, Lisa  Bertoncelj, Brina Gerebic, Zoja Mladenović, Luiza Ažman, Gaja Tara Krušič, Nana Mihelič, Danaja Šifrer, Rea Felicijan, Laura Buršić, Eliza Racman, Riana Krebel, Leni De Andrea Ladišić, Nina Ros, Himari Ishida, Yu Hirata, Andrea Bertocchi

 

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta

DON KIHOT, Pas de quatre 

Glasba: Ludwig Minkus

Koreografija: Allister Madin po Mariusu Petipaju

Baletni mojster: Juliane Mathis

Gvendolyn Nagy, Alfie Pierce

Manca Strmčnik, Klara Strmčnik

Simone Caroso, Aleksander Trenevski, Christian Falcier

 

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta

FANTZIJA O CARMEN

Glasba: Georges Bizet

Koreografija: Angelika Chelino

Samanta Zieniūtė

 

DON KIHOT, variacija Kitrijine prijateljice 

Glasba: Ludwig Minkus

Koreografija: Marius Petipa

Riho Okuno

 

Osnovni napredni tečaj klasičnega baleta

IMPROVIZACIJA 1

Glasba: Piran Kristijan

Vodja delavnice: Gregor Luštek

Anika  Kšela, Pilar Rubba, Gaia Baldè, Luna  Klešnik Lo Duca, Eva Maležič, Zala Lah, Inti Repovš, Margherita Benco, Anna Battaglia, Cinta Segulin Štambuk, Lucija Zupan, Stefania Marusig, Isabel  Trimini, Lisa  Bertoncelj, Brina Gerebic, Zoja Mladenović, Luiza Ažman, Gaja Tara Krušič, Nana Mihelič, Danaja Šifrer, Rea Felicijan, Laura Buršić, Eliza Racman, Riana Krebel, Leni De Andrea Ladišić, Nina Ros, Himari Ishida, Yu Hirata, Andrea Bertocchi

 

DAMA S KAMELIJAMI, Duet iz zadnje slike

Glasba: Giacomo Puccini

Koreografija: Tomaž Rode

Gvendolin Nagy, Alfie Pierce

 

RAYMONDA, variacija Raymonde iz 1. dejanja

Glasba: Alexander Glazunov

Koreografija: Marius Petipa

Zala Planko

 

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega

DAMA S KAMELIJAMI, variacija Olympe

Glasba: Giuseppe Verdi

Koreografija: Tomaž Rode

Iza Fašun

 

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta

FLORINO PREBUJENJE, variacija 

Glasba: Riccardo Drigo

Koreografija: Marius Petipa

Mia Vojnović

 

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta

TRNULJČICA, Pas de deux iz 3. dejanja – Adagio

Glasba: Piotr Ilich Tchaikovsky

Koreografija: Marius Petipa

Baletni mojstri: Juliane Mathis, Anton Bogov, Allister Madin

Nuša Gujt Bauman, Christian Falcier

 

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta

DON KIHOT, Uvod v veliki pas de deux in Adagio iz velikega pas de deuxa 

Glasba: Ludwig Minkus

Koreografija: Allister Madin po / after Marius Petipa

Baletni mojster: Juliane Mathis

Družice:

Riho Okuno, Naja Kapun, Ana Lina Telič, Iza Fašun, Liza Szűcs, Samanta Drodvilaite, Miguli Sekioka, Kanaha Ozawa, Ela Nora Belina

Kitry: Nina Kramberger; Basil: Oleg Karatsev

 

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta

LABODJE JEZERO, variacija iz Pas de trois

Glasba: Petr Ilich Tchaikovsky

Koreografija: Marius Petipa

Ahila Oku

 

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta

IMPROVIZACIJA 2

Glasba: Piran Kristijan

Vodja delavnice: Gregor Luštek

Ela Nora Belina, Lana Kralj, Tara Pečnik, Ajda Požar, Ana Lina Telič, Ahila Oku, Ela Narat, Zala Planko, Sophia  Walther, Mia Vojnovic, Lina Bonfatti, Miyuki Sekioka, Kanaha Ozawa, Riho Okuno, Liza Szűcs, Szofi Matei, Greta Bajza, Mirtill Szerencsés, Benedek Santa

 

ROMEO IN JULIJA, Balkonska scena

Glasba: Sergei Prokofiev

Koreografija: Tomaž Rode

Antoneta Turk, Oleg Karatsev

 

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega

Osnovni napredni tečaj klasičnega baleta

DON KIHOT, Driade

Glasba: Ludwig Minkus

Koreografija: Allister Madin po Mariusu Petipaju

Koreografija Malih amorčkov: Mirjana Šrot

Baletna mojstra: Juliane Mathis, Anton Bogov

Kitry: Nina Kramberger

Mercedes: Gvendolyn Nagy

Cupid: Iza Fašun

Driade:

Velika Četvorka: Nuša Gujt, Naja Kapun, Samanta Drodvilaite, Larissa Hrytsai

Mala Četvorka: Miguli Sekioka, Kanaha Ozawa, Ela Nora Belina, Riho Okuno

Janja Šinkovec, Lea Bruči, Lu Dornik, Giulia Babbucci, Ana Lina Telič, Teja Sever, Lina Bonfatti, Liza Szucs, Greta Bajza, Sophia Walther

Mali Amorček: Brina Gerebic

Mali Amorčki: Anika  Kšela, Pilar Rubba, Gaia Baldè, Luna  Klešnik Lo Duca, Eva Maležič, Zala Lah, Inti Repovš, Margherita Benco, Anna Battaglia, Cinta Segulin Štambuk, Lucija Zupan, Stefania Marusig, Isabel  Trimini, Lisa  Bertoncelj, Zoja Mladenović, Luiza Ažman, Gaja Tara Krušič, Nana Mihelič, Danaja Šifrer, Rea Felicijan, Laura Buršić, Eliza Racman, Riana Krebel, Leni De Andrea Ladišić, Nina Ros, Himari Ishida, Mirtill Szerencsés, Yu Hirata, Andrea Bertocchi

OK

V PIRANU SE PRIČENJA DESETI MEDNARODNI POLETNI BALETNI TABOR DANCS-PIRAN

V Piranu se 24. julija 2023 pričenja Mednarodni poletni baletni tabor Dancs-Piran v letu 2023 je jubilejni, deseti zapored po vrsti.

 

Pedagogi na Dancs-Piran 2023:

 

Evelyn Téri – Avstrija

Evelyn Téri se je rodila v Budimpešti. Baletno šolo in baletno izobraževanje na visoki stopnji je opravila na Državnem baletnem inštitutu v Budimpešti, kjer je diplomirala z odliko. Takoj po končanem izobraževanju je postala članica baleta Državne opere v Budimpešti. Učila se je pri Hedvig Hidas in Olgi Lepesinskaji. Od leta

1965 se je izpopolnjevala pri Victorju Gsovskemu v Nemčiji, Mariki Bezobrazovi v Monte Carlu ter

Ursuli Bormann v Kölnu. Kasneje je študirala baletno metodiko po metodi Agrippine Vaganove, po kateri poučuje še danes. 1965 je Evelyn Téri zapustila Madžarsko in se kot solistka pridružila znamenitemu baletnemu ansamblu iz Stuttgarta, ki ga je tedaj vodil svetovno znani koreograf John Cranko. Kmalu za tem je prejela naslov “Izjemna umetnica”, ki ga podeljuje nemška zvezna država Baden-Wuerttemberg, hkrati pa ji je bilo častno dodeljeno nemško državljanstvo. Plesala je še v Luebecku in Kielu, v Državni nemški operi v Hamburgu ter Mannheimu. Kot gostja je odplesala številne predstave z Grand Ballet de France Classique v Južni Ameriki, z Baletom iz Mote Carla ter gostovala na Japonskem in v Belgiji. Plesala je glavne vloge baletnega repertoarja, med njimi Giselle in Myrtho v Giselle, Odette in Odile v Labodjem jezeru, Kitri v Don Kihotu, Pepelko v Pepelki, Julijo v Romeo in Juliji ter številne druge. Za svoje delo je prejela številne pomebne nagrade, med katerimi naj omenimo diplomo Galine Ulanove, posebno nagrado za povezovanje med zahodom in vzhodom, ki jo podeljuje inštitut za plesno kulturo v Evropi, nagrado Avstrijskega plesnega sveta in druge.

Po aktivni baletni karieri se je posvetila baletni pedagogiki in postala ena najbolj eminentnih in iskanih pedagoginj v svetovnem merilu. Poučevala je na Glasbeni akademiji v Mannheimu, na Baletni akademiji v japonskem Kyotu in drugje. Leta 2002 je Evelyn Téri prejela naziv profesorice na Madžarski plesni univerzi iz Budimpešte, leta 2003 pa naziv profesionalne baletne profesorice Republike Avstrije. Postala je profesorica baleta Avstrijskega zveznega gledališča, kjer je še danes redni profesor in projektni vodja na Dunajski baletni akademiji. Evelyn Téri je danes svetovno priznana pedagoginja in poučuje praktično na vseh znanih baletno izobraževalnih inštitucijah po Evropi, Ameriki, Kitajski, Koreji in Japonski.

Leta 2015 je z velikim uspehom koreografirala vse baletne vložke na znamenitem Opernem plesu, ki ga vsako leto prireja Dunajska državna opera. Njeno poslanstvo kot pegoginja in baletna mojstrica odlikuje izjemen profesionalni in človeški smisel za vse plesalce, od najmlajših do vrst profesionalnih baletnih plesalcev.

 

Juliane Mathis – Francija

Juliane Mathis je nekdanja balerina Pariške opere, danes pa učiteljica baleta in pilatesa. Potem, ko se je pet let učila klavir, je leta 1991 pričela z učenjem baleta, najprej do leta 1995 na Konservatorijuza ples v Parizu, nato pa v letih 1995 in 1996 na Baletni šoli Pariške opere (Ecole de danse de l’Opéra de Paris). Leta 1995 je na Pariškem konservatoriju prejela prvo nagrado. Hkrati je študirala tudi književnost in študij leta 1996 zaključila z odliko (Lycée la Fontaine (Pariz XVI.)).

Po zaključenem šolanju baleta, je bila Juliane Mathis leta 1996 sprejeta v ansambel baleta Pariške opere, kjer je leta 1997 sodelovala z mladimi plesalci ansambla v glavni vblogi v baletu La Vivandiere. Leta 2000 se je kot polfinalistka udeležila mednarodnega baletnega tekmovanja v Varni, na mednarodnem baletnem tekmovanja v Parizu pa se je istega leta uvrstila v finale. Leta 2003 je na mednarodnem plesnem festivalu v Miamiju plesalaAuberjev Grand Pas Classique, leta 2007 pa je bila promovirana v solistko (Coryphée) baleta Pariške opere, kjer je plesala do leta 2020.

Že leta 2004 je opravila državno diplomo za plesnega in baletnega pedagoga, nato pa leta 2020 še diplomo iz originalnega Pilatesa ((Mat et machines) – Mikaël Pulcini).

Leta 2017 je so ji v Pariški operi zaupali vodenje vaj baletnega zbora za produkcijo baleta Don Quichotte v Opéra Bastille, hkrati pa je do leta 2020 pripravljala baletne plesalce za vsakoletno tekmovanje baletnega zbora.

Od leta 2019 je učiteljica baleta na Inštitutu Stanlowa v Parizu, od leta 2021 pa v studiu Danse Pilates v Parizu poučuje tudi pilates. V letošnjem letu 2023 je zasnovala delavnice na temo klasičnega baleta v Centre National de la Danse – CND Pantin, ki jih tudi izvaja.

Danes je Juliane Mathis poznana kot izjemen strokovnjak za obsežen opus klasičnega baletnega repertoarja (Don Kihot, Labodje jezero, Bajadera, Giselle, Pepelka, Trnuljčica…), odlikuje pa se z odlično sposobnostjozajemanja koreografije in gibov telesa.

Je stalna članica avdicijskih komisij za sprejem v baletni zbor Pariške opere in za sprejem v baletno šoloPariške opere. Deluje kot baletna mojstrica tako z baletom Pariške opere kot s številnimi drugimi baletnimi ansambli, hkrati pa deluje tako z otroki, ki jih pripravlja na sprejemne izpite za vpis v Baletno šolo Pariške opere, kot s profesionalnimi plesalci, ki jih pripravlja za razna baletna tekmovanja. Ves čas poučuje tudi jogo, pilates in girokinezo.

V svoji bogati baletni karieri je sodelovala z mojstri baleta kot so Liane Daydé, Attilio Labis, Gilbert Mayer, Cyril Atanassof, Elisabeth Platel, Patrice Bart in drugimi, plesala pa je v baletih Pepelka, La Fille mal gardée, La Sylphide, Les Sylphides, Labodje jezero, La Bayadère, Hrestač, Don Kihot, Trnuljčica, Romeo in Julija, Raymonda, Onjegin, L’Histoire de Manon, Coppélia, Paquita, v Phèdre, Suite en blanc in Les Mirages Sergea Lifarja, v Deveti simfoniji, Čudežnem mandarinu Mauricea Béjarta, v Violinskem koncertu, Draguljih, Serenadah, Temi in variacijah, Kristalni palači, Štirih temperamentih in v Brahms-Schönbergovem kvartetu Georgea Balanchina, v Dami s kamelijami, Tretji simfoniji Gustava Mahlerjain v Sylviji Johna Neumeierja, v L’Arlésienne, Clavigo in Notre Dame de Paris Rolanda Petita, v Koncertu v G in v Goldbergovih variacijahJeroma Robbinsa, v Ivanu Groznem Jurija Grigoroviča, v Etudah Haralda Landerja, v Ikarusovem letu Thierryja Malandina, v Les Enfants du Paradis Joséja Martineza in v Kanonu štirih letnih časov koreografinje Crystal Pite.

 

Mirjana Šrot – Slovenija

Mirjana Šrot se je rodila v Mariboru, kjer je leta 2006 zaključila Srednjo glasbeno in baletno šolo v Mariboru in prejela nagrado za izjemne dosežke »dr. Roman Klasinc«. V času šolanja je že sodelovala z SNG Maribor (Trnjulčica, Labodje jezero). Pot je nadaljevala na Dunaju, kjer je leta 2010 z odliko diplomirala na Konservatorium Wien Privatuniversität, smer klasični balet. Od leta 2010 je redno angažirana v baletnem ansamblu Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Pleše tako rekoč v vseh rednih baletnih in opernih predstavah. Skupaj z gledališčem je gostovala po Evropi in drugih državah sveta (Mehika, Japonska, Italija, Hrvaška, Luxemburg, Finska, Slovaška, Madžarska, Rusija, Francija, …). V vidnejših vlogah smo jo videli v predstavah Walking Mad (Brown), Gusarju (ples s tamburini), Hora, Cantata, Kekec (Mojca) ter v Peer Gyntu (štirje norci).

Leta 2009 je prejela srebrno medaljo na 9. tekmovanju mladih slovenskih baletnih plesalcev in bronasto medaljo na tekmovanju Dance Brasil v Braziliji. V času šolanja je obiskala več seminarjev v Wolfseggu, na Polskem, v Miamiju, Braziliji ter na Dunaju.

Prvič se je srečala s poučevanjem baleta leta 2011 v Glasbeni šoli Slavka Osterca Ljutomer. Leta 2013 pa se je pridružila ekipi plesne šole Zapleši si. Udeležuje se redno tekmovanj ter plesnih revij. Njeni učenci so prejeli na TUTU2020, zlato, srebrno in bronasto medaljo v različnih kategorijah. Na tekmovanju Rollly Dance Open 2021 so prejeli elitno zlato ter zlato v skupinski točki ter bili uvrščeni med deset najboljših koreografij.

Mirjana je končala pedagoškoandragoške izpite na Pedagoški fakulteti v Mariboru, od leta 2014 pa je tudi članica komisije za potrjevanje Nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) Baletni plesalec, Plesalec ter Koreograf.

Od leta 2016 je članica izvršnega odbora Društva baletnih umetnikov Slovenije. Junija 2018, 2019 ter 2020 je bila v organizacijskem odboru tekmovanja TUTU.

Januarja 2018, 2019 in 2021 se je udeležila izobraževanja za učitelje Royal Academy of Dance ter tehnike Progressing Ballet Technique.

Julija 2020 pa je postala prav tako certificirana učiteljica tehnike Progressing Ballet Technique.

 

Anton Bogov – Slovenija 

Anton Bogov se je rodil v Omsku v Rusiji, baletno šolanje pa zaključil v Almatiju v Kazahstanu. Že v času šolanja je nastopal na šolskih produkcijah in gledaliških predstavah. Po baletnem tekmovanju leta 1993 v Moskvi se je zaposlil v Mednarodnem baletnem gledališču Ochi v Nagoji na Japonskem, kjer je še danes stalni gost. Naslednje leto se je priključil baletnemu ansamblu SNG Maribor, leta 1996 je postal solist, dve leti pozneje (1998) pa tudi slovenski državljan. Kot prvi solist in prvak mariborskega Baleta stalno nastopa tudi z drugimi ansambli: s SNG Opera in balet Ljubljana (z baleti Hrestač, Giselle, Ana Karenina, Labodje jezero), z Opero v Gradcu (z baleti La Sylphide in Navihanka), s HNK Zagreb (Trnuljčica, Labodje jezero, Don Kihot, Bajadera, Carmen) in z Narodnim gledališčem v Pragi (Labodje jezero). Je stalni gost mednarodnih baletnih festivalov v Osaki (Don Kihot in La Sylphide), Bregenzu (Don Kihot), z Romunskim narodnim baletom je gostoval po Evropi; udeležil se je tudi Festivala Kišinjev v Moldaviji, v gledališču v Toulonu pa je nastopil z baletoma Trnuljčica in Coppélia. V ZDA, natančneje v Atlanti v zvezni državi Georgia, je gostoval s predstavo Labodje jezero, z gala koncerti po Italiji (v Bologni, Genovi in Parmi) pa je nastopil v izbrani skupini Roberto Bollé and Friends. Čeprav je klasično izšolan baletni plesalec, velikokrat nastopa tudi v sodobnejših koreografskih stvaritvah (Balanchine, MacMillan, Massine, Clug, Turcu idr.). Na mnogih mednarodnih baletnih tekmovanjih (v Seulu, Ljubljani, Budimpešti, Varni, Nagoji, Luksemburgu in Šanghaju) je med leti 1995 in 2004 prejemal visoke nagrade za izvrstno tehniko, najboljše partnerstvo in celostni umetniški vtis. Po izboru novinarjev revije Mariborčan je bil naj kulturnik leta 2006, leta 2007 pa je prejel nagrado Prešernovega sklada. Med njegovimi zadnjimi plesnimi kreacijami spadajo naslovna vloga iz baleta Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva (v koreografiji Valentine Turcu), vloga Don Joséja iz baleta Carmen Rodiona Ščedrina (prav tako v koreografiji Valentine Turcu), vloga Colina iz komičnega baleta Navihanka, blestel pa je tudi kot zapeljivec Vikont Valmont iz neobaročnega baleta Nevarna razmerja ter Princ Siegfried (Labodje jezero).

 

Allister Madin – Francija

Allister Madin, baletni prvak, pedagog in koreograf prihaja iz Francije. V letih od 1999 do 2005 se je šolal v Baletni šoli Pariške opere, ob tem pa je leta 2004 zaključil in prejel akademsko kvalifikacijo (baccalauréat) iz flamenka. V letih med 2005 in 2019 se je udeleževal različnih usposabljanj z baletom gledališča Bolšoj v Moskvi, baletom iz San Francisca, z Nemškim državnim baletom v Berlinu, s Kraljevim Švedskim baletom, s Kraljevim Danskim baletom, z Norveškim nacionalnim baletom, s Finskim nacionalnim baletom, z baletom Het iz Amsterdama, z baletom Queenslanda, z Baletom zahodne Avstralije in z baletnim ansamblom Pacific Northwest.

Leta 2016 je zaključil študij profesorja klasičnega baleta.

Kot profesionalni baletni plesalec deluje od leta 2005, in sicer kot solist baleta Pariške opere, solist Béjart baleta iz Lausanne ter prvak Kraljevega novozelandskega baleta.

Leta 2006 se na Mednarodnem tekmovanju v Varni uvrstil v finale, leta 2014 pa je prejel prestižno nagrado za najboljšega mladega perspektivnega plesalca “Prix Arop”.

Kot solist baleta Pariške opere je plesal Princa Siegfried v Labodjem jezeru (Petipa/Ivanov), katerega je kot gost poustvaril tudi v Gledališču plesnih umetnostih Saitama na Japonskem, kjer je plesal z Ayako Ono in Yui Yonezawa, prvakinjama Japonskega nacionalnega baleta, Mercutia v Romeu in Juliji (Nurejev), Alaina v Navihanki (Ashton), Iñiga v Paquiti (Lacott) ter glavne vloge v baletih Bajadera (Nurejev), Trnuljčica (Nurejev), La Source (Bart), Le Papillon (Lacotte), La Petite Danseuse de Degas (Bart), Don Kihot (Nurejev), Manon (MacMillan), La Sylphide (Lacotte), Labodje jezero (Nurejeva), Kaguyahime (Kylian), Žar ptica (Bejart), Daphnis (Millepied) Glass pieces (Robbins). Kot solist je plesal še v kreacijah Crystal Pite, Alexandra Ekmana, Benjamina Millepieda, Wayna Mc Gregorja, Justina Pecka, Jamesa Thierréera in drugih.

V Béjart baletu iz Lausanne je plesal glavne vloge v baletih Boléro, Variations pour une porte et un soupir, Balet za življenje (vsi Béjart) in T’M et Variations (Roman).

Kot prvak Kraljevega novozelandskega baleta je plesal v baletih Serenade (Balanchine), Plamen Pariza (Vainonen), Festival cvetja v Genzanu (Bournonville), Nae Regrets (Enos), Hansel in Gretel (Prior),  Aurum (Toppov), Waterbaby Bagatelles (Tharp), Berceuse (Saunder), Remember Mama (Rowe).

Poustvaril je tudi več krstnih kreacij v baletih rezidenčnih koreografov Loughlana Priorja, Sarah Foster-Sproull, Shaun James Kelly, maorskega koreografa Mossa Pattersona in Kiare Flavin.

Z baletom Pariške opere je med drugim gostoval v gledališču Bolšoj v Moskvi, v Novosibirsku, Pekingu, Singapurju in Tokiu, s Kraljevim novozelandskim baletom pa po vsej Novi Zelandiji.

Gostoval je v Kanadi, Argentini in na festivalu Jacob’s Pillow v ZDA ter na številnih gala baletnih koncertih.

Kot koreograf se je uveljavil z deli El Fuego de la Pasion (2011) in Kaléidoscope (2013), Duo, Errance d’une Geisha in Fantaisie Libertine (2011), Adagio (2015). Leta 2015 je koreografiral Heures Dansantes in Amores za večer »Musique et Danse« v Opéri Garnier, za 2. mednarodni glasbeni in plesni festival Andros v Grčiji pa Barre chorégraphiée, Suite Caspienne in Medianoche (2016). Ecdysis solo (2018) za Varna IBC

Križišče (2020) za RNZB « Surovo ». Z Briceom Asnarjem,  prejemnikom tolkalne nagrade Adélaïde Ferrière Entwined Journey je soustvaril koreografijo Danzón, s plesalcem flamenka in koreografom Rubénom Molino pa koreografijo Geminvs.

 

Gregor Luštek – Slovenija

Gregor Luštek (1973) je plesalec, pedagog, koreograf in asistent režije, po potrebi tudi igralec. Ni dokončal študija  na Fakulteti za šport. Sodeloval je s pomembnimi ustvarjalci sodobno plesne umetnosti doma in v tujini in s številnimi gledališkimi režiserji. Za svoje avtorsko delo je prejel najpomembnejše domače nagrade, med njimi tudi nagrado Prešernovega sklada, najvišje priznanje Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti. Prav tako je dobitnik več prestižnih koreografskih nagrad v tujini za niz duetov, ki jih je  ustvaril s plesalko in koreografinjo Rosano Hribar. Kot pedagog je gostoval na številnih plesnih institucijah v Salzburgu, Marseilleu, Nimesu, Essenu, Dusseldorfu, Zagrebu, Gradcu, Budimpešti, Moldaviji, Indiji in Kitajski.

  • Osnovni moto Gregorja Luštega je: Telo govori, treba ga je poslušati. Pri tem izhaja iz treh temeljnih karakterjev telesa: opazovalca, zasledovalca in voditelja. Naslednja stopnja je »džibriš«, izmišljen ponavljajoči se jezik, ki se uporablja kot igralska tehnika oziroma kot orodje za opazovanje lastnega telesa v različnih čustvenih situacijah in stanjih, ki omogočajo slišati gib, doživeti  telo, videti trenutek. Ko koreografija začne zveneti, jo gledalec ne gleda več, temveč začne poslušati.

TRADICIONALNI BALETNI KONCERT OB DNEVU DRŽAVNOSTI V LENDAVI

Lendava je v mesecu juniju tradicionalno privabila ljubitelje baletne umetnosti, ki jim je bil namenjen prav tako tradicionalni Baletni koncert pod zvezdami, kot osrednji dogodek svečane proslave ob slovenskem prazniku Dnevu državnosti v letu 2023.

23. junija 2023 je Društvo baletnih umetnikov Slovenije na poletnem odru Gledališke in koncertne dvorane Lendava povodom državnega praznika, Dneva državnosti, Občini Lendava poklonilo tradicionalni Baletni koncert pod zvezdami. Prvi del večera – Baletni koncert – sta z Grand pas de deuxom iz baletaEsmeraldapričela Asami Nakashima in Yuya Omaki, za njima pa sta s koreografijo Tomaža Goluba, This too shall pass, nastopila Evgenija Koškina in Tomaž Golub. Lana Druškovič je zaplesala variacijo Swanilde iz baleta Coppelia, sledil pa ji je duet Phrigie in Spartaka iz baleta Spartak, ki sta ga zaplesala Satomi Netsu Pilca in Alexandru Pilca, za njima pa je Lana Druškovič nastopila še enkrat, tokrat v koreografiji Lukasa Zuschlaga z naslovom Brina. Mlada lendavska, devetletna plesalka, sicer zmagovalka Mednarodnega baletnega & koreografskega tekmovanja TUTU GRAND PRIX 2023 v kategorijah  I. BELA in XIII. KOREOGRAFIJA, Brina Gerebic, je odplesala variacijo Amorčka iz baleta Don Kihot. Koncert se je nadaljeval z nastopom Asami Nakashime in Yuye Omakija v koreografiji Edwarda Cluga, v duetu iz baleta Peer Gynt. Koncert sta zaključila Satomi Pilca in Tomaž Golub s koreografijo slednjega z naslovom Not our time. Koncert je spremljalo številno občinstvo, ki nad nastopom plesalcev ni skrivalo navdušenja.

 

Program:

 

ESMERALDA, pas de deux in coda

Glasba: Cesare Pugni

Koreografija: Marius Petipa

Asami Nakashina & Yuya Omaki

 

THIS TOO SHALL PASS

Glasba: M. Skorik

Koreografija: T. Golub

Evgenija Koškina & Tomaž Viktor Abram Golub

 

COPPELIA, variacija Swanilde

Glasba: Léo Delibes  

Koreografija: Marius Petipa

Lana Druškovič

 

SPARTAK, pas de deux

Glasba: A. Hačaturjan

Koreografija: D. Izbekisthan

Satomi Netsu & Alexandru Pilca

 

BRINA / BRINA

Glasba: Camille Saint-Saëns  

Koreografija: Lukas Zuschlag

Lana Druškovič

 

AMORČEK

Glasba: Ludwig Minkus

Koreografija: po Mariusu Petipaju

Brina Gerebic

 

PEER GYNT, duet

Glasba: Edward Grieg

Koreografija: Edward Clug

Asami Nakashina & Yuya Omaki

 

NOT OUR TIME

Glasba: F. Chopin

Koreografija: T. Golub

Satomi Netsu & Tomaž Viktor Abram Golub

BALETNO POLETJE V AVDITORIJU PORTOROŽ

Sprva Poletni festival Piran se je na pobudo Društva baletnih umetnikov Slovenije prvič odvijal leta 2014. Že prva izvedba festivala, namenjenega kulturni popestritvi v času najvišje turistične sezone je bila tako uspešna in odzivna, da je Poletni festival Piran postal vsakoletna stalnica piranskih poletnih noči, Društvo baletnih umetnikov Slovenije pa ob Občini Piran ter Avditoriju Portorož eden njegovih glavnih organizatorjev.

Petnajstdnevno kulturno dogajanje festivala, ki se je v letih 2014 do 2018 odvijal na odru, postavljenem na Tartinijevem trgu je bilo zastavljeno tako, da je nudilo na ogled spekter različnih kulturnih zvrsti, od klasičnega do sodobnega baleta, sodobnega plesa in tanga, predstav za otroke ter vse tja do klasične, sodobne in etno glasbe. Poletni festival Piran se je preprosto odvijal, za njegove dogodke ni vstopnine in je zato veljal za paleto odličnih kulturnih dogodkov, ki so bili na ogled dosegljivi prav za vse.

Da je bila, navkljub izjemnemu finančnemu bremenu festivala, takšna odločitev pravilna, pa pričajo besede dveh angleških turistk, ki sta po predstavi baleta Carmen v letu 2018 prisopihali do tehnične kabine: “Vstopnica za ogled takšnega vrhunskega dogodka, bi v Londonu dosegala višino, ki si jo zdaj, ko sva v pokoju nikakor ne bi mogle več privoščiti. Zato hvala vam in še enkrat hvala, da sva bili lahko še enkrat priča vrhunski predstavi. Domov odhajava polni emocij in če bo vse po sreči, se v Piran zagotovo spet vrneva!”

Za organizacijo festivala v letu 2019 novo vodstvo Občine Piran ni imelo toliko posluha kot preteklo. Tako smo šele v mesecu marcu 2019 od Občine Piran prejeli povabilo, da se festival v skrčeni obliki uprizori tudi v letu 2019. Ker v DBUS za organizacijo nismo imeli sredstev, poleg tega smo vse moči uprli v častno praznovanje 100-letnice slovenskega baleta, smo se odločili, da navkljub temu na predlog občine, da je festival izključno baletne narave z zgolj enim glasbenim dogodkom, na Poletnem festivalu Piran predstavimo nekaj svojih predstav.

V začetku leta 2020 smo z Občino Piran sicer pričeli z okvirnimi dogovori o morebitni izvedbi Poletnega festivala v letu 2020, vendar nam je vodstvo občine kmalu po pričetku pandemije novega koronavirusa sporočilo, da se odpovedujejo vsem kulturnim dogodkom v letu 2020. Kmalu pa smo prejeli sporočilo občine, da želijo festival navkljub vsemu izvesti, saj so se v mesecu juniju sprostile določene omejitve, ki zdaj dovoljujejo javne dogodke ob upoštevanju navodil NIJZ. Ker je bila prva polovica leta 2020 že tako ali tako z javnimi kulturnimi dogodki močno onemogočena, ob tem pa nihče ni mogel predvideti kaj se bo dogajalo v nadaljevanju leta 2020, smo se v DBUS odločili, da kulturnih dogodkov podhranjenem občinstvu vseeno ponudimo na ogled štiri baletne dogodke. Festival se je tako leta 2020 iz Tartinijevega trga preselil v amfiteater Avditorija Portorož, kjer je bilo takrat mogoče kontrolirati in izvajati vse omejitve skladno z navodili NIJZ, preimenoval pa se je iz Poletnega festivala Piran v Poletni festival Portorož. V letu 2021 smo festival preimenovali v Baletno poletje Portotož in ga izvedli v v letih 2021, 2022 in 2023 v Amfiteatru Avditorija Portorož.

Januarja 2023 smo nato na podlagi opravljenega sestanka z Občino Piran in z vodstvom Avditorija Portorož sprejeli odločitev, da v letu 2023 festival izvedemo na popolnoma enak način, kot smo ga izvedli v letih 2021 in 2022. Potekal je na odru Amfiteatra Avditorija Portorož. Baletno poletje 2023 je na ogled ponudilo naslednje dogodke:

 

PRVI BALETNI KONCERT DANCS-PIRAN Z GOSTI, 29. 7. 2023 ob 21.00

GALA VEČER NOVIH BALETNIH KOREOGRAFIJ NA GLASBO SLOVENSKIH SKLADATELJEV, 29.7.2023 ob 22.30

CARMEN, balet v dveh dejanjih in štirih slikah, 30. 7. 2023 ob 21.00

ROMEO IN JULIJA, balet v dveh dejanjih, 31. 7. 2023 ob 21.00

DAMA S KAMELIJAMI, balet v osmih slikah, 3.8.2023 ob 21.00

DON KIHOT, balet v treh dejanjih, 2.8.2023 ob 21.00 (Javna generalka)

DON KIHOT, balet v treh dejanjih, 4.8.2023 ob 21.00– izvedba prestavljena v OŠ Cirila kosmača Piran

ZAKLJUČNI BALETNI KONCERT DANCS-PIRAN Z GOSTI, 5. 8. 2023 ob 21:00
OK

MEDNARODNO BALETNO & KOREOGRAFSKO TEKMOVANJE TUTU GRAND PRIX 2023

Društvo baletnih umetnikov Slovenije je organiziralo baletno tekmovanje TUTU v letu 2023 osmič. Tekmovanje je zaživelo leta 2016, ko smo prisluhnili željam ne le solistov, pač pa tudi skupin, tako iz profesionalnih baletnih šol (konservatorijev) kot tudi ljubiteljskih oz. baletnih šol in oddelkov z osnovnim programom. Predvsem z vidika majhnosti našega prostora in omejenega števila talentiranih mladih plesalcev množičnost dogodka lahko prispeva k prepoznavnosti tekmovanja in baletnega šolanja otrok. Z letom 2022 je do sedaj slovensko, TUTU postalo prvo in edino mednarodno baletno tekmovanje v Sloveniji. Z letom 2023 pa se je TUTU preimenoval v TUTU GRAND PRIX.

Mednarodno baletno in koreografsko tekmovanje TUTU GRAND PRIX 2023 je potekalo od 24. – 28. maja 2023 na Velikem odru Gledališke in koncertne dvorane Lendava. TUTU 2023 je odprl vrata baletnim plesalkam in ple-

salcem ter koreografom ne glede na njihovo nacionalnost. V različnih kategorijah SOLO, SKUPINA ter  KOREO-

GRAFIJA so se pomerili učenke in učenci baletnih šol z osnovnim ali razširjenim programom, dijakinje in dijaki srednjih baletnih šol in študenti visokošolskih baletnih ustanov. Novost baletnega tekmovanja TUTU GRAND PRIX je bila v letu 2023 kategorija MINI, ki je omogočala tekmovanje plesalkam in plesalcem starosti od 8 do 10 let. V vseh kategorijah, razen v kategorijah KOREOGRAFIJA, so udeleženke in udeleženci tekmovali po dvokrožnem tekmovalnem sistemu, prvi krog in finale, točke iz prvega kroga tekmovanja pa so se seštevale s točkami v finalu, kar je posebnost tekmovanja TUTU GRAND PRIX.

Tako v prvem krogu kot v finalu tekmovanja ste se črtati dve oceni dodeljeni s strani žirantov, in sicer najvišja in najnižja. Tekmovanje v kategorijah KOREOGRAFIJA je vključevalo tri različne kategorije, KOREOGRAFIJA – SPODBUJANJE LASTNE USTVARJALNOSTI 10 – 14 LET, XIV. KOREOGRAFIJA – SPODBUJANJE LASTNE USTVARJALNOSTI 15 – 18 LET (z njima želi TUTU spodbujati mlade k čimprejšnjemu pričetku delovanja na področju baletne koreografije)ter KOREOGRAFIJA PROFESIONALNO.

Strokovno žirijo je sestavljalo sedem članov, mednarodnih strokovnjakov s področja baleta: Sawako Haruyama iz Japonske, prof. Evelyn Téri iz Avstrije, Mirna Sporiš iz Hrvaške, Evgenija Koškina iz Slovenije, Szilárd Macher iz Madžarske, Gustavo Bassera Quintans iz Brazilije, in Allister Madin iz Francije, ki je bil predsednik žirije.

Društvo baletnih umetnikov Slovenije se trudi za čim transparentnejšo izvedbo tekmovanja. Strokovni žiriji so se tekmovalci predstavi izključno po številki, brez imena in priimka. Prav tako so se do objave finalnih rezultatov

vse evidence tekmovalcev vodile izključno v številkah. Skrbno se je pazilo, da strokovna žirija tekmovalne

knjižice ni prejela v vpogled pred zaključkom tekmovanja. Člani žirije so tekmovalke in tekmovalce ocenjevali na ocenjevalnih listih po kriterijih in pravilniku, ki jih je pripravil organizacijski odbor tekmovanja. Nastopi so se ocenjevali s točkami od 60 do 100; najvišja in najnižja ocena sta se tako v prvem krogu kot v finalu tekmovanja brisali, rezultat pa je bil seštevek preostalih točk, deljen s številom preostalih žirantov. Za vstop v finale je bilo potrebno zbrati 75 točk. Končna ocena, dosežena v finalu tekmovanja se je seštela s končno oceno iz prvega kroga tekmovanja in delila z dva, kar je predstavljalo končni rezultat tekmovanja, ki je določal končni vrstni red in nagrade. Za tekmovalce, ki se niso uvrstili v finale, je vrstni red določalo doseženo število točk v prvem krogu, uvrščeni pa so bili za tekmovalci, ki so se uvrstili v finale tekmovanja. V primeru enakega števila točk dveh ali več kandidatov je o končnem vrstnem redu uvrstitve odločila žirija.

Neposredno po zaključku prvega kroga tekmovanja sta žirija in organizacijski odbor tekmovanja omogočila vpogled mentorjev in tekmovalcev v ocenjevalne liste izključno tistih tekmovalcev, ki se v finale tekmovanja niso uvrstili, tekmovalcem, ki so se uvrstili v finale tekmovanja, pa je bil omogočen vpogled v ocenjevalne liste tako prvega kroga kot finala tekmovanja neposredno po zaključku tekmovanja. Po prvem krogu tekmovanja je bil objavljen seznam tekmovalcev, ki so se uvrstili v finale brez doseženega vrstnega reda, prav tako niso bile navedene prejete točke. Število doseženih točk v prvem krogu tekmovanja je bilo zato za tekmovalce, ki so se uvrstili v finale objavljeno šele skupaj z rezultati finalnega kroga tekmovanja. Odločitve žirije so bile dokončne, je pa bilo mogoče na odločitev žirije podati ugovor najkasneje eno uro po objavi rezultatov, in sicer le v kolikor so obstajali tehtni in utemeljeni razlogi, ki nakazujejo na neupoštevanje pravil tekmovanja s strani strokovne žirije. Ugovorov ni bilo. Žirija je lahko tekmovalca izločila oziroma diskvalificirala, v kolikor bi ugotovila, da izvajani program ni bil v skladu s programom, navedenim v prijavnici, in z razpisom tekmovanja.

Vsi udeleženci tekmovanja so prejeli priznanje za udeležbo. Medalje so prejeli prvi trije uvrščeni tekmovalci ali skupine v posamezni kategoriji ne glede na število doseženih točk, v vsaki od kategorij pa ni bilo mogoče podeliti več kot eno zlato, eno srebrno in eno bronasto medaljo. Nagrade so prejeli vsi tekmovalci, ki so dosegli za posamezno nagrado zahtevano število točk:  95 – 100 točk za prvo nagrado, 90 – 94,99 točk za drugo nagrado in 85 – 89,99 točk za tretjo nagrado. Grand prix se na tekmovanju TUTU GRAND PRIX lahko podeli v kategorijah VI.-1 BORDO SOLO, v VII. ZLATI kategoriji in v VI.-2 BORDO II PAS DE DEUX, a le, če vsi člani žirije tekmovalcu dodelijo po 100 točk.

Žirija kot celota in posamezni člani žirije so podelila tudi številne posebne nagrade, prav tako pa je posebne nagrade podelilo Društvo baletnih umetnikov Slovenije.

Tekmovanja TUTU GRAND PRIX 2023 se je udeležilo 105 tekmovalcev, izmed katerih je strokovna žirija nagradila naslednje tekmovalce (navedeni so samo tekmovalci, ki so prejeli medalje in/ali nagrade).

 

Organizacijski odbor so v letu 2023 sestavljali Mirjana Šrot, Matjaž Marin in Tomaž Rode.

 

Strokovna žirija mednarodnega baletnega tekmovanja TUTU 2023:

 

SAWAKO HARUYAMA – Japonska 

Umetniška direktorica Passion du Ballet Kyoto

Sawako Haruyama je z odliko diplomirala na baletni akademiji v Kjotu, Japonska, kjer je pridobila tudi certifikat za poučevanje klasičnega baleta. Med študijem so jo poučevali priznani japonski učitelji baleta, med njimi Ryuko Arima, Kenji Usui, Goro Arima, Taneo Ishida in drugi. Hkrati je diplomirala tudi na univerzi in prejela diplomo učiteljice za vzgojo otrok. Po zaključenem študiju se je preselila v Pariz, kjer je študirala pri Yvonne Alexander Goube in pridobila dodatna plesna in pedagoška znanja.

Leta 1975, po vrnitvi iz Pariza, je na Japonskem odprla zasebno baletno šolo. Njeni učenci so prejemniki številnih nagrad na državnih in mednarodnih baletnih tekmovanjih. Zaradi izjemnih dosežkov pri poučevanju je prejela nagrado za najuspešnejšega učitelja na mednarodnem baletnem tekmovanju Avstrijskega plesnega sveta (ÖTR) 2007.

Od leta 2007 do 2014 je Sawako Haruyama je prejela tudi več nagrad za najboljšega učitelja in več nagrad za najbolj izjemnega učitelja na raznih baletnih tekmovanjih na Japonskem.

Danes je redna članica strokovnih žirij na številnih nacionalnih in mednarodnih baletnih tekmovanjih.

S svojimi učenci je bila povabljena na nastope v različnih državah, kot so Kitajska, Kanada, Anglija, Malezija, Romunija in Italija.

Leta 2007 je postala direktorica tekmovanja Passion du Ballet Kyoto. Sawako Haruyama je članica japonske baletne zveze in baletne zveze Hyogo ter japonska ambasadorka Dance World Cup.

 

EVELYN TÉRI – Avstrija

Evelyn Téri se je rodila v Budimpešti. Baletno šolo in baletno izobraževanje na visoki stopnji je opravila na Državnem baletnem inštitutu v Budimpešti, kjer je diplomirala z odliko. Takoj po končanem izobraževanju je postala članica baleta Državne opere v Budimpešti. Učila se je pri Hedvig Hidas in Olgi Lepesinskaji. Od leta

1965 se je izpopolnjevala pri Victorju Gsovskemu v Nemčiji, Mariki Bezobrazovi v Monte Carlu ter

Ursuli Bormann v Kölnu. Kasneje je študirala baletno metodiko po metodi Agrippine Vaganove, po kateri poučuje še danes. 1965 je Evelyn Téri zapustila Madžarsko in se kot solistka pridružila znamenitemu baletnemu ansamblu iz Stuttgarta, ki ga je tedaj vodil svetovno znani koreograf John Cranko. Kmalu za tem je prejela naslov “Izjemna umetnica”, ki ga podeljuje nemška zvezna država Baden-Wuerttemberg, hkrati pa ji je bilo častno dodeljeno nemško državljanstvo. Plesala je še v Luebecku in Kielu, v Državni nemški operi v Hamburgu ter Mannheimu. Kot gostja je odplesala številne predstave z Grand Ballet de France Classique v Južni Ameriki, z Baletom iz Mote Carla ter gostovala na Japonskem in v Belgiji. Plesala je glavne vloge baletnega repertoarja, med njimi Giselle in Myrtho v Giselle, Odette in Odile v Labodjem jezeru, Kitri v Don Kihotu, Pepelko v Pepelki, Julijo v Romeo in Juliji ter številne druge. Za svoje delo je prejela številne pomebne nagrade, med katerimi naj omenimo diplomo Galine Ulanove, posebno nagrado za povezovanje med zahodom in vzhodom, ki jo podeljuje inštitut za plesno kulturo v Evropi, nagrado Avstrijskega plesnega sveta in druge.

Po aktivni baletni karieri se je posvetila baletni pedagogiki in postala ena najbolj eminentnih in iskanih pedagoginj v svetovnem merilu. Poučevala je na Glasbeni akademiji v Mannheimu, na Baletni akademiji v japonskem Kyotu in drugje. Leta 2002 je Evelyn Téri prejela naziv profesorice na Madžarski plesni univerzi iz Budimpešte, leta 2003 pa naziv profesionalne baletne profesorice Republike Avstrije. Postala je profesorica baleta Avstrijskega zveznega gledališča, kjer je še danes redni profesor in projektni vodja na Dunajski baletni akademiji. Evelyn Téri je danes svetovno priznana pedagoginja in poučuje praktično na vseh znanih baletno izobraževalnih inštitucijah po Evropi, Ameriki, Kitajski, Koreji in Japonski.

Leta 2015 je z velikim uspehom koreografirala vse baletne vložke na znamenitem Opernem plesu, ki ga vsako leto prireja Dunajska državna opera. Njeno poslanstvo kot pegoginja in baletna mojstrica odlikuje izjemen profesionalni in človeški smisel za vse plesalce, od najmlajših do vrst profesionalnih baletnih plesalcev.

 

MIRNA SPORIŠ – Hrvaška 

Baletna prvakinja, pedagoginja in koreografinja.  

Mirna Sporiš se je rodila v Zagrebu, kjer je leta 1990 končala Srednjo šolo za klasični balet. Istega leta je postala članica Baleta Hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu, bila leta 1993 promovirana v solistko in leta 2003 v prvakinjo baleta.

Leta 2016 je zaključila študij na Akademiji za dramsko umetnost, kjer je v prvi generaciji študentov diplomirala iz klasično-baletne pedagogike.

Poleg aktivnega delovanja na plesnem področju, Mirna Sporiš ves čas deluje tudi kot pedagoginja, koreografinja, asistentka koreografov in režiserka. Dolga leta je sodelovala z Baletno skupino Hrvaška, Opero b. b. in z Baletno skupino Carlotte Grisi iz Umaga. Vodila je številne delavnice za profesionalne baletne plesalce, kot pedagoginja pa redno sodeluje še s plesnim centrom Liberdance iz Zagreba in Srednjo baletno šolo Lujo Sarkočević iz Dubrovnika. Leta 2021 je postala profesorica klasičnega baleta na Visoki šoli za sodobni ples Ane Maletić.  

Koreografirala je za različne kulturne prireditve, leta 2016 pa je bila ena glavnih ustvarjalk postavitve razstave Hrestač v MUO Zagreb. Njeni koreografiji z naslovom Vstajenje in Za vedno sta bili uprizorjeni v Hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu.

V svoji dolgoletni karieri je sodelovala s številnimi svetovno priznanimi koreografi kot so Hans van Mannen, Edward Clug, Marco Goecke, Ashley Page, Patrick Armand, Derek Dean, Vladimir Derevianko, Vasco Wellenkamp, ​​​​Youri Vàmos, Renato Zanella, Waczlaw Orlykowski, Milko Šparemblek, Dinko Bogdanić, Leo Mujić, Staša Zurovac in številnimi drugimi.

Gostovala je v Italiji, Nemčiji, Španiji, Danski, Avstriji, Sloveniji, Portugalski, na Japonskem, v Južni Afriki, Mehiki, na Švedskem, v Srbiji, Makedoniji, Madžarski, Češki in drugod.  Za televizijo je Mirna Sporiš posnela številne dokumentarne filme in televizijske oddaje o baletu.

Vidne uspehe je dosegala tudi na raznih baletnih tekmovanjih (prvo mesto na Zveznem tekmovanju baletnih šol v Zemunu 1988, bronasta medalja na Jugoslovanskem baletnem tekmovanju v Novem Sadu leta 1988, prvo mesto na Jugoslovanskem tekmovanju baletnih plesalcev v Beogradu, leta 1990).

Je prejemnica več nagrad, med katerimi so Nagrada Ane Roje za gledališko sezono 2005/06 za vloge Pas de deux v Giselle, Otroka v baletu Maestro, Vilo temperamenta v Trnuljčici in za celoten profesionalen odnos do poklica baletni plesalec;   

2006 nagrado Hrvaškega gledališča za vlogo Swanilde v baletu Coppélia na Montmartru Lea Delibesa v koreografiji Yourija Vàmosa in izvedbi Hrvaškega narodnega gledališča Zagreb, ter leta 2013 Mare Nostrum Croaticum za prispevek h kulturni umetnosti.

Od leta 2022 je vodjha Plesnega centra Carlotta Grisi v Umagu, kjer tudi poučuje.

 

EVGENIJA KOŠKINA – Slovenija

Baletna plesalka Evgenija Koškina, rojena v Ukrajini, je šolanje zaključila na Državni baletni šoli v Kijevu ter na Nacionalni univerzi za kulturo in umetnost, kjer je pridobila visoko izobrazbo in naziv pedagoga in koreografa sodobnega klasičnega plesa. 

Profesionalno kariero plesalke je začela v Akademskem mladinskem gledališču v Kijevu. Leta 2002 se je pridružila baletnemu ansamblu SNG Maribor, kjer je do danes plesala mnogo pomembnih vlog. Udeležila se je več baletnih tekmovanjih na Dunaju, kjer se je dvakrat uvrstila v finale, leta 2006 pa tudi 8. tekmovanja mladih slovenskih baletnih plesalcev v Mariboru, na katerem je osvojila zlato plaketo. 

Z nastopi v solističnih baletnih vlogah je dokazala 

svoje izjemne tehnične in umetniške kvalitete, tako v baletih klasičnega baletnega 

repertoarja kot v sodobnih baletnih koreografijah. Njene najbolj izstopajoče vloge vklju-

čujejo solo vloge v baletih kot so Pepelka, Bajadera, Hrestač, Labodje jezero, Trnuljčica, Giselle, Romeo in Julija ter Don Kihot. Pleše tudi v v številnih sodobnih baletnih stvaritvah znanih koreografov kot so Jiří Kylián (Falling Angels), Johan Inger (Walking Mad, Rain Dogs), Mauro Bigonzetti (Cantata) in Edward Clug (Carmina Burana, Hill Harper’s Dream, Stabat Mater, Tango, Arhitektura tišine, Watching Others, Prêt-à-porter, Peer Gynt, Posvetitev pomladi itd.).

 

SZILÁRD MACHER – Madžarska

Szilárd Macher je med letoma 1985 in 1991 študiral na baletni šoli za umetnost v Győru, nato pa do leta 1994 na Madžarski plesni akademiji v Budimpešti. Po diplomi so mu ponudili pogodbo z Madžarskim nacionalnim baletom, kjer je plesal do leta 2020, ko je bil promoviran v solista.

Plesal je Princa (Hrestač), Rotbarta, Pas de trois v Labodjem jezeru, Kmečki pas de deux v Giselle, Waclawa v Bakhchisarajski fontani, Karenina v Anni Karenini, Gremina v Onjeginu, Parisa v Romeu in Juliji, Charlesa Hamiltona in Gospoda Kennedyja v Gone with the Wind, Gospoda v Tragediji človeka, v baletih Georga Balanchina (Serenada, Simfonija v C, Mesečnica), Jiříja Kyliana (Šest plesov), Hansa van Manena (Pet tangov, Concertante, Adagio Hammerklavier), Roberta Northa (Smrt in dekle), Ninette de Valois (Šah), Kennetha MacMillana (Koncert), Gyule Harangoza (Poloveški plesi), Lilla Pártaya (Bolero, Othello, Zlati čopič), Imre Dózse (Adagietto) in Andrása Lukácsa (Povezava).

Leta 2002 je prejel nagrado Junior Interlyra, leta 2007 mu je madžarsko Ministrstvo za kulturo podelilo nagrado Gyula Harangozó, leta 2017 pa je prejel Zlati križ za zasluge na Madžarskem. Z Madžarskim nacionalnim baletom je gostoval v ZDA, Mehiki, na Kitajskem Japonskem, v Španiji, na Nizozemskem, Finskem in bil vabljen na mednarodne gala koncerte v Rusiji, Avstriji, Italiji, Veliki Britaniji, na Finskem ter v Budimpešti v spomin na Rudolfa Nurejeva.

Leta 1998 je diplomiral iz baletne pedagogike, leta 2003 iz plesne teorije in kritike na Madžarski plesni akademiji, leta 2007 pa je na Univerzi za gledališko in filmsko umetnost (SZFE) magistriral kot koreograf.

Leta 1998 je postal učitelj baleta na Madžarski plesni univerzi, leta 2018 pa je prejel naziv univerzitetnega profesorja. Leta 2010 je bil imenovan za direktorja Zavoda za izobraževanje plesnih umetnikov, od leta 2020 pa je prorektor na Madžarski baletni univerzi.

Njegovi učenci so prejeli številne nagrade na mednarodnih baletnih tekmovanjih, prav tako pa so člani številnih baletnih ansamblov po vsem svetu (Balet Semperopere v Dresdenu, Kraljevega švedskega baleta, Tulsa baleta, Baleta v Hong Kongu, Dunajskega državnega baleta, Baleta v Mainzu, hrvaških in madžarskih nacionalnih baletnih ansamblov, Ansambla Hofesh Shechter, Frankfurtskega plesnega ansambla, baletnega ansambla opere v Göteborgu in drugih). Bil je gostujoči učitelj v Amsterdamu, Oslu in Helsinkih, na Tajvanu ter poučeval na raznih mednarodnih plesnih poletnih seminarjih in festivalih. Bil je tudi baletni mojster Madžarskega nacionalnega baleta, baleta Formosa (Tajvan), baleta Preljocaj in mednarodnega baletnega tekmovanja Nurejeva.

Bil je član žirije na Mia Corak Slavenska IBC (Zagreb, 2016), 12th IBC – Sicily (2017), Anna Pavlova BC (Firence, 2018), Pacific IBC (Tokio, 2019). Deluje tudi kot plesni kritik in teoretik pri reviji Hungarian Dance Magazine.

 

GUSTAVO BASSERA QUINTANS – Brazilija

Gustavo Bassera Quintans je rojen v Braziliji, kjer je pri 11 letih pričel z baletnim izobraževanjem v gledališču Theatro Santa Roza, João Pessoa. Tri leta kasneje se je preselil v London v Združenem kraljestvu, kjer je prejel štipendijo za nadaljevanje šolanja na Baletni akademiji Urdang, 

leto kasneje pa se je pridružil Kraljevi baletni šoli (Royal Ballet school), na kateri je diplomiral leta 2000 z odliko. Po diplomi je bil naslednji dve leti gostujoči solist Nacionalnega Irskega baleta in Baletnega ansambla Creations. Njegov repertoar med drugim vključuje Franza (Coppelia), Pesnika (Les Sylphides), Festival cvetja v Genzanu in številne druge. Leta 2003 se je Gustavo kot solist pridružil Nacionalnemu baletu v Brnu, Češka republika, kjer je plesal glavne vloge v vseh delih klasičnega, neoklasičnega in modernega baletnega repertoarja, ki jih je imel ansambel na sporedu. Leta 2010 je v Brnu postal baletni mojster, danes pa kot gostujoči baletni pedagog deluje tudi na Japonskem, v Južni Koreji, Braziliji, Estoniji, na Irskem in v Avstriji.

 

ALLISTER MADIN 

Baletni učitelj, pedagog, koreograf

Allister Madin, baletni prvak, pedagog in koreograf prihaja iz Francije. V letih od 1999 do 2005 se je šolal v Baletni šoli Pariške opere, ob tem pa je leta 2004 zaključil in prejel akademsko kvalifikacijo (baccalauréat) iz flamenka. V letih med 2005 in 2019 se je udeleževal različnih usposabljanj z baletom gledališča Bolšoj v Moskvi, baletom iz San Francisca, z Nemškim državnim baletom v Berlinu, s Kraljevim Švedskim baletom, s Kraljevim Danskim baletom, z Norveškim nacionalnim baletom, s Finskim nacionalnim baletom, z baletom Het iz Amsterdama, z baletom Queenslanda, z Baletom zahodne Avstralije in z baletnim ansamblom Pacific Northwest.

Leta 2016 je zaključil študij profesorja klasičnega baleta.

Kot profesionalni baletni plesalec deluje od leta 2005, in sicer kot solist baleta Pariške opere, solist Béjart baleta iz Lausanne ter prvak Kraljevega novozelandskega baleta.

Leta 2006 se na Mednarodnem tekmovanju v Varni uvrstil v finale, leta 2014 pa je prejel prestižno nagrado za najboljšega mladega perspektivnega plesalca “Prix Arop”.

Kot solist baleta Pariške opere je plesal Princa Siegfried v Labodjem jezeru (Petipa/Ivanov), katerega je kot gost poustvaril tudi v Gledališču plesnih umetnostih Saitama na Japonskem, kjer je plesal z Ayako Ono in Yui Yonezawa, prvakinjama Japonskega nacionalnega baleta, Mercutia v Romeu in Juliji (Nurejev), Alaina v Navihanki (Ashton), Iñiga v Paquiti (Lacott) ter glavne vloge v baletih Bajadera (Nurejev), Trnuljčica (Nurejev), La Source (Bart), Le Papillon (Lacotte), La Petite Danseuse de Degas (Bart), Don Kihot (Nurejev), Manon (MacMillan), La Sylphide (Lacotte), Labodje jezero (Nurejeva), Kaguyahime (Kylian), Žar ptica (Bejart), Daphnis (Millepied) Glass pieces (Robbins). Kot solist je plesal še v kreacijah Crystal Pite, Alexandra Ekmana, Benjamina Millepieda, Wayna Mc Gregorja, Justina Pecka, Jamesa Thierréera in drugih.

V Béjart baletu iz Lausanne je plesal glavne vloge v baletih Boléro, Variations pour une porte et un soupir, Balet za življenje (vsi Béjart) in T’M et Variations (Roman).

Kot prvak Kraljevega novozelandskega baleta je plesal v baletih Serenade (Balanchine), Plamen Pariza (Vainonen), Festival cvetja v Genzanu (Bournonville), Nae Regrets (Enos), Hansel in Gretel (Prior),  Aurum (Toppov), Waterbaby Bagatelles (Tharp), Berceuse (Saunder), Remember Mama (Rowe).

Poustvaril je tudi več krstnih kreacij v baletih rezidenčnih koreografov Loughlana Priorja, Sarah Foster-Sproull, Shaun James Kelly, maorskega koreografa Mossa Pattersona in Kiare Flavin.

Z baletom Pariške opere je med drugim gostoval v gledališču Bolšoj v Moskvi, v Novosibirsku, Pekingu, Singapurju in Tokiu, s Kraljevim novozelandskim baletom pa po vsej Novi Zelandiji.

Gostoval je v Kanadi, Argentini in na festivalu Jacob’s Pillow v ZDA ter na številnih gala baletnih koncertih.

Kot koreograf se je uveljavil z deli El Fuego de la Pasion (2011) in Kaléidoscope (2013), Duo, Errance d’une Geisha in Fantaisie Libertine (2011), Adagio (2015). Leta 2015 je koreografiral Heures Dansantes in Amores za večer »Musique et Danse« v Opéri Garnier, za 2. mednarodni glasbeni in plesni festival Andros v Grčiji pa Barre chorégraphiée, Suite Caspienne in Medianoche (2016). Ecdysis solo (2018) za Varna IBC

Križišče (2020) za RNZB « Surovo ». Z Briceom Asnarjem,  prejemnikom tolkalne nagrade Adélaïde Ferrière Entwined Journey je soustvaril koreografijo Danzón, s plesalcem flamenka in koreografom Rubénom Molino pa koreografijo Geminvs.

Rezultate și lahko ogledate na spletni strani https://www.tutugrandprix.com

ZAKLJUČEK MEDNARODNEGA BALETNEGA & KOREOGRAFSKEGA TEKMOVANJA TUTU GRAND PRIX 2023

V Gledališki in koncertni dvorani Lendava je v organizaciji Društva baletnih umetnikov Slovenije v času od 24. in 28. maja 2023 potekalo Mednarodno baletno & koreografsko tekmovanje TUTU GRAND PRIX 2023. 

Po trodnevnem tekmovanju je sedemčlanska strokovna žirija priznanih domačih in mednarodnih baletnih strokovnjakov, ki so jo sestavljali Sawako Haruyama iz Japonske, prof. Evelyn Téri iz Avstrije, Mirna Sporiš iz Hrvaške, Evgenija Koškina iz Slovenije, Szilárd Macher iz Madžarske, Gustavo Bassera Quintans iz Brazilije, in Allister Madin iz Francije, ki je bil predsednik žirije, izbrala nagrajence tekmovanja, ki so zaplesali 28. maja 2023 na Svečanem mednarodnem baletnem koncertu TUTU GRAND PRIX.

 

Program:

 

Prvi del:

 

VILE POLETNE NOČI  

Glasba: Felix Mendelssohn

Koreografija: Alena Medič

Kiara Karičević, Gabi Butković, Hana Host, Cinta Segulin Štambuk, Klara Strčić

Osnovna šola za klasični balet in sodobni ples pri osnovni šoli Vežica Reka, Hrvaška

 

GUSAR, variacija   

Glasba: Adolph Adam  

Koreografija: Marius Petipa

Hiraku Saito – Japonska

 

NAD OBLAKI

Glasba: Pyotr Ilych Tchaikovsky

Koreografija: Brina Gerebic

Brina Gerebic – Slovenija

 

CVETLIČNI FESTIVAL V GENZANU  

Glasba: Edvard Helsted in/and Holger Simon Paulli

Koreografija: Slavčo Stoleski,

Priredila: Alenka Kostrevc

Neža Lah-Mršek – Slovenija

 

LACRIMOSA

Glasba: Wolfgang Amadeus Mozart

Koreografija: Grega Golob

Grega Golob – Slovenija

 

VALS

Glasba: Johann Strauss ml.

Koreografija: Pia Peršuh

Pia Peršuh – Slovenija

 

LABODJE JEZERO, variacija Princa

Glasba: Pyotr Ilych Tchaikovsky

Koreografija: Marius Petipa

Yu Hirata – Japonska

 

SERENADA

Glasba: Ludwig van Beethoven

Koreografija: Igor Čupković

Evangelina Kovačić, Sara Staničić, Greta Tibljaš, Bono Verbić

Osnovna šola za klasični balet in sodobni ples pri osnovni šoli Vežica Reka, Hrvaška

 

BRINA  

Glasba: Camille Saint-Saëns  

Koreografija: Lukas Zuschlag

Lana Druškovič – Slovenija

 

HARLEKINADA  

Glasba: Riccardo Drigo  

Koreografija: Marius Petipa

Janka Dobra & Kamill Kökény-Hámori – Madžarska

 

 

Drugi del:

 

KITAJSKI PLES  

Glasba: Pyotr Ilych Tchaikovsky

Koreografija: Mirjana Šrot

Ivona Petrušič – Slovenija

 

RADOST  

Glasba: Giuseppe Verdi

Koreografija: Blanka Polič

Danaja Šifrer – Slovenija

 

GUSAR, variacija Odaliske  

Glasba: Adolph Adam

Koreografija: Marius Petipa

Greta Hrestak – Hrvaška

 

NIKOLI NE OBUPAJ  

Glasba: Andrew Lloyd Webber

Koreografija: Brina Gerebic

Brina Gerebic – Slovenija

 

CLOSER

Glasba: Ólafur Arnalds  

Koreografija: Attila Kalmár

Janka Dobra & Bkamill Kökény-Hámori – Madžarska

 

VILA LUTK, variacija iz Pas de trois  

Glasba: Josef Bayer

Koreografija: Mirjana Šrot po / after N. & S. Legat

Eva Mesarec – Slovenija

 

METULJ  

Glasba: Knudåge Riisager

Koreografija: Mirjana Šrot

Polona Baumgartner – Slovenija

 

PREBUJANJE  

Glasba: Romare  

Koreografija: Tamás Darai

Hiraku Saito – Japonska

 

GUSAR, variacija Medore  

Glasba: Adolph Adam

Koreografija: Marius Petipa

Naja Kapun – Slovenija

 

UNCONTROLLABLE GROOVE

Glasba: Darkwood Dub

Koreografija: Lukács Kópiás Konrád

Lukács Kópiás Konrád – Madžarska

 

MORNARKE   

Glasba: Henry Wood

Koreografija: Mirjana Šrot

Eva Mesarec, Sofia Clug, Lana Polak, Ajda Hojnik, Neža Kovačevič, Amelie Mulec, Cirila Polajžer, Ivona Petrušič, Polona Baumgartner, Patricija Željko, Miša Dvoršak

PLESNI KLUB ZAPLEŠI SI, Slovenija

 

ORIENTALSKI MAKI  

Glasba: Aram Ilyich Khachaturian 

Koreografija: Martina Svetina

Maya Katherine Drešar, Ajda Feguš, Eva Fundak, Alja Poštrak, Gaja Sajko Lina Savec, Relja Tomović, Sara Žnidarič, Jedrt Birsa, Pia Capl Škrinjar, Vita Demšič, Katarina Korpič, Sara Šegula, Zara Tičar, Izabela Vesel , Živa Zorec

Konservatorij za glasbo in balet Maribor, Slovenija

BALETNI KONCERT V MOKRONOGU V ČAST JANEZU MEJAČU

Društvo baletnih umetnikov Slovenije je v petek, 19. maja 2023 v dvorani kulturnega doma v Mokronogu uprizorilo baletni koncert, na katerem so plesali Asami Nakashima, Monja Obrul, Satomi Netsu, Lana Druškovič, Yuya Omaki, Tomaž Golub in Siniša Bukinac.

Baletni koncert je bil posvečen častnemu občanu občine Mokronog-Trebelno in prejemniku Prešernove nagrade, Janezu Mejaču. Na emotivnem koncertu je Janez Mejač tudi zaplesal nekaj baletnih korakov v duetu z Asami Nakashima.

 

Program:

 

BENEŠKI KARNEVAL, Pas de deux

Glasba: Cesare Pugni

Koreografija: Marius Petipa

Satomi Netsu, Tomaž Golub

 

KNOWING PRINCE / POZNAL SEM PRINCA

Glasba: Prince – Purple Rain

Koreografija: Siniša Bukinac

Siniša Bukinac

 

COPPELIA, variacija Swanilde

Glasba: Léo Delibes  

Koreografija: Marius Petipa

Lana Druškovič

 

GISELLE Solo Myrthe, kraljice vil iz drugega dejanja

Glasba: Adolph Adam

Koreografija: Marius Petipa

Monja Obrul

 

GISELLE Pas de deux iz drugega dejanja

Glasba: Adolph Adam

Koreografija: Marius Petipa

Asami Nakashima, Yuya Omaki

 

NOT OUR TIME 

Glasba: Frederic Chopin 

Koreografija: Tomaž Golub 

Satomi Netsu Pilca, Tomaž Golub

 

ŠPANSKI POETIČNI PLES

Glasba: Enrique Granados- Valsos poeticos n.1 & n. 2

Koreografija: Siniša Bukinac

Siniša Bukinac

 

DON KIHOT, variacija Kitry iz prvega dejanja

Glasba: Ludwig Minkus

Koreografija: Marius Petipa

Lana Druškovič

 

GOPAK

Glasba: Vasilii Soloviev-Sedoy

Koreografija: Rostislav Zakharov

Yuya Omaki

 

FIRST FLUTTER

Glasba: Risto Savin

Koreografija: Tomaž Golub

Satomi Netsu, Tomaž Golub

 

PEER GYNT, duet

Glasba: Edward Grieg

Koreografija: Edward Clug

Asami Nakashima, Yuya Omaki

MEDNARODNI BALETNI GALA KONCERT V GALLUSOVI DVORANI CANKARJEVEGA DOMA

Koprodukcija Društvo baletnih umetnikov Slovenije in Cankarjev dom. 

Mednarodni baletni gala koncerti so v slovenskem kulturnem prostoru precej redka umetniška poslastica. Največ do danes jih je uprizorilo prav Društvo baletnih umetnikov Slovenije, začenši z njihovo izvedbo v letu 2010, ko je v Slovenskem narodnem gledališču uprizorilo Mednarodni baletni koncert z naslovom Plesalci – plesalcem v podporo in pomoč baletnikom, prizadetim v rušilnem potresu v Santiagu, Čile. Nato so se mednarodni baletni koncerti zvrstili v taistem gledališču še v letih 2009, 2010, 2011, 2012 in 2015. V Ljubljani je Društvo baletnih umetnikov Slovenije v sodelovanju s Cankarjevim domom mednarodni baletni koncert z naslovom Zvezde mednarodnih baletnih odrov prvič uprizorilo leta 2019, in sicer v počastitev 100-letnice prvega slovenskega baletnega ansambla v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, nato pa še 2022 v ljubljanski operi Svečani dobrodelni mednarodni baletni koncert za mir v sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem Opera in balet Ljubljana. V istem obdobju je tri mednarodne baletne koncerte uprizorilo še Slovensko narodno gledališče Maribor in enega Festival Ljubljana.

Mednarodni baletni gala koncert 2023 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je predstavlja simbiozo med mednarodno uveljavljenimi in iskanimi baletnimi zvezdami, v mednarodnem baletnem prostoru vzhajajočimi baletnimi zvezdami, slovenskimi baletnimi plesalci, ki delujejo v tujini, ter priznanimi slovenskimi in tujimi baletnimi plesalci iz domačih nacionalnih baletnih ansamblov.

Na večeru so plesali: Iana Salenko in Dinu Tamazlacaru (prvaka Nemškega državnega baleta v Berlinu), AnnaTsygankova in Giorgi Potskhishvili (prvaka HET National baleta iz Amsterdama), Ines McIntosh in Thomas Docquir(solista – mladi vzhajajoči baletni zvezdi – baleta Pariške opere), Haruhi Otani (prvakinja English national baleta iz Londona) in Yuya Omaki (član Baleta SNG Maribor), Nina Noč in Filip Jurič (člana Baleta SNG Opera in balet Ljubljana), Gvendolin Nagy (diplomantka Madžarske baletne univerze iz Budimpešte), Antoneta Turk in ZoltánKaszab Bence (člana Narodnega baleta Brno – Antoneta Turk je mlada slovenska baletna plesalka, štipendistka Ministrstva za kulturo, ki plesno kariero gradi v tujini), Akane Ichii in Jan Trninič (člana Estonskega nacionalnega baleta iz Talina – Jan Trninič je mladi slovenski baletni plesalec, ki plesno kariero gradi v tujini).

 

Program:

 

Prvi del:  

 

ESMERALDA, Pas de deux    

Glasba: Cesare Pugni

Koreografija: Marius Petipa

Haruhi Otani, Yuya Omaki

 

RAYMONDA, solo Raymonde    

Glasba: Aleksander Glazunov

Koreografija: Marius Petipa

Gvendolin Nagy

 

ROMEO IN JULIJA, t. i. Balkonski prizor    

Glasba: Sergej Prokofjev

Koreografija: Tomaž Rode

Antoneta Turk, Zoltán Kaszab Bence

 

UMIRAJOČI LABOD     

Glasba: Camille Saint-Saëns

Koreografija: po Michelu Fokinu

Iana Salenko

 

GRAND PAS CLASSIQUE   

Glasba: Daniel-Francois Auber

Koreografija: Victor Gsovsky

Ines McIntosh, Thomas Docquir

 

LES BOURGEOIS »LA VIE EN ROSE«    

Glasba: Jacques Brel

Koreografija: Ben van Cauwenbergh

Kostum: Danielle Laurent

Dinu Tamazlacaru

 

LABODJE JEZERO, Pas de deux Odilie in Princa Siegfrieda iz tretjega dejanja    

Glasba: Peter Ilič Čajkovski

Koreografija: Marius Petipa / Rudi van Dantzig

Anna Tsygankova, Giorgi Potskhishvili

 

 

Drugi del:

 

TWO   

Glasba: Frédéric Chopin

Koreografija: Mario Radačovsky

Antoneta Turk, Zoltán Kaszab Bence

 

GUSAR, Pas d’esclave  

Glasba: Adolph Adam

Koreografija: Marius Petipa

Akane Ichii, Jan Trninič

 

POSVETITEV POMLADI    

Solo dekleta

Glasba: Igor Stravinski

Koreografija: Richard Wherlock

Gvendolin Nagy

 

ADAGIETTO    

Glasba: Gustav Mahler

Koreografija: Renato Zanella

Nina Noč, Filip Jurič

 

GUSAR, Grand pas de deux  

Glasba: Adolph Adam

Koreografija: Marius Petipa

Ines McIntosh, Thomas Doquir

 

TANGO   

Glasba: Astor Piazzolla

Koreografija: Xin Peng Wang

Anna Tsygankova, Giorgi Potskhishvili

 

DON KIHOT, Grand pas de deux iz tretjega dejanja  

Glasba: Ludwig Minkus

Koreografija: Marius Petipa

Iana Salenko, Dinu Tamazlacaru