ZAKLJUČEK MEDNARODNEGA BALETNEGA & KOREOGRAFSKEGA TEKMOVANJA TUTU GRAND PRIX 2023

V Gledališki in koncertni dvorani Lendava je v organizaciji Društva baletnih umetnikov Slovenije v času od 24. in 28. maja 2023 potekalo Mednarodno baletno & koreografsko tekmovanje TUTU GRAND PRIX 2023. 

Po trodnevnem tekmovanju je sedemčlanska strokovna žirija priznanih domačih in mednarodnih baletnih strokovnjakov, ki so jo sestavljali Sawako Haruyama iz Japonske, prof. Evelyn Téri iz Avstrije, Mirna Sporiš iz Hrvaške, Evgenija Koškina iz Slovenije, Szilárd Macher iz Madžarske, Gustavo Bassera Quintans iz Brazilije, in Allister Madin iz Francije, ki je bil predsednik žirije, izbrala nagrajence tekmovanja, ki so zaplesali 28. maja 2023 na Svečanem mednarodnem baletnem koncertu TUTU GRAND PRIX.

 

Program:

 

Prvi del:

 

VILE POLETNE NOČI  

Glasba: Felix Mendelssohn

Koreografija: Alena Medič

Kiara Karičević, Gabi Butković, Hana Host, Cinta Segulin Štambuk, Klara Strčić

Osnovna šola za klasični balet in sodobni ples pri osnovni šoli Vežica Reka, Hrvaška

 

GUSAR, variacija   

Glasba: Adolph Adam  

Koreografija: Marius Petipa

Hiraku Saito – Japonska

 

NAD OBLAKI

Glasba: Pyotr Ilych Tchaikovsky

Koreografija: Brina Gerebic

Brina Gerebic – Slovenija

 

CVETLIČNI FESTIVAL V GENZANU  

Glasba: Edvard Helsted in/and Holger Simon Paulli

Koreografija: Slavčo Stoleski,

Priredila: Alenka Kostrevc

Neža Lah-Mršek – Slovenija

 

LACRIMOSA

Glasba: Wolfgang Amadeus Mozart

Koreografija: Grega Golob

Grega Golob – Slovenija

 

VALS

Glasba: Johann Strauss ml.

Koreografija: Pia Peršuh

Pia Peršuh – Slovenija

 

LABODJE JEZERO, variacija Princa

Glasba: Pyotr Ilych Tchaikovsky

Koreografija: Marius Petipa

Yu Hirata – Japonska

 

SERENADA

Glasba: Ludwig van Beethoven

Koreografija: Igor Čupković

Evangelina Kovačić, Sara Staničić, Greta Tibljaš, Bono Verbić

Osnovna šola za klasični balet in sodobni ples pri osnovni šoli Vežica Reka, Hrvaška

 

BRINA  

Glasba: Camille Saint-Saëns  

Koreografija: Lukas Zuschlag

Lana Druškovič – Slovenija

 

HARLEKINADA  

Glasba: Riccardo Drigo  

Koreografija: Marius Petipa

Janka Dobra & Kamill Kökény-Hámori – Madžarska

 

 

Drugi del:

 

KITAJSKI PLES  

Glasba: Pyotr Ilych Tchaikovsky

Koreografija: Mirjana Šrot

Ivona Petrušič – Slovenija

 

RADOST  

Glasba: Giuseppe Verdi

Koreografija: Blanka Polič

Danaja Šifrer – Slovenija

 

GUSAR, variacija Odaliske  

Glasba: Adolph Adam

Koreografija: Marius Petipa

Greta Hrestak – Hrvaška

 

NIKOLI NE OBUPAJ  

Glasba: Andrew Lloyd Webber

Koreografija: Brina Gerebic

Brina Gerebic – Slovenija

 

CLOSER

Glasba: Ólafur Arnalds  

Koreografija: Attila Kalmár

Janka Dobra & Bkamill Kökény-Hámori – Madžarska

 

VILA LUTK, variacija iz Pas de trois  

Glasba: Josef Bayer

Koreografija: Mirjana Šrot po / after N. & S. Legat

Eva Mesarec – Slovenija

 

METULJ  

Glasba: Knudåge Riisager

Koreografija: Mirjana Šrot

Polona Baumgartner – Slovenija

 

PREBUJANJE  

Glasba: Romare  

Koreografija: Tamás Darai

Hiraku Saito – Japonska

 

GUSAR, variacija Medore  

Glasba: Adolph Adam

Koreografija: Marius Petipa

Naja Kapun – Slovenija

 

UNCONTROLLABLE GROOVE

Glasba: Darkwood Dub

Koreografija: Lukács Kópiás Konrád

Lukács Kópiás Konrád – Madžarska

 

MORNARKE   

Glasba: Henry Wood

Koreografija: Mirjana Šrot

Eva Mesarec, Sofia Clug, Lana Polak, Ajda Hojnik, Neža Kovačevič, Amelie Mulec, Cirila Polajžer, Ivona Petrušič, Polona Baumgartner, Patricija Željko, Miša Dvoršak

PLESNI KLUB ZAPLEŠI SI, Slovenija

 

ORIENTALSKI MAKI  

Glasba: Aram Ilyich Khachaturian 

Koreografija: Martina Svetina

Maya Katherine Drešar, Ajda Feguš, Eva Fundak, Alja Poštrak, Gaja Sajko Lina Savec, Relja Tomović, Sara Žnidarič, Jedrt Birsa, Pia Capl Škrinjar, Vita Demšič, Katarina Korpič, Sara Šegula, Zara Tičar, Izabela Vesel , Živa Zorec

Konservatorij za glasbo in balet Maribor, Slovenija

BALETNI KONCERT V MOKRONOGU V ČAST JANEZU MEJAČU

Društvo baletnih umetnikov Slovenije je v petek, 19. maja 2023 v dvorani kulturnega doma v Mokronogu uprizorilo baletni koncert, na katerem so plesali Asami Nakashima, Monja Obrul, Satomi Netsu, Lana Druškovič, Yuya Omaki, Tomaž Golub in Siniša Bukinac.

Baletni koncert je bil posvečen častnemu občanu občine Mokronog-Trebelno in prejemniku Prešernove nagrade, Janezu Mejaču. Na emotivnem koncertu je Janez Mejač tudi zaplesal nekaj baletnih korakov v duetu z Asami Nakashima.

 

Program:

 

BENEŠKI KARNEVAL, Pas de deux

Glasba: Cesare Pugni

Koreografija: Marius Petipa

Satomi Netsu, Tomaž Golub

 

KNOWING PRINCE / POZNAL SEM PRINCA

Glasba: Prince – Purple Rain

Koreografija: Siniša Bukinac

Siniša Bukinac

 

COPPELIA, variacija Swanilde

Glasba: Léo Delibes  

Koreografija: Marius Petipa

Lana Druškovič

 

GISELLE Solo Myrthe, kraljice vil iz drugega dejanja

Glasba: Adolph Adam

Koreografija: Marius Petipa

Monja Obrul

 

GISELLE Pas de deux iz drugega dejanja

Glasba: Adolph Adam

Koreografija: Marius Petipa

Asami Nakashima, Yuya Omaki

 

NOT OUR TIME 

Glasba: Frederic Chopin 

Koreografija: Tomaž Golub 

Satomi Netsu Pilca, Tomaž Golub

 

ŠPANSKI POETIČNI PLES

Glasba: Enrique Granados- Valsos poeticos n.1 & n. 2

Koreografija: Siniša Bukinac

Siniša Bukinac

 

DON KIHOT, variacija Kitry iz prvega dejanja

Glasba: Ludwig Minkus

Koreografija: Marius Petipa

Lana Druškovič

 

GOPAK

Glasba: Vasilii Soloviev-Sedoy

Koreografija: Rostislav Zakharov

Yuya Omaki

 

FIRST FLUTTER

Glasba: Risto Savin

Koreografija: Tomaž Golub

Satomi Netsu, Tomaž Golub

 

PEER GYNT, duet

Glasba: Edward Grieg

Koreografija: Edward Clug

Asami Nakashima, Yuya Omaki

MEDNARODNI BALETNI GALA KONCERT V GALLUSOVI DVORANI CANKARJEVEGA DOMA

Koprodukcija Društvo baletnih umetnikov Slovenije in Cankarjev dom. 

Mednarodni baletni gala koncerti so v slovenskem kulturnem prostoru precej redka umetniška poslastica. Največ do danes jih je uprizorilo prav Društvo baletnih umetnikov Slovenije, začenši z njihovo izvedbo v letu 2010, ko je v Slovenskem narodnem gledališču uprizorilo Mednarodni baletni koncert z naslovom Plesalci – plesalcem v podporo in pomoč baletnikom, prizadetim v rušilnem potresu v Santiagu, Čile. Nato so se mednarodni baletni koncerti zvrstili v taistem gledališču še v letih 2009, 2010, 2011, 2012 in 2015. V Ljubljani je Društvo baletnih umetnikov Slovenije v sodelovanju s Cankarjevim domom mednarodni baletni koncert z naslovom Zvezde mednarodnih baletnih odrov prvič uprizorilo leta 2019, in sicer v počastitev 100-letnice prvega slovenskega baletnega ansambla v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, nato pa še 2022 v ljubljanski operi Svečani dobrodelni mednarodni baletni koncert za mir v sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem Opera in balet Ljubljana. V istem obdobju je tri mednarodne baletne koncerte uprizorilo še Slovensko narodno gledališče Maribor in enega Festival Ljubljana.

Mednarodni baletni gala koncert 2023 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je predstavlja simbiozo med mednarodno uveljavljenimi in iskanimi baletnimi zvezdami, v mednarodnem baletnem prostoru vzhajajočimi baletnimi zvezdami, slovenskimi baletnimi plesalci, ki delujejo v tujini, ter priznanimi slovenskimi in tujimi baletnimi plesalci iz domačih nacionalnih baletnih ansamblov.

Na večeru so plesali: Iana Salenko in Dinu Tamazlacaru (prvaka Nemškega državnega baleta v Berlinu), AnnaTsygankova in Giorgi Potskhishvili (prvaka HET National baleta iz Amsterdama), Ines McIntosh in Thomas Docquir(solista – mladi vzhajajoči baletni zvezdi – baleta Pariške opere), Haruhi Otani (prvakinja English national baleta iz Londona) in Yuya Omaki (član Baleta SNG Maribor), Nina Noč in Filip Jurič (člana Baleta SNG Opera in balet Ljubljana), Gvendolin Nagy (diplomantka Madžarske baletne univerze iz Budimpešte), Antoneta Turk in ZoltánKaszab Bence (člana Narodnega baleta Brno – Antoneta Turk je mlada slovenska baletna plesalka, štipendistka Ministrstva za kulturo, ki plesno kariero gradi v tujini), Akane Ichii in Jan Trninič (člana Estonskega nacionalnega baleta iz Talina – Jan Trninič je mladi slovenski baletni plesalec, ki plesno kariero gradi v tujini).

 

Program:

 

Prvi del:  

 

ESMERALDA, Pas de deux    

Glasba: Cesare Pugni

Koreografija: Marius Petipa

Haruhi Otani, Yuya Omaki

 

RAYMONDA, solo Raymonde    

Glasba: Aleksander Glazunov

Koreografija: Marius Petipa

Gvendolin Nagy

 

ROMEO IN JULIJA, t. i. Balkonski prizor    

Glasba: Sergej Prokofjev

Koreografija: Tomaž Rode

Antoneta Turk, Zoltán Kaszab Bence

 

UMIRAJOČI LABOD     

Glasba: Camille Saint-Saëns

Koreografija: po Michelu Fokinu

Iana Salenko

 

GRAND PAS CLASSIQUE   

Glasba: Daniel-Francois Auber

Koreografija: Victor Gsovsky

Ines McIntosh, Thomas Docquir

 

LES BOURGEOIS »LA VIE EN ROSE«    

Glasba: Jacques Brel

Koreografija: Ben van Cauwenbergh

Kostum: Danielle Laurent

Dinu Tamazlacaru

 

LABODJE JEZERO, Pas de deux Odilie in Princa Siegfrieda iz tretjega dejanja    

Glasba: Peter Ilič Čajkovski

Koreografija: Marius Petipa / Rudi van Dantzig

Anna Tsygankova, Giorgi Potskhishvili

 

 

Drugi del:

 

TWO   

Glasba: Frédéric Chopin

Koreografija: Mario Radačovsky

Antoneta Turk, Zoltán Kaszab Bence

 

GUSAR, Pas d’esclave  

Glasba: Adolph Adam

Koreografija: Marius Petipa

Akane Ichii, Jan Trninič

 

POSVETITEV POMLADI    

Solo dekleta

Glasba: Igor Stravinski

Koreografija: Richard Wherlock

Gvendolin Nagy

 

ADAGIETTO    

Glasba: Gustav Mahler

Koreografija: Renato Zanella

Nina Noč, Filip Jurič

 

GUSAR, Grand pas de deux  

Glasba: Adolph Adam

Koreografija: Marius Petipa

Ines McIntosh, Thomas Doquir

 

TANGO   

Glasba: Astor Piazzolla

Koreografija: Xin Peng Wang

Anna Tsygankova, Giorgi Potskhishvili

 

DON KIHOT, Grand pas de deux iz tretjega dejanja  

Glasba: Ludwig Minkus

Koreografija: Marius Petipa

Iana Salenko, Dinu Tamazlacaru

POPUST ZA ČLANE DBUS PRI NAKUPU VSTOPNICE ZA OGLED MEDNARODNEGA BALETNEGA GALA KONCERTA

Spoštovani članice in člani DBUS,

 

vljudno Vas vabimo na baletni dogodek

v nedeljo, 2. aprila 2023, ob 19.30,

 

v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.

 

Cankarjev dom je za članice in člane DBUS pripravil popust na nakup ene vstopnice v višini 20%.

 

V primeru, da se boste odločili za ogled, nam to sporočite po Elektronski pošti na naslov

[email protected] 

in prejeli boste kodo za nakup, generirano s strani Cankarjevega doma.

 

Vstopnice lahko s kodo za popust kupite preko spletne prodaje.

 

V primeru, da Spletni nakup vstopnic za vas predstavlja težavo, nam to prav tako sporočite in vstopnico boste lahko kupili na blagajni Cankarjevega doma.

 

Naročite kodo za nakup vstopnice s popustom

Nakup vstopnic

 

Mednarodni baletni gala koncert
V sodelovanju z Društvom baletnih umetnikov Slovenije 

Gallusova dvorana

 

Mednarodni baletni gala koncerti so v slovenskem kulturnem prostoru precej redka umetniška poslastica. Največ do danes jih je uprizorilo prav Društvo baletnih umetnikov Slovenije, začenši z njihovo izvedbo v letu 2010, ko je v Slovenskem narodnem gledališču uprizorilo Mednarodni baletni koncert z naslovom Plesalci – plesalcem v podporo in pomoč baletnikom, prizadetim v rušilnem potresu v Santiagu, Čile. Nato so se mednarodni baletni koncerti zvrstili v taistem gledališču še v letih 2009, 2010, 2011, 2012 in 2015. V Ljubljani je Društvo baletnih umetnikov Slovenije v sodelovanju s Cankarjevim domom mednarodni baletni koncert z naslovom Zvezde mednarodnih baletnih odrov prvič uprizorilo leta 2019, in sicer v počastitev 100-letnice prvega slovenskega baletnega ansambla v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, nato pa še 2022 v ljubljanski operi Svečani dobrodelni mednarodni baletni koncert za mir v sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem Opera in balet Ljubljana. V istem obdobju je tri mednarodne baletne koncerte uprizorilo še Slovensko narodno gledališče Maribor in enega Festival Ljubljana.

Letošnji Mednarodni baletni gala koncert v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma predstavlja simbiozo med mednarodno uveljavljenimi in iskanimi baletnimi zvezdami, v mednarodnem baletnem prostoru vzhajajočimi baletnimi zvezdami, slovenskimi baletnimi plesalci, ki delujejo v tujini, ter priznanimi slovenskimi in tujimi baletnimi plesalci iz domačih nacionalnih baletnih ansamblov. 

  

PROGRAM:

Prvi del:

 

ESMERALDA, Pas de deux   

Glasba: Cesare Pugni

Koreografija: Marius Petipa

Asami Nakashima, Yuya Omaki

Balet SNG Maribor

 

RAYMONDA, solo Raymonde 

Glasba: Aleksander Glazunov

Koreografija: Marius Petipa

Gvendolin Nagy

Madžarska univerza za ples in umetnost

 

ROMEO IN JULIJA, t. i. Balkonski prizor

Glasba: Sergej Prokofjev

Koreografija: Tomaž Rode

Antoneta Turk, Zoltán Kaszab Bence

Narodni Balet Brno

 

UMIRAJOČI LABOD 

Glasba: Camille Saint-Saëns 

Koreografija: po Michelu Fokinu

Iana Salenko

Nemški državni balet Berlin

 

GRAND PAS CLASSIQUE  

Glasba: Daniel-Francois Auber

Koreografija: Victor Gsovsky

Ines McIntosh, Thomas Docquir

Balet Pariške opere

 

LES BOURGEOIS »LA VIE EN ROSE« 

Glasba: Jacques Brel

Koreografija: Ben van Cauwenbergh

Kostum: Danielle Laurent

Dinu Tamazlacaru

Nemški državni balet Berlin

 

LABODJE JEZERO, Pas de deux Odilie in Princa Siegfrieda iz tretjega dejanja 

Glasba: Peter Ilič Čajkovski

Koreografija: Marius Petipa / Rudi van Dantzig

Anna Tsygankova, Giorgi Potskhishvili

HET – Nizozemski nacionalni balet

 

 

Drugi del:

 

TWO 

Glasba: Frédéric Chopin

Koreografija: Mario Radačovsky

Antoneta Turk, Zoltán Kaszab Bence

Nacionalni balet Brno

 

GUSAR, Pas d’esclave

Glasba: Adolph Adam 

Koreografija: Marius Petipa

Akane Ichii, Jan Trninič

Balet Estonske nacionalne opere

 

POSVETITEV POMLADI

Solo dekleta

Glasba: Igor Stravinski 

Koreografija: Richard Wherlock

Gvendolin Nagy

Madžarska univerza za ples in umetnost

 

ADAGIETTO

Glasba: Gustav Mahler 

Koreografija: Renato Zanella

Nina Noč, Filip Jurič

Balet SNG Opera in balet Ljubljana

 

GUSAR, Grand pas de deux

Glasba: Adolph Adam 

Koreografija: Marius Petipa

Ines McIntosh, Thomas Doquir

Balet Pariške opere

 

TANGO

Glasba: Astor Piazzolla

Koreografija: Xin Peng Wang

Anna Tsygankova, Giorgi Potskhishvili

HET – Nizozemski nacionalni balet

 

DON KIHOT, Grand pas de deux iz tretjega dejanja

Glasba: Ludwig Minkus

Koreografija: Marius Petipa

Iana Salenko, Dinu Tamazlacaru

Nemški državni balet Berlin

 
OK

REDNI LETNI OBČNI ZBOR DBUS 2023

Ljubljana, 11. marec 2023

VABILO NA REDNI LETNI OBČNI ZBOR DBUS 2023

Spoštovani člani DBUS,

vljudno vabljeni na REDNI OBČNI ZBOR 2023 Društva baletnih umetnikov Slovenije, ki bo

v ponedeljek, 27. marca 2023, ob 13.00 uri v Ljubljani, v Slovenskem gledališkem inštitutu (SLOGI), Mestni trg 17, 1000 Ljubljana

 

Predlagani dnevni red:

  1. Izvolitev verifikacijske komisije (ugotavljanje prisotnosti)
  2. Poročilo verifikacijske komisije
  3. Potrditev predlaganega dnevnega reda
  4. Volitve delovnega predsedstva, zapisnikarja in dveh overovateljev zapisnika
  5. Poročilo predsednika, tajnice in blagajničarke
  6. Pogovor o poročilih
  7. Seznanitev z zaključnim računom DBUS za leto 2022, poročilo Nadzornega odbora in sprejem  zaključnega računa DBUS za leto 2022
  8. Poročilo o inventurnem stanju DBUS 2022
  9. Diskusija o višini članarine za leto 2023
  10. Program dela in finančna projekcija za leto 2023
  11. Razno (vprašanja, predlogi, mnenja, pobude)

Po občnem zboru bo prijateljsko druženje!

Zaradi števila potrebnih mest, organiziranega prevoza članov ljubljanske regije in rezervacije prostora za druženje prosimo vse, da svojo udeležbo na občnem zboru potrdite najkasneje

do vključno torka, 21. marca 2023, tako da izpolnite in pošljete prijavnico v nadaljevanju

svoj prihod pa lahko sporočite tudi po elektronski pošti [email protected] ali po telefonu na številko: 040 465 160.

V primeru dovoljšnjega števila prijav bo odhod organiziranega prevoza iz Maribora izpred SNG Maribor ob 13.00. V nasprotnem primeru bo organiziran drugačen način prevoza prijavljenih članic in članov DBUS.

OK

PODELJENE NAGRADE LYDIE WISIAKOVE ZA LETO 2022

V ljubljanski operi je Društvo baletnih umetnikov Slovenije v ponedeljek, 6. marca 2023, v okviru Svečanega baletnega koncerta podelilo najvišja priznanja s področja baletne umetnosti v Sloveniji, nagrade Lydie Wisiakove za leto 2022.

Strokovna komisija je v letu 2022 skladno s Pravilnikom o podeljevanju strokovnih nagrad Lydie Wisiakove odločala o dveh predlogih za nagrado za življenjsko delo ter o šestih predlogih za nagrado za izjemne dosežke na področju baletne umetnosti v obdobju zadnjih treh let ter odločila o naslednjih nagrajencih:

  • Nagrado Lydie Wisiakove za življenjsko delo prejme balerina NENA VRHOVEC za njen celovit vseživljenjski opus.
  • Nagrado Lydie Wisakove za izjemne dosežke na področju baletne umetnosti v Sloveniji prejme FILIP JURIČ za vlogi Romea v baletu Romeo in Julija v koreografijah Renata Zanelle in Tomaža Rodeta, za vlogo Linkedina v baletu Gusar ter za izjemno umetniško interpretacijo Adagietta v baletu Vsi na valček, koreografa Renata Zanelle.
  • Nagrado Lydie Wisakove za izjemne dosežke na področju baletne umetnosti v Sloveniji prejme ANTONETA TURK za vloge Julije v baletu Romeo in Juliji, Mihaele v baletu Carmen ter Dekleta v baletu Leseni princ.
  • Nagrado Lydie Wisakove za izjemne dosežke na področju baletne umetnosti v Sloveniji prejme TOMAŽ GOLUB za Pas de trois v baletu Labodje jezero ter za vlogi Don Joseja v baletu Carmen in Mercutia v baletu Romeo in Julija.
OK

Razpis za prijave k sodelovanju na »GALA VEČERU NOVIH BALETNIH KOREOGRAFIJ NA GLASBO SLOVENSKIH SKLADATELJEV 2023«

Društvo baletnih umetnikov Slovenije
Župančičeva 1
1000 Ljubljana

Datum: 8. februar 2023

RAZPIS: 

Društvo baletnih umetnikov Slovenije (DBUS) objavlja razpis za prijave k oblikovanju novih koreografij za projekt

»GALA VEČER NOVIH BALETNIH KOREOGRAFIJ NA GLASBO SLOVENSKIH SKLADATELJEV 2023«

Pogoji: 

  • na razpis se kot koreografi lahko prijavijo izključno člani Društva baletnih umetnikov Slovenije;
  • v izvedbi koreografije lahko sodelujejo tudi baletni plesalci, ki niso člani DBUS;
  • koreografija mora biti oblikovana na glasbeno podlago, ki je delo slovenskega skladatelja umetnostne (resne) glasbe*;
  • glasba iz zakladnice umetnostne glasbe slovenskih skladateljev je lahko poljubnega sloga in časovnega razdobja, v primeru, da glasbo spremlja vokal oziroma tekst pa mora biti ta v slovenskem jeziku;
  • originalna glasbena partitura je lahko krajšana oziroma kakorkoli spremenjena le v soglasju skladatelja oziroma nosilcev pravic za dela skladateljev.

Razpisne določbe: 

  • koreografije morajo biti v trajanju ne manj kot 5 (pet) in ne več kot 10 (deset) minut; za koreografije daljše od 10 minut mora koreograf pridobiti soglasje IO DBUS;
  • posamezni plesalec lahko sodeluje v največ dveh koreografijah;
  • število plesalcev v posamezni koreografiji ni omejeno;
  • kandidat mora k prijavi priložiti poseben obrazec, ki je sestavni del razpisa; nepopoln obrazec se šteje za nepopolno prijavo;
  • V primeru, da bo skupna dolžina koreografij vseh prijavljenih koreografov presegala 90 minut, bo IO DBUS o prispelih prijavah odločal po končnem roku za oddajo prijav;
  • DBUS bo kandidate o rezultatu izbora obvestil najkasneje 15 dni po zaključku razpisa;

Končne določbe: 

  • DBUS honorira oblikovanje izbranih koreografij v okviru razpoložljivih sredstev v višini 200,00 eur neto za koreografije v dolžini 5 minut, v nadaljevanju pa dodatnih 20,00 eur neto za vsako dodatno minuto;
  • DBUS honorira nastopanje v koreografiji/ah po naslednjem vzorcu: nastop plesalca v eni koreografiji 100,00 eur neto/izvedbo, nastop plesalca v dveh koreografijah 160,00 eur neto/izvedbo;
  • DBUS ne krije stroškov kilometrin, prevozov, bivanja itd. v času študija koreografij, razen v primeru, če prijavitelj predhodno pridobi soglasje IO DBUS;
  • stroške najema baletnih dvoran za pripravo koreografije bo DBUS prevzel zgolj v primeru predhodnega dogovora z IO DBUS in če bodo to omogočala finančna sredstva;
  • finančne stroške kostumov, rekvizitov, scenografije itd. krije DBUS izjemoma v dogovorjeni višini samo v primeru predhodnega dogovora s predsednikom DBUS, če bodo to omogočala finančna sredstva, sicer pa je zaželjeno, da koreografi poiščejo kostume v kostumskih fundusih javnih zavodov;
  • DBUS krije stroške organiziranega prevoza na posamezna prizorišča, kilometrine pa le izjemoma, če organiziranega prevoza ni smiselno organizirati;
  • Izbrane koreografije morajo biti izključno nova koreografska dela in morajo biti javno prvič izvedene na premieri Gala večera novih baletnih koreografij na glasbo slovenskih skladateljev 2023;
  • z izvedbo koreografskega dela v okviru Gala večera novih baletnih koreografij na glasbo slovenskih skladateljev DBUS pridobi vse pravice za nadaljnje izvajanje posameznih koreografskih del tudi v drugih projektih DBUS brez dodatnih obveznosti do avtorja oziroma brez pridobitve soglasja avtorja.

IO DBUS bo prijavljene koreografe obvestil o datumu premiere večera naknadno. Pri določitvi datuma bo upošteval delovne obveznosti v nacionalnih baletnih ansamblih. Premiera večera je predvidena za mesec september ali oktober 2024.

Kandidati se morajo prijaviti s spletnim obrazcem, ki se nahaja na tej spletni strani v nadaljevanju

Končni rok za oddajo prijav na ta razpis je 30. marec 2023 

DBUS bo upošteval prijave, ki bodo oddane po spletnem obrazcu do zaključka razpisa. 

Prijave oddane kasneje IO DBUS ne bo upošteval.

Za IO DBUS,

Tomaž Rode, predsednik

OK

RAZPIS ZA PODAJO PREDLOGOV ZA PREJEMNIKE STROKOVNIH NAGRAD LYDIE WISIAKOVE v letu 2023

Društvo baletnih umetnikov Slovenije

Župančičeva 1

1000 Ljubljana

Datum: 10. februar 2023

 

RAZPIS ZA PODAJO PREDLOGOV ZA PREJEMNIKE STROKOVNIH NAGRAD LYDIE WISIAKOVE v letu 2023 

Besedilo razpisa

01

Izvršni odbor Društva baletnih umetnikov Slovenije (v nadaljevanju DBUS) objavlja razpis za podajo predlogov za prejemnike strokovnih nagrad Lydie Wisiakove v letu 2023 za delovanje na področju slovenske baletne umetnosti, in sicer

  • za umetniške in strokovne presežke na področju baletne umetnosti v obdobju zadnjega koledarskega leta oziroma največ zadnjih treh let;
  • za življenjsko delo na področju baletne umetnosti.

Predlagatelji so lahko fizične in pravne osebe.

02

DBUS podeljuje strokovne nagrade Lydie Wisiakove v sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem Opera in balet Ljubljana in s Slovenskim narodnim gledališčem Maribor.

03

Kandidati za nagrade so:

  • baletni umetniki ki delujejo ali živijo na področju Republike Slovenije;
  • fizične in pravne osebe, katerih delo je tesno vezano na področje baletne umetnosti v Republiki Sloveniji, hkrati pa delujejo ali živijo na področju Republike Slovenije,
  • baletni umetniki slovenske narodnosti, ki so v tujini posebej vidno in odmevno zastopali slovensko baletno umetnost in so s svojim delom v veliki meri pripomogli k prepoznavnosti slovenske baletne umetnosti izven meja Republike Slovenije.

04

Kandidati za nagrade iz točke 03 tega razpisa morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

Za strokovno nagrado Lydie Wisiakove za življenjsko delo:

  • da so se s svojim vseživljenjskim delovanjem in strokovnimi dosežki na področju baletne umetnosti za vselej zapisali v zgodovino slovenske baletne umetnosti.

Za strokovno nagrado Lydie Wisiakove za umetniške in strokovne presežke v obdobju zadnjega koledarskega leta oziroma v obdobju največ zadnjih treh let:

  • da so v obdobju zadnjega koledarskega leta oziroma v obdobju največ zadnjih treh let dosegli pomembne in vidne umetniške presežke na področju baletne umetnosti;
  • da so s svojim strokovnim delovanjem pomembno zaznamovali baletno dogajanje v Republiki Sloveniji v obdobju zadnjega koledarskega leta oziroma v obdobju največ zadnjih treh let,
  • da so slovenske narodnosti in so v tujini posebej vidno in odmevno zastopali slovensko baletno umetnost in so s svojim delom v veliki meri pripomogli k prepoznavnosti slovenske baletne umetnosti izven meja.

05

Strokovna komisija za podelitev strokovnih nagrad Lydie Wisiakove v letu 2023, ki jo sestavljajo strokovnjaki s področja baletne umetnosti, predstavniki DBUS, SNG Maribor in SNG Opera in balet Ljubljana, bo na podlagi prispelih predlogov odločala o podelitvi:

  • največ ene nagrade Lydie Wisiakove za življenjsko delo,
  • največ treh nagrad Lydie Wisiakove za pomembne umetniške dosežke na področju baletne umetnosti v obdobju zadnjega koledarskega leta oziroma v obdobju največ zadnjih treh let.

06

Predlogi morajo vsebovati:

  • naziv in naslov predlagatelja,
  • podatke o kandidatu (vključno s kontaktnimi podatki),
  • podrobno utemeljitev o izjemnosti predlaganega dosežka.

07

Posameznik lahko predlaga največ enega kandidata za nagrado Lydie Wisiakove za življenjsko delo in največ tri kandidate za nagrade Lydie Wisakove za izjemne dosežke na področju baletne umetnosti v obdobju zadnjega koledarskega leta oziroma v obdobju največ zadnjih treh let.

08

Predloge pošljite na enega od naslednjih načinov:

  1. tako, da izpolnite spletni obrazec, ki se nahaja na spletni strani www.dbus.si na naslovu: https://www.dbus.si/razpis-za-podajo-predlogov-za-prejemnike-strokovnih-nagrad-lydie-wisiakove-v-letu-2023/ (v nadaljevanju tea razpisa na spleni strani)
  2. v zaprti ovojnici s pripisom na sprednji strani ovojnice “Predlog za nagrado Lydie Wisiakove 2023 – NE ODPIRAJ” na naslov: Društvo baletnih umetnikov Slovenije, Trg prekomorskih brigad 1, 1000 Ljubljana, Slovenija
  3. kot prilogo v formatu word ali pdf s podpisom in kontaktnimi podatki predlagatelja po elektronski pošti na naslov [email protected].

najkasneje do vključno 15. marca 2023.

Upoštevani bodo vsi predlogi, ki bodo nosili poštni žig oziroma bodo poslani pospletnem obrazcu ali elektronski pošti do vključno 15. marca 2023, do 24:00 ure.

Predlogi oddani 16. marca 2023 in kasneje ne bodo upoštevani.

08

Strokovna komisija bo o prejemnikih nagrad v letu 2023 odločala najkasneje v 30 dneh po zaključku razpisa. 

09

Javna podelitev strokovnih nagrad Lydie Wisiakove po tem razpisu bo v sklopu Svečanega baletnega koncerta 2023.

IO DBUS

UMRLA JE BALETNA PLESALKA ALENKA ŠEST

Drugega januarja 2023 se je poslovila balerina Alenka Šest. Baletno šolanje je zaključila pri profesorici Lydiji Wisiakovi na Baletni šoli v Ljubljani leta 1968. Takoj zatem je bila sprejeta v baletni ansambel SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je plesala v mnogih baletnih predstavah (Vrag na vasi, Labodje jezero, Giselle, Abraxas …). Zelo aktivna je bila ves čas delovanja v baletni skupini Lidije Sotlar.

SLOVO BALETNEGA PLESALCA MOJMIRA LASANA

Prejšnji teden teden so se svojci v najožjem krogu poslovili od Mojmirja Lasana, ki velja za največjega in najbolj dovršenega slovenskega baletnega plesalca povojnega obdobja. Star je bil 77 let.

 

Mojmirja Lasana lahko brez vseh pomislekov štejemo za največjega in najkakovostnejšega slovenskega plesalca povojnega obdobja. Vzporednico lahko potegnemo le do slovitega Maksa Kirbosa iz sredine prejšnjega stoletja, ki je osvajal občinstvo ne le v Ljubljani in Mariboru, ampak tudi v baletnih prestolnicah Pariza, Monte Carla, Londona, Milana, Rima in na gostovanjih po Evropi, Severni in Južni Ameriki.

Tudi Mojmir Lasan, ki je ostal ves čas zvest ljubljanskemu ansamblu, je gostoval v velikem delu Evrope – v Avstriji, Italiji, Franciji, nekdanji Sovjetski zvezi, na Češkoslovaškem in na Hrvaškem. Posebej odmeven je bil njegov nastop leta 1976 na Kubi, kjer je bil med svetovno baletno elito edini jugoslovanski moški plesalec. Vsi gostujoči koreografi v Ljubljani so si ga želeli v svojih postavitvah in so mu namenjali najodgovornejše naloge, saj je s svojim znanjem pogosto dopolnjeval njihove koreografske zamisli. S svojim delom je bil zgled mlajšim kolegom, kot partner je bil zanesljiv spremljevalec svojih soplesalk, bil pa je tudi vedno nesebično pripravljen pomagati vsakemu članu baletnega ansambla. S svojim velikim znanjem in umetniško zrelostjo je pustil velik pečat v ljubljanskem baletnem ansamblu in s tem v slovenski baletni umetnosti.

Rodil se je v Ljubljani in se poleg gimnazijskega študija vpisal na baletno šolo, ki jo je končal z diplomo leta 1965 v razredu legendarne profesorice Lydie Wisiak, ki je poleg njega vzgojila vse vodilne plesalce in plesalke druge polovice dvajsetega stoletja. Nato se je leta 1969 izpopolnjeval še v Mednarodnem plesnem centru v Cannesu.

V ljubljanskem baletnem ansamblu je začel nastopati že med šolanjem, leta 1962, redni angažma pa je dobil leta 1964, leto dni pred diplomo. Svoje izjemne naravne sposobnosti je razvijal in je na najboljši način izrabljal svoje veliko tehnično znanje za dosego najvišjih umetniških učinkov. Prav zato se je hitro razvil od zborovskega plesalca do baletnega solista leta 1968 in do prvaka ljubljanskega Baleta.

Že leta 1964 je plesal enega od Princev in Obutega mačka v Trnuljčici ter naslovno vlogo v Volku. Njegov seznam obsega okrog 50, večinoma največjih vlog, med njimi so Favn v Lifarjevem Favnovem popoldnevu(že leta 1970), Princ v Labodjem jezeru, naslovna vloga v Spartaku, glavne vloge v baletih Undine, Giselle, Vrag na vasi, Čudežni mandarin, Pepelka (leta 1975 v Celovcu), Hrestač, Joan von Zarissa, Hirošima, Carmen, Abraxas, Šeherezada (leta 1980 v Celovcu), Romeo in Julija, Rozalinda, Vesela vdova (leta 1986 v Ljubljani in leta 1988 na Reki), Notredamski zvonar, Giselle, Čudežni mandarin, Lepotica in zver, Peer Gynt in tako dalje. Veliko je nastopal tudi na televiziji, ki ga je predstavila tudi v TV-portretu. Odličen je bil tako v klasičnih vlogah plemenitih baletnih plesalcev, t. i. danseur noble, kot v karakternem podajanju različnih značajev. Večina kritikov doma in na tujem je bila navdušena nad njegovim mojstrstvom. Naj navedemo le dva izmed njih:

Horst Ogris, baletni kritik iz Celovca, je v časopisu ‘Kärntner Tageszeitung’ leta 1972 napisal da je „Spartaka plesal Mojmir Lasan, ki je šele pred kratkim dokazal svoj veliki plesni talent v ‘Labodjem jezeru’. Če je bil kot Siegfried popoln izraz romantične miline, se je v Spartaku pokazal s polno ekspresionistično moško močjo“.

Baletna kritičarka za časopis ‘Delo’ Andreja Tauber je leta 1988, torej šestnajst let pozneje, pisala tako: „Uspeh predstave ‘Peer Gynt’ sloni na vlogi Peera, ki ga pleše Mojmir Lasan. Vlogo je odlično naštudiral. Lahkotnosti v skokih, mnogim in različnim piruetam ter zagotavljanju trdne opore svojim soplesalkam je dodal tako igro obraza, da je pred nami odraščal od lahkomiselnega mladeniča prek zapeljivca in sanjača do od okolice ponižanega in utrujenega Peera, ki na koncu svoje poti najde pomiritev v naročju Solveig.“

Prav za vlogo Peera Gynta in za prispevek k slovenski baletni umetnosti je leta 1989 dobil veliko Prešernovo nagrado kot tretji dobitnik (za zakoncema Mlakar in Tatjano Remškar) tega priznanja med baletnimi plesalci. Poleg tega je leta 1971 dobil nagrado ‘zlata ptica’, leta 1976 nagrado mesta Ljubljane in leta 1983 nagrado Prešernovega sklada za vlogo Eisensteina v baletu Rozalinda angleškega koreografa Ronalda Hynda, leta 1999 pa še najvišje državno odlikovanje – častni znak svobode Republike Slovenije za umetniške dosežke in druge zasluge na baletnem področju.

Po dvaintridesetih letih nastopanja se je leta 1994 upokojil in od takrat se je predajal svoji ljubezni do metuljev, ki jo je gojil že v najzgodnejši mladosti. Tudi v tem je postal cenjen tako doma kot v mednarodnih krogih.