AKTI IN PRAVILNIKI DBUS

STATUT

Društva baletnih umetnikov Slovenije

(v nadaljevanju društvo)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem aktom urejajo članice in člani (v nadaljnjem besedilu člani) Društva baletnih umetnikov Slovenije (v nadaljnjem besedilu društva) ime in sedež društva, področja delovanja društva, namen in cilje delovanja društva, pogoje in način včlanjevanja ter prenehanja članstva, oblike članstva v društvu, pravice in obveznosti članov, upravljanje društva, dolžnosti in pravice članov društva, dolžnosti ter pravice in naloge organov društva, pogoje za izvolitve v organe društva, zastopanje, financiranje, način izvajanja nadzora nad finančnim in materialnim poslovanjem društva, zagotavljanje javnosti dela društva, način sprejemanja sprememb in dopolnitev statuta, način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru.

II. IME IN SEDEŽ DRUŠTVA

2. člen

Društvo se imenuje Društvo baletnih umetnikov Slovenije. Skrajšano ime je DBUS, ki se lahko uporablja le v naslednjih primerih:

• če je v vseh in katerihkoli zapisih in dopisih najprej polno ime društva, ki mu v oklepaju sledi zapis “v nadaljevanju DBUS”
• v logotipu, ki vključuje tudi polno ime društva,
• v žigu, ki vključuje tudi polno ime društva.

3. člen

Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Članstvo v društvu je osebno

4. člen

Sedež ima društvo v Ljubljani, Župančičeva ulica 1.

5. člen

Društvo ima svoj znak (logotip) in pečat. Znak je sestavljen iz črk DBUS, ki jih prekinjajo trije baletni motivi, pod njimi pa je zapisano polno ime društva. Pečat je okrogle oblike z znakom v sredini in polnim imenom društva na obodu.

6. člen

Društvo ima lahko sponzorje in donatorje. Sponzorji in donatorji so lahko fizične ali pravne osebe, ki jih zanima baletna umetnost, jo želijo popularizirati, razširiti svoje znanje na tem področju in društvu materialno, moralno ali kako drugače pomagati.

III. PODROČJE DELOVANJA IN DELOVANJE DRUŠTVA

7. člen

Dejavnost društva zajema celotno območje skupnega slovenskega in mednarodnega kulturnega prostora.

8. člen

Društvo opravlja dejavnost v javnem interesu, ki se deli na namene in cilje.

Za dejavnosti, ki so v javnem interesu ima društvo zdelan program bodočega delovanja za najmanj dve leti vnaprej.

9. člen

Društvo lahko pridobi status Nevladne organizacije v javnem interesu, če mu ga na podlagi pogojev iz 10. člena ZNOrg ali vloge za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu s posebno odločbo dodeli Ministrstvo za kulturo.

10. člen

Društvo lahko sodeluje z drugimi organizacijami v Republiki Sloveniji in v tujini, ki delujejo na področju baletne umetnosti in prispevajo k razvoju njene in sorodnih dejavnosti, oziroma v okviru svojih dejavnosti z organizacijami, ki ne delujejo na področju baletne umetnosti.

Društvo deluje samostojno, lahko pa se včlani v sorodne domače in mednarodne organizacije, ki imajo podobne namene in cilje. O včlanitvi društva v sorodne domače in mednarodne organizacije, ki imajo podobne namene in cilje s sklepom odloči izvršni odbor društva.

11. člen

Delo društva in njegovih organov je javno.

Prav tako so javne seje občnega zbora in izvršnega odbora, razen ko s sklepom organa posamezni organ, t.j. občni zbor ali izvršni odbor društva določi, da je posamezna seja ali točka seje občnega zbora ali izvršnega odbora društva zaprtega tipa, pri čemer je občni zbor ali izvršni odbor društva po zaključku seje zaprtega tipa dolžan javno razgrniti sprejete odločitve.

Občni zbor ali izvršni odbor lahko sprejmeta sklep, da je posamezna seja ali točka seje občnega zbora ali izvršnega odbora društva zaprtega tipa le v naslednjih primerih:

• če razpravljata o vprašanjih občutljive narave, ko je podana resna in neposredna nevarnost, da bi bila obravnava vprašanja lahko ovirana;
• če to zahtevajo razlogi morale ali javne varnosti;
• če obravnava sum kršitve člana ali sklep Častnega razsodišča, vezan na kršitve člana;
• če obravnava okoliščine, ki pomenijo tajnost podatkov v skladu z zakonom, ki ureja tajnost podatkov, ali poslovno in poklicno tajnost.

Društvo o svojem delu in novicah s področja baletne umetnosti obvešča svoje člane:

• z zagotovitvijo možnosti prisostvovanja članov javnim sejam organov društva;
• s pravico vpogleda članov v zapisnike organov društva;
• preko društvenega glasila;
• preko sredstev javnega obveščanja;
• preko masovne elektronske pošte;
• preko internetnih strani društva.

Društvo obvešča širšo javnost o svojem delu: 

• z zagotovitvijo možnosti prisostvovanja javnim sejam organov društva;
• z vabljenjen predstavnikov zainteresiranih organov, ustanov, organizacij ter predstavnikov javnega obveščanja na svoje seje;
• preko društvenega glasila;
• preko sredstev javnega obveščanja;
• preko masovne elektronske pošte, če se je posameznik prijavil na prejemanje novic na spletni strani društva www.dbus.si;
• preko internetnih strani DBUS;
• z organizacijo okroglih miz;
• s tiskovnimi konferencami.

Za zagotovitev javnosti dela in dajanje točnih informacij o delu društva je odgovoren predsednik društva.

IV. ZASTOPANJE DRUŠTVA

12. člen

Društvo kot pravno osebo zastopa predsednik društva. V odsotnosti ga zamenjuje podpredsednik, če je odsoten tudi ta pa član izvršnega odbora, ki ga predsednik za to določi in pooblasti.

V. NAMEN IN CILJI DBUS

13. člen

Nameni in cilji društva so:

• sodeluje z organizacijami in inštitucijami, ki se ukvarjajo z baletno umetnostjo in z drugimi poklicnimi združenji s področja gledaliških umetnosti, s šolami, zavodi, podjetji in drugimi ustanovami v Republiki Sloveniji in v tujini;
• si prizadeva za visoko strokovno raven drugih inštitucij, povezanih z baletno umetnostjo v Republiki Sloveniji, predlaga izboljšave in opozarja na probleme;
• si prizadeva za popularizacijo slovenske baletne umetnosti v domačem in mednarodnem prostoru;
• seznanja člane in javnost o problemih in napredku na področju baletne umetnosti ter z dosežki svetovne in domače baletne literature;
• spodbuja strokovno izpopolnjevanje članov društva in se zavzema za štipendiranje in izmenjavo strokovnjakov in umetnikov doma in v tujini;
• združuje, spodbuja, razvija, organizira in usklajuje potrebe, interese in ustvarjalna hotenja posameznikov in skupin na področju baletne umetnosti v Sloveniji;
• spodbuja nastajanje izvirnih del slovenskih koreografov in izvirnih baletnih del slovenskih skladateljev za balet;
• skrbi za afirmacijo in popularizacijo baletne umetnosti v Sloveniji;
• skrbi za afirmacijo in popularizacijo slovenske baletne umetnosti v tujini;
• vzdržuje stike s sorodnimi organizacijami v tujini;
• se na področju baletne umetnosti zavzema za urejanje, izboljšanje in reševanje socialne, eksistenčne in druge problematike svojih članov, o njih informira pristojne sindikate, organizacije, državne organe in inštitucije ter z njimi usmerja politiko njihovega reševanja;
• na razne načine pomaga baletnim plesalcem doma in v tujini.

14. člen

Društvo uresničuje svoj namen in cilje z izvajanjem, tako da:

• skrbi za dvig strokovnega znanja svojih članov iz področja delovanja društva s seminarji in drugimi oblikami dodatnega izobraževanja;
• pripravlja in izvaja posebne akcije in prireditve v Sloveniji in mednarodnem prostoru;
• zbira in hrani dokumentacijo domačih baletnih dogodkov v na vseh vrstah nosilcev podatkov (pisna in tiskana besedila, partiture, film, video itd.);
• izdaja in prevaja strokovno literaturo s področja dejavnosti društva v skladu z veljavno zakonodajo;
• obravnava aktualna vprašanja slovenske baletne umetnosti;
• izmenjuje informacije z domačih in tujih prizorišč baletne in sorodnih umetnosti;
• sodeluje v kulturniški zbornici, kjer zastopa interese slovenske baletne umetnosti;
• sodeluje z različnimi drugimi organizacijami doma in v tujini;
• posreduje podatke o slovenskem baletnem življenju zainteresiranim organizacijam doma in v tujini;
• sodeluje z nasveti, strokovno pomočjo, predavanji in pripravo posebnih baletnih vzgojnih ur v vzgojno-varstvenih zavodih, na osnovnih, srednjih ter posebnih strokovnih šolah v okviru pouka baletne vzgoje;
• omogoča popuste pri nakupu vstopnic in nakupu baletnih materialov in rekvizitov v dogovoru z gledališči in različnimi podjetji za svoje člane;
• obvešča javnost o vseh svojih aktivnostih;
• podeljuje strokovne nagrade Lydie Wisiakove za posebne dosežke na področju baletne umetnosti v Sloveniji in za življenjsko delo na področju baletne umetnosti v Sloveniji, skladno s pravilnikom o podeljevanju strokovnih nagrad Lydie Wisiakove;
• podeljuje strokovne nagrade Pia in Pino Mlakar za koreografske dosežke na področju baletne umetnosti v Sloveniji skladno s pravilnikom o podeljevanju strokovne nagrade Pia in Pino Mlakar;
• predlaga kandidate za različna priznanja, nagrade in štipendije organizacijam in ustanovam, ki podeljujejo priznanja, nagrade in štipendije z umetniškega področja.

Namene in cilje društvo uresničuje na podlagi nepridobitnih in pridobitnih dejavnosti, pri čemer lahko pridobitne dejavnosti izvaja izključno z osnovnim namenom in nepridobitnimi nalogami ter izključno z namenom uresničevanja svojih nalog, namenov in ciljev, pri čemer se prihodek iz pridobitnih dejavnosti v celoti porabi izključno za uresničevanje osnovnih namenov in ciljev društva.

Društvo lahko opravlja naslednje pridobitne dejavnosti:

VI. ČLANSTVO IN SPREJEMANJE NOVIH ČLANOV

VI./1. ČLANSTVO

15. člen

Društvo združuje svoje člane na prostovoljni, samostojni, nepridobitni, neprofitni in od drugih subjektov neodvisni osnovi.

Vsi člani društva so združeni v Članstvo, ki se deli na tri skupine:

1. Osnovna skupina: posamezniki – profesionalne baletne plesalci, ki opravljajo ali so opravljali poklicno dejavnost povezano z s profesionalno baletno umetnostjo v Sloveniji in baletni plesalci samozaposleni v kulturi, ki redno sodelujejo z javnimi zavodi s področja profesionalne baletne umetnosti v Sloveniji ali tujini oziroma/ali z Društvom baletnih umetnikov Slovenije;
2. Dopolnilna skupina: posamezniki, ki so aktivni učenci, dijaki ali študenti slovenskih baletno izobraževalnih ustanov, ki še niso profesionalni baletni umetniki;
3. Podporna skupina: posamezniki, ki aktivno in kreativno sodelujejo pri projektih neinštitucionalnih baletno plesnih skupin, posamezniki, ki so poznavalci ali ljubitelji baletne umetnosti in posamezniki, ki sodelujejo v dejavnostih društva in jih ni mogoče uvrstiti v osnovno skupino.

V Osnovni skupini so slovenski profesionalni baletni umetniki ali v kulturi samozaposleni baletni umetniki, ki redno sodelujejo z javnimi zavodi s področja profesionalne baletne umetnosti v Sloveniji ali tujini oziroma/ali z Društvom baletnih umetnikov Slovenije (plesalec, koreograf, pedagog, baletni mojster ali kdorkoli se z baletno umetnostjo ukvarja profesionalno), oziroma profesionalni baletni umetniki s pravico bivanja v Sloveniji, ki niso Slovenci po narodnosti, vendar delujejo v Sloveniji. V Osnovni skupini so lahko tudi profesionalni slovenski baletni umetniki, ki ne živijo na območju Republike Slovenije, ne glede na državljanstvo, pod enakimi pogoji, ob upoštevanju načela pomembnosti za slovensko kulturo.

V Dopolnilni skupini so aktivni učenci, dijaki ali študenti slovenskih baletno izobraževalnih ustanov.

V Podporni skupini so baletni plesalci, ki niso redno zaposleni v javnem zavodu s področja profesionalne baletne umetnosti, v kulturi samozaposleni baletni plesalci, ki ne sodelujejo redno z javnim zavodom s področja profesionalne baletne umetnosti v Sloveniji in/ali z Društvom baletnih umetnikov Slovenije, plesalci drugih plesnih zvrsti, ki aktivno in kreativno sodelujejo pri projektih neinštitucionalnih baletnih in plesnih skupin, posamezniki, ki so poznavalci ali ljubitelji baletne umetnosti in posamezniki, ki sodelujejo v dejavnostih društva in jih ni mogoče uvrstiti v Osnovno skupino.

VI./2. SPREJEMANJE NOVIH ČLANOV

16. člen

O sprejemu kandidatov v članstvo društva odloča Izvršni odbor društva.

Za sprejem v društvo je kandidat na spletni strani društva (www.dbus.si) dolžan bodisi izpolniti in poslati elektronsko Prošnjo za pristop bodisi poslati pisno Prošnjo za pristop v članstvo društva Izvršnemu odboru na uradni naslov društva. S Prošnjo za pristop v članstvo društva kandidat izrazi izključno željo po sprejemu v društvo.

V kolikor se kandidat želi pridružiti Osnovni skupini društva je v Prošnji za pristop v članstvo društva dolžan navesti svoje delovanje in dosežke na področju profesionalne baletne umetnosti ter priložiti dokazilo o delovanju na področju profesionalne baletne umetnosti.

V kolikor se kandidat želi pridružiti Dopolnilni skupini društva je v Prošnji za pristop v članstvo društva dolžan predložiti potrdilo o vpisu v baletno-izobraževalno inštitucijo. Prav tako se v Prošnji za pristop v članstvo društva zaveže, da bo Izvršni odbor o zaključku šolanja oziroma študija obvestil najmanj šest (6) mesecev pred dejanskim zaključkom.

17. člen

Izvršni odbor društva je dolžan Prošnjo za pristop v članstvo društva obravnavati in kandidatom sporočiti svoj sklep najkasneje v 60 dneh od njenega prejema.

18. člen

Izvršni odbor obvesti o svoji odločitvi kandidata pisno, člane društva pa na občnih zborih.

19. člen

Če se kandidat, katerega Prošnja za pristop v društvo je bila zavrnjena na sklep Izvršnega odbora pritoži, pritožbo obravnava Občni zbor društva na svojem naslednjem rednem zasedanju.

20. člen

Pogoj za sprejem v Osnovno članstvo društva je, da je kandidat izpolnjuje pogoje, določene v 15. členu tega statuta in da sprejema društvena pravila.

Pogoj za sprejem v Dopolnilno skupino društva je, da je kandidat izpolnjuje pogoje, določene v 15. členu tega statuta in da sprejema društvena pravila.

Pogoj za sprejem v Podporno skupino društva je, da je kandidat izpolnjuje pogoje, določene v 15. členu tega statuta in da sprejema društvena pravila.

VI./3. DODELJEVANJE NAZIVA ČASTNI ČLAN IN ČASTNI PREDSEDNIK

21. člen

Društvo lahko podeljuje naziv častnega člana ali častnega predsednika, skladno s Pravilnikom o podeljevanju naziva Častni predsednik DBUS in Častni član DBUS. Nazive podeljuje Občni zbor na predlog Izvršnega odbora.

VI./4. DOLŽNOSTI IN PRAVICE ČLANOV

22. člen

Dolžnosti članov društva so:

• da spoštujejo pravila in druge akte ter sklepe organov društva;
• da aktivno sodelujejo in s svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog društva;
• da se udeležujejo občnih zborov in vestno opravljajo sprejete naloge in funkcije;
• da redno plačujejo članarino v višini, ki jo določi občni zbor društva (izvršni odbor lahko v upravičenem primeru na podlagi sklepa občnega zbora oprosti člana plačevanja članarine, in sicer ko član dopolni 80 let starosti, če je član socialno ogrožena oseba, ki DBUS dostavi potrdilo o socialni ogroženosti, če član prejme naziv častnega člana, če član prejme naziv častnega predsednika);
• da dajejo društvu informacije, ki so potrebne za izvajanje skupnih dogovorjenih nalog;
• da prenašajo svoje izkušnje in znanje na mlajše člane društva;
• da varujejo ugled društva.

Pravice Osnovne skupine so:

• da volijo in so izvoljeni v organe društva;
• da soodločajo v organih društva.

Pravice Osnovne, Dopolnilne in Podporne skupine so:

• da sodelujejo pri delu društva in podajajo mnenja in predloge organom društva;
• da uporabljajo skupne dosežke in rezultate delovanja društva pri svojem delu;
• da uresničujejo svoje osebne interese na področju dejavnosti društva;
• da so seznanjeni s programom in finančno materialnim poslovanjem društva;
• da sodelujejo pri propagandi društva, njegovega dela in javnih dogodkov društva;
• da so upravičeni do ugodnosti, ki veljajo za člane društva.

VI./5. PRENEHANJE ČLANSTVA

23. člen

Članstvo v društvu preneha:

• s prostovoljnim izstopom,
• s črtanjem,
• z izključitvijo,
• s smrtjo.

Član prostovoljno izstopi iz društva tako, da izvršnemu odboru pošlje pisno izjavo o izstopu.

Člana črta iz članstva društva izvršni odbor, če ta kljub opominu ne plača članarine v obdobju zadnjih dveh let.

O izključitvi člana iz društva zaradi kršitev dolžnosti članov ali zaradi načetja ugleda društva odloča s sklepom častno razsodišče. Sklep mora biti v skladu z disciplinskim pravilnikom.

VII. ORGANI DBUS

24. člen

Organi društva so:

• občni zbor,
• izvršni odbor,
• nadzorni odbor,
• častno razsodišče,
• predsednik društva,
• podpredsednik društva,
• komisije za strokovne nagrade društva,
• strokovne komisije, ki jih za potrebe delovanja društva lahko ustanovi in njihovo sestavo določi izvršni odbor.

Predsednik in podpredsednik društva sta hkrati tudi predsednik in podpredsednik izvršnega odbora in ju voli občni zbor v okviru izvršnega odbora.

Izvršni odbor, nadzorni odbor in častno razsodišče voli občni zbor društva. Mandatno obdobje izvršnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča traja štiri leta, in sicer v obdobju od 1. januarja v letu po volitvah do 31. decembra čez štiri leta z možnostjo ponovne izvolitve.

Članu izvršnega odbora, nadzornega odbora ali častnega razsodišča lahko mandat preneha predčasno:

• s smrtjo,
• po lastni volji,
• na predlog izvršnega odbora občnemu zboru,
• s sklepom občnega zbora,
• s prenehanjem članstva.

V primerih, da posameznemu članu izvršnega odbora s sklepom ali po lastni volji preneha mandat in je do rednega volilnega občnega zbora še več kot eno leto, se skliče izredni volilni občni zbor, na katerem se izvolijo manjkajoči člani izvršnega odbora za preostanek mandata, v primeru, da je do volilnega občnega zbora leto dni ali manj pa nadomestnega člana imenuje Izvršni odbor.

Mandatno obdobje komisij za nagrade traja dve leti z možnostjo podaljšanja. Komisije imenuje izvršni odbor. V primeru, da se mandat posamezne komisije za nagrade ne zaključi z mandatom izvršnega odbora, ki je strokovno komisijo imenoval, lahko izvršni odbor v novi sestavi komisiji za nagrade s sklepom podaljša mandatno obdobje oziroma imenuje nove člane komisije za nagrade.

Izvršni odbor lahko skladno s potrebami delovanja društva na predlog predsednika ali člana izvršnega odbora sprejme sklep o ustanovitvi strokovnih komisij za posamezna področja, in sicer za izvajanje posameznih nalog. Takšen sklep izvršnega odbora mora biti vsebinsko utemeljen, vsebovati pa mora naziv in namen, sestavo, čas trajanja mandatnega obdobja ter pravilnik o delu in kompetencah strokovne komisije. Za svoje delo so komisije odgovorne predsedniku in izvršnemu odboru. Člani strokovne komisije so praviloma člani DBUS, izjemoma pa lahko izvršni odbor povabi k sodelovanju pri delu komisije tudi zunanje sodelavce če smatra, da ti lahko bistveno pripomorejo k realizaciji posamezne naloge.

V primeru, da se mandat posamezne strokovne komisije ne zaključi z mandatom izvršnega odbora, ki je strokovno komisijo imenoval, lahko izvršni odbor v novi sestavi strokovni komisiji s sklepom podaljša mandatno obdobje oziroma imenuje nove člane strokovne komisije ali pa odloči o njeni razpustitvi. 

V izvršnem odboru in nadzornem odboru imajo lahko predstavniki države, samoupravnih lokalnih skupnosti, drugih oseb javnega prava, nosilcev javnih pooblastil, mednarodnih nedvladnih organizacij, političnih strank, sindikatov, zbornic in gospodarskih družb, ter fizične osebe, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost, ali predstavniki drugih oseb, ki niso nepridobitne, v vsakem posebej skupaj manj kot četrtino glasov.

VII./1. OBČNI ZBOR

25. člen

Občni zbor je najvišji organ društva, ki ga sestavljajo vsi člani društva.

Občni zbor je lahko redni, volilni ali izredni.

Občni zbor praviloma deluje na srečanju članov v živo, razen v primeru, ko višja sila občnega zbora v živo ne dovoljuje. V tem primeru o načinu izvedbe občnega zbora odloča Izvršni odbor društva.

Redni občni zbor sklicuje izvršni odbor enkrat letno, volilni pa vsako četrto leto, in sicer v zadnjem letu mandata aktualnih organov društva pred njihovim zaključkom mandata.

Način dela rednega in volilnega občnega zbora ureja Poslovnik o delu rednega občnega zbora DBUS.

Izredni občni zbor se skliče po sklepu izvršnega odbora, na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo 1/3 članov društva.

Izvršni odbor je dolžan sklicati izredni občni zbor v roku 30 dni od prejema zahteve za sklic. Če izvršni odbor izrednega občnega zbora ne skliče v predpisanem roku, ga skliče predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red z ustreznim gradivom. Izredni občni zbor sklepa le o zadevi, za katero je bil sklican.

Delovni organi rednega in izrednega občnega zbora so:

• delovno predsedstvo, ki ga sestavljajo predsednik delovnega predsedstva in dva člana,
• verifikacijska komisija, ki jo sestavljata dva člana,
• zapisnikar,
• dva overovitelja zapisnika.

Delovni organi volilnega občnega zbora so:

• delovno predsedstvo, ki ga sestavljajo predsednik delovnega predsedstva in dva člana,
• verifikacijska komisija, ki jo sestavljata dva člana,
• kandidacijska komisija, ki jo sestavljajo trije člani,
• volilna komisija, ki jo sestavljajo trije člani,
• zapisnikar,
• dva overovitelja zapisnika.

V primeru, da se izredni občni zbor skliče zaradi nadomestnih ali predčasnih volitev v organe društva, so delovni organi poleg organov izrednega občnega zbora še organi volilnega občnega zbora.

V primeru sočasnega rednega in volilnega občnega zbora se delovni organi ne podvajajo.

Občni zbor sklepa z večino glasov prisotnih članov. O delu občnega zbora se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsedujoči, zapisnikar in dva overovatelja.

26. člen

Izvršni odbor mora sklic rednega in volilnega občnega zbora razglasiti z vabili članom po elektronski ali navadni pošti in z objavo na spletni strani društva najmanj 14 dni pred dnevom sklica, izrednega občnega zbora pa najmanj 8 dni preddnevom sklica. Objava mora vsebovati predloženi dnevni red, dan in uro ter kraj zbora. Posamezni predlogi za razpravo morajo biti v pisni obliki občnemu zboru poslani najmanj 8 dni pred dnevom sklica občnega zbora.

Občni zbor je sklepčen, če je prisotnih več kot polovica vseh članov društva.

Če občni zbor ni sklepčen, se zasedanje odloži za 30 minut. Po preteku tega časa je občni zbor sklepčen, če je prisotnih najmanj 10 članov društva.

Volitve v organe društva so praviloma tajne, glasovanje o ostalih vprašanjih je praviloma javno, razen če se člani na samem zasedanju odločijo za tajni način glasovanja.

27. člen

Naloge občnega zbora:

• sklepa o dnevnem redu;
• sprejema, spreminja pravila in druge akte društva;
• sprejema program dela društva;
• sprejema finančni načrt in potrjuje zaključni račun društva;
• voli in razrešuje predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika ter člane izvršnega odbora, nadzornega odbora in disciplinske komisije;
• odloča o višini članarine;
• obravnava poročili predsednika in tajnika in smernice delovanja in sprejema o tem stališča in sklepe;
• na predlog izvršnega odbora odloča o rednih zaposlitvah;
• odloča o pritožbah zoper sklepe izvršnega odbora, nadzornega odbora in disciplinske komisije;
• dokončno odloča o izključitvi člana iz društva;
• odloča o drugih zadevah, ki jih predlagajo organi in člani društva v skladu z namenom in cilji društva;
• odloča o nakupu in prodaji nepremičnin;
• podeljuje na predlog izvršnega odbora naziv častnega člana;
• podeljuje na predlog izvršnega odbora naziv častnega predsednika;
• sklepa o prenehanju obstoja društva.

VII./2. IZVRŠNI ODBOR

28. člen

Izvršni odbor je izvršilni organ občnega zbora in je za svoje delo odgovoren le-temu. Opravlja vodstvena, organizacijska, strokovno tehnična in administrativna elat er vodi delo društva med dvema občnima zboroma po programu in sklepih sprejetih na občnem zboru.

Organi izvršnega odbora so:

• predsednik društva
• podpredsednik društva
• tajnik društva
• blagajnik društva
• člani.

29. člen

Izvršni odbor ima enajst članov. Sestavljajo ga predsednik društva, podpredsednik društva, tajnik društva, blagajnik društva in sedem izvoljenih članov, od katerih morata biti dva člana predstavnika mlade generacije slovenskih baletnih umetnikov.

Šest članov izvršnega odbora iz ljubljanskega okoliša (zahodni del Slovenije), pet članov pa iz mariborskega okoliša (vzhodni del Slovenije). Zaželjeno je, da je predsednik iz ljubljanskega in podpredsednik iz mariborskega okoliša.

30. člen

Pogoji za kandidaturo in izvolitev v članstvo izvršnega odbora za predsednika in podpredsednika:

• aktivno znanje slovenskega jezika,
• da kandidat izpolnjuje pogoje, ki veljajo za Osnovno skupino,
• da je kandidat visoko prepoznavna osebnost s področja baleta, ali da je kandidat kot solist ali koreograf ali baletni mojster najmanj deset let redno deloval v enem od slovenskih nacionalnih baletnih ansamblov oziroma je bil v kulturi samozaposleni baletni umetnik, ki je najmanj deset let kontinuirano sodeloval z enim od slovenskih nacionalnih baletnih ansamblov, oziroma je državljan Republike Slovenije z mednarodno baletno kariero, ali je dolgoletni član društva, ki se je uveljavil na področju delovanja društva,
• da je kandidat najmanj deset let pred podajo kandidature aktivni član društva v Osnovni skupini,
• da je kandidat v preteklosti izkazal pripadnost društvu,
• da kandidat do potankosti pozna način delovanja društva,
• da ima kandidat sposobnosti za vodenje administrativno-vodstvenih del,
• da ima kandidat najmanj pet let pred kandidaturo poravnane vse finančne obveznosti do društva,
• da kandidat v preteklih petih letih na kakršenkoli način ni škodoval ugleda društva,
• da kandidatu v preteklih petih letih ni bila dokazana nobena kršitev iz naslova dolžnosti in pravic članov društva.

Pogoji za kandidaturo in izvolitev v članstvo izvršnega odbora za tajnika, blagajnika in člane:

• da kandidat izpolnjuje pogoje, ki veljajo za Osnovno skupino,
• da je kandidat najmanj štiri leta pred podajo kandidature redno zaposlen v enem od slovenskih nacionalnih baletnih ansamblov oziroma je v kulturi samozaposleni baletni umetnik, ki najmanj štiri leta kontinuirano sodeluje z enim od slovenskih nacionalnih baletnih ansamblov,
• da je kandidat najmanj štiri leta pred podajo kandidature aktivni član društva v Osnovni skupini,
• da je kandidat v preteklosti izkazal pripadnost društvu,
• da ima kandidat najmanj štiri leta pred kandidaturo poravnane vse finančne obveznosti do društva,
• da kandidat v preteklih štirih letih na kakršenkoli način ni načel ugleda društva,
• da kandidatu v preteklih štirih letih ni bila dokazana nobena kršitev iz naslova dolžnosti in pravic članov društva.

31. člen

Izvršni odbor se sestaja najmanj trikrat letno.

Stroške za udeležbo na sejah izvršnega odbora društva plača tistim članom izvršnega odbora, ki na sejo pridejo iz drugih mest. Način prihoda posameznih članov izvršnega odbora na sejo izvršnega odbora odredi predsednik društva.

32. člen

Naloge in pravice izvršnega odbora se delijo:

• na naloge in pravice, ki jih opravlja izvršni odbor;
• na naloge in pravice, ki jih opravlja predsednik;
• na naloge in pravice, ki jih opravlja podpredsednik;
• na naloge, ki jih opravlja tajnik;
• na naloge, ki jih opravlja blagajnik.

V primeru, ko je poleg predsednika društva odsoten tudi podpredsednik društva vse zapisane naloge podpredsednika prevzame s strani predsednika pooblaščeni član izvršnega odbora.

33. člen

Naloge in pravice izvršnega odbora so:

• sklicuje redni ali izredni občni zbor;
• spremlja delo predsednika društva;
• spremlja izvrševanje programa dela društva;
• na predlog predsednika društva obravnava in odloča o spremembah letnega programa društva;
• obravnava predloge društvenih aktov, ki jih sprejema občni zbor;
• ustanavlja stalne in občasne društvene komisije in priložnostne ter organizacijske odbore in imenuje njihove člane;
• obravnava in sprejema predlog finančnega načrta in obravnava ter sprejema finančno poročilo za minulo leto, preden ju predloži v obravnavo in sprejem občnemu zboru;
• obravnava predlog predsednika o zaposlitvah in občnemu zboru predlaga zaposlitve;
• upravlja s premoženjem društva;
• spremlja materialno in finančno poslovanje in sredstva društva;
• predlaga in sprejema dopolnila k finančnemu poslovanju društva;
• uresničuje sklepe občnega zbora, ter mu poroča o svojem delu;
• do občnega zbora odloča v imenu občnega zbora kadar za naslednje odločitve, vezane na nujno delovanje društva utemeljeno ni mogoče pravočasno sklicati občnega zbora: imenuje nadomestnega člana izvršnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča, sklepa o spremembi finančnega načrta, če se društvu znižajo finančna sredstva; takšne odločitve izvršnega odbora veljajo do sklica občnega zbora;
• opravlja druge naloge, za katere ga je pooblasti občni zbor;
• sprejema poslovnike in pravilnike s področja svojega delovanja in področja dela svojih organov, za katere ni posebej določeno, da jih sprejema občni zbor;
• odloča o vključevanju in sodelovanju društva z ostalimi sorodnimi organizacijami;
• sprejema programe, ki jih predlaga predsednik;
• obravnava predloge za višine članarin za posamezno leto;
• odloča zoper sklep disciplinske komisije, razen v primeru pritožbe zoper sklep o izključitvi iz članstva;
• na predlog predsednika odobrava službene poti predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika in članov izvršnega odbora ki so daljše od 500 kilometrov;
• obravnava predloge predsednika, ki niso v rednem letnem planu in odloča o njih;
• predlaga, obravnava in sprejema aktivnosti, ki niso določene v letnem načrtu;
• posameznik ali skupina članov izvršnega odbora opravlja naloge, ki jih je naložil izvršni odbor ali predsednik;
• skladno z 24. členom tega statuta imenuje nadomestnega člana izvršnega odbora.

34. člen

PREDSEDNIK

Predsednik društva je  zakoniti zastopnik društva in je odgovoren za društveno poslovanje in delovanje.

Predsednik društva je hkrati tudi predsednik izvršnega odbora in ga izvoli občni zbor za dobo štirih let in sicer od 1. januarja v letu po volilnem Občnem zboru do 31. decembra čez štiri leta.

Predsednik je odgovoren za delovanje društva v skladu s pravili društva in pravnim redom Republike Slovenije. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru in izvršnemu odboru.

Naloge in pravice predsednika so:

• zastopa in predstavlja društvo pred državnimi in drugimi organi in organizacijami v državi in tujini ter oblikuje ideje o delovanju društva;
• vodi finančno poslovanje društva skladno s pravilnikom o računovodstvu;
• vodi materialno poslovanje društva;
• vodi operativno in umetniško vodi društvo;
• skrbi za pravno formalno delovanje društva in o njem obvešča izvršni odbor;
• podpisuje društvene akte, pogodbe, dopise in ostale dokumente;
• občnemu zboru predlaga in utemeljuje predčasno razrešitev posameznega člana organov izvršnega odbora in predlaga nove posamezne člane izvršnega odbora;
• odloča o sprotnih nalogah članov izvršnega odbora in jih dodeljuje;
• pripravlja in sestavlja program dela društva in ga predloži v obravnavo izvršnemu odboru;
• skrbi za izvrševanje programa dela društva;
• sklicuje seje izvršnega odbora in predlaga dnevne rede;
• najmanj enkrat letno sklicuje seje nadzornega odbora vezane na finančno poslovanje društva;
• pripravlja gradivo za seje izvršnega odbora;
• izvršnemu odboru predlaga sklic rednih, volilnih in izrednih občnih zborov;
• vodi občne zbore društva do izvolitve delovnega predsedstva;
• občnemu zboru poroča o delu izvršnega odbora in društva;
• odobrava finančne transakcije in finančna izplačila ter je odgovoren za ostalo finančno poslovanje društva v skladu s pravilnikom društva o finančnem poslovanju in računovodstvu;
• odobrava in podpisuje izplačilne naloge;
• skrbi za premoženje društva;
• skrbi za pravočasno pripravo predloga finančnega načrta in finančnega poročila za minulo leto;
• imenuje inventurno komisijo ter skrbi za pravočasno pripravo inventure za preteklo koledarsko leto;
• pripravlja in sestavlja razpise društva, ki jih v obravnavo in potrditev predloži izvršnemu odboru;
• spremlja aktualne razpise in se odloča za prijave društva na aktualne razpise Ministrstva za kulturo in drugih državnih, evropskih in lokalnih organov ter inštitucij, ki objavljajo razpise vezane na delo društva, pripravlja dokumentacijo za kandidaturo društva na razpise in jih v obravnavo predloži izvršnemu odboru;
• izvršnemu odboru predlaga spremembe aktov društva;
• pripravlja predloge novih poslovnikov in aktov ter amandmajev aktov društva, ki jih pred proceduro sprejemanja na občnem zboru predloži v obravnavo izvršnemu odboru;
• skrbi za pravočasno imenovanje stalnih komisij društva in izvršnemu odboru predlaga sestavo njihovih članov;
• izvršnemu odboru predlaga ustanovitev občasnih strokovnih komisij društva in sestavo njihovih članov;
• izvršnemu odboru predlaga ustanovitev priložnostnih odborov in sestavo njihovih članov;
• pripravlja in podpisuje pogodbe;
• odloča o službenih potovanjih, če ta niso daljša od 500 kilometrov;
• izvršnemu odboru predlaga v odobritev službene poti, kadar gre za službene poti daljše od 500 kilometrov;
• izvršnemu odboru v obravnavo predlaga višine članarin za posamezno leto, ki jih izvršni odbor predlaga občnemu zboru;
• odloča o razpolaganju s premičnim premoženjem društva;
• se dogovarja za realizacijo predstav in drugih projektov društva;
• sestavlja programe koncertov, predstav in drugih projektov društva ter jih umetniško vodi;
• se dogovarja z izvajalci in sodelavci za sodelovanje;
• izvršnemu odboru predlaga aktivnosti v zvezi z izboljšavami s področja na katerem društvo deluje;
• izvršuje naloge, ki mu jih naložita občni zbor in izvršni odbor društva.

Predsednik lahko za področje finančnih, računovodskih in pravnih zadev, vezanih na delovanje in poslovanje društva pridobi različna strokovna mnenja oziroma lahko za opravljanje posameznih nalog s področja financ, računovodstva in pravnih zadev sklene pogodbo z zunanjimi strokovnimi sodelavci brez soglasja drugih organov društva.

35. člen

PODPREDSEDNIK

Podpredsednik društva je hkrati podpredsednik izvršnega odbora.

V odsotnosti predsednika opravlja operativna dela predsednika in skrbi za nemoteno operativno delovanje društva.

Naloge in pravice podpredsednika so:

• tesno sodeluje s predsednikom;
• v odsotnosti predsednika operativno vodi društvo;
• po pooblastilu predsednika podpisuje pogodbe, dopise in ostale dokumente;
• v odsotnosti predsednika odloča o sprotnih nalogah članov izvršnega odbora in jih dodeljuje;
• v odsotnosti predsednika skrbi za izvrševanje programa dela društva;
• v odsotnosti predsednika sklicuje seje izvršnega odbora;
• v odsotnosti predsednika pripravlja dokumentacijo za seje izvršnega odbora;
• v odsotnosti predsednika izvršnemu odboru predlaga sklic rednih in izrednih občnih zborov;
• skrbi za izvajanje aktivnosti v zvezi z interesi in potrebami članov društva v mariborskem okolišu;
• spremlja aktualne razpise Mestne občine Maribor in ostale razpise v mariborskem okolišu in o njih obvešča predsednika in izvršni odbor;
• v mariborskem okolišu spremlja stanje na področju za katerega je društvo ustanovljeno in predlaga aktivnosti;
• v odsotnosti predsednika v soglasju z izvršnim odborom pripravlja in podpisuje pogodbe;
• po naročilu izvršnega odbora podpisuje dokumente;
• v dogovoru s predsednikom se dogovarja in organizira izvedbe učnih ur o baletu v mariborskem okolišu;
• predsedniku in izvršnemu odboru predlaga aktivnosti v zvezi z izboljšavami s področja na katerem društvo deluje.

36. člen

TAJNIK

Tajnik društva skrbi za opravljanje administrativnega dela ter za koordinacijo med organi društva po navodilih predsednika in izvršnega odbora društva. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru, izvršnemu odboru in predsedniku.

Naloge tajnika so:

• opravlja dela administrativnega značaja;
• vodi evidenco članov društva;
• vpisuje nove člane v evidenco članstva društva skladno z odločitvijo izvršnega odbora o sprejetih novih članih;
• obvešča izvršni odbor o številu in strukturi članstva;
• enkrat letno podaja poročilo o članstvu občnemu zboru društva;
• ureja dokumentacijo in skrbi za arhiviranje dokumentacije društva;
• piše zapisnike na sejah izvršnega odbora, na sejah stalnih komisij in na sestankih če je to potrebno in jih poleg predsednika podpisuje;
• poleg predsednika podpisuje akte in poslovnike društva, ko jih sprejme občni zbor;
• vodi evidenco prejete in poslane pošte.

37. člen

BLAGAJNIK

Delo blagajnika je javno.

Naloge blagajnika so:

• opravlja pristojne naloge blagajniškega poslovanja v skladu s pravilnikom društva o finančnem poslovanju in računovodstvu;
• pripravlja položnice oziroma račune za plačevanje članarine članov in jih pošilja članom društva;
• vodi evidenco plačane in neplačane članarine, pošilja opomine za neplačane članarine in o tem obvešča predsednika.

38. člen

Izvršni odbor dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik oziroma če je odsoten tudi podpredsednik s strani predsednika eden od preostalih članov izvršnega odbora.

Izvršni odbor je sklepčen, če je na seji navzoča več kot polovica članov. Veljavne sklepe sprejema z večino glasov prisotnih.

39. člen

Način dela in podrobnejše pristojnosti izvršnega odbora so določene s pravilnikom o izvršnem odboru in poslovnikom o delu izvršnega odbora.

VII./3. NADZORNI ODBOR

40. člen

Nadzorni odbor spremlja delo izvršnega odbora in drugih organov društva ter opravlja nadzor nad finančno materialnim poslovanjem društva. Nadzorni odbor enkrat letno poroča občnemu zboru, kateremu je tudi odgovoren za svoje delo.

41. člen

Nadzorni odbor sestavljajo trije člani, ki jih izvoli občni zbor. Člani izmed sebe izvolijo predsednika. Člani nadzornega odbora ne morejo biti obenem člani izvršnega odbora. Lahko sodelujejo na sejah izvršnega odbora, ne morejo pa odločati. Nadzorni odbor je sklepčen, če so na seji prisotni vsi trije člani. Veljavne sklepe sprejema z večino glasov vseh članov.

42. člen

Pogoji za kandidaturo in izvolitev v nadzorni odbor:

• da kandidat izpolnjuje pogoje, ki veljajo za Osnovno skupino
• da je kandidat najmanj štiri leta pred podajo kandidature aktivni član društva v Osnovni skupini,
• da ima kandidat najmanj štiri leta pred kandidaturo poravnane vse finančne obveznosti do društva,
• da kandidat v preteklih štirih letih na kakršenkoli način ni načel ugleda društva,
• da kandidatu v preteklih štirih letih ni bila dokazana nobena kršitev iz naslova dolžnosti in pravic članov društva.

43. člen

Podrobnejše delovanje nadzornega odbora je določeno s poslovnikom o delu nadzornega odbora društva.

VII./4. ČASTNO RAZSODIŠČE

44. člen

Častno razsodišče sestavljajo trije člani.

Izvoljeni člani častnega razsodišča izmed sebe izvolijo predsednika.

Častno razsodišče se sestaja po potrebi na podlagi pisnih zahtev članov ali organov društva.

Častno razsodišče je sklepčno, če so na seji prisotni vsi trije člani. Odločitve častnega razsodišča so veljavno sprejete z večino glasov vseh članov.

45. člen

Častno razsodišče vodi disciplinski postopek, na katerem obravnava kršitve članov društva ter zanje izreka disciplinske ukrepe.

Disciplinski postopek, disciplinske kršitve in disciplinski ukrepi so opredeljeni s Pravilnikom o disciplinski in materialni odgovornosti.

46. člen

Pogoji za kandidaturo in izvolitev v častno razsodišče:

• da kandidat izpolnjuje pogoje, ki veljajo za Osnovno skupino,
• da je kandidat najmanj štiri leta pred podajo kandidature aktivni član društva v Osnovni skupini,
• da ima kandidat najmanj štiri leta pred kandidaturo poravnane vse finančne obveznosti do društva,
• da kandidat v času svojega članstva nikoli na kakršenkoli način ni načel ugleda društva,
• da kandidatu v času njegovega članstva v društvu nikoli ni bila dokazana nobena kršitev iz naslova dolžnosti in pravic članov društva.

VIII. DELOVNA MESTA

47. člen

Društvo ima lahko enega ali več redno zaposlenih delavcev in več honorarno zaposlenih delavcev.

IX. FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE DRUŠTVA

48. člen

Finančno in materialno poslovanje društva je urejeno s Pravilnikom o finančnem poslovanju in računovodstvu.

Društvo vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva, prirejenega za društvene potrebe. Navkljub temu lahko društvo s posebnm aktom določi, da bo vodilo poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva, če izpolnjuje vsaj dve izmed naslednjih meril:

• da povprečno število redno zaposlenih preteklega poslovnega leta ne presega dva;
• da letni prihodki preteklega poslovnega leta ne presegajo 30.000 eurov;
• da povprečna vrednost sredstev na začetku poslovnega leta ne presega 50.000 eurov.

49. člen

Viri dohodkov so:

• članarina;
• darila, volila;
• dohodek iz dejavnosti društva in naslova materialnih pravic;
• javna sredstva;
• prispevki sponzorjev in donatorjev;
• drugi viri.

Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno.

Vsaka delitev premoženja med njegove člane in druge osebe je nična.

50. člen

Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in finančnimi načrti, ki jih sprejme Občni zbor. Na rednem občnem zboru člani obravnavajo in sprejmejo zaključni račun.

51. člen

Finančne in materialne listine podpisujejo predsednik, blagajnik in za to določeni člani izvršnega odbora.

Finančno in materialno poslovanje mora biti v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja.

52. člen

Društvo ima svoj transakcijski račun.

53. člen

Vsak član društva ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo in poslovanje društva.

Za pomoč pri urejanju finančno materialnih zadev lahko društvo najame finančnega strokovnjaka v skladu z veljavno zakonodajo s področja delovnega prava.

54. člen

Društvo ima premično in nepremično premoženje, ki je kot last društva vpisano v inventarno dokumentacijo.

Premično premoženje se lahko kupi ali odtuji le na podlagi sklepa Izvršnega odbora. Nepremično premoženje pa se lahko kupi ali odtuji le na podlagi sklepa občnega zbora.

X. PODRUŽNICE

55. člen

V območjih, kjer deluje večje število članov, se le ti lahko delovno povezujejo v podružnico, ki deluje po pravilih društva in uresničuje program dela v okviru delovnega programa društva. Podružnice niso pravne osebe. So metoda dela društva organizirana po interesnem principu članov društva. Ime podružnice mora poleg imena društva vsebovati tudi besedo podružnica.

Podružnico vodi tričlanski odbor, ki ga izvolijo člani društva s tega področja in je za svoje delo odgovoren izvršnemu odboru društva. Ti trije člani so vključeni v izvršni odbor društva.

Stroške za udeležbo na sejah izvršnega odbora društva plača tistim članom izvršnega odbora, ki na sejo pridejo iz drugih mest. Način prihoda posameznih članov izvršnega odbora na sejo izvršnega odbora odredi predsednik društva.

XI. PRENEHANJE DRUŠTVA

56. člen

Društvo lahko preneha:

• po sklepu občnega zbora z večino vseh članov društva;
• po samem zakonu.

V primeru prenehanja društva preide premoženje po poravnavi vseh obveznosti zakonitemu nasledniku, vendar le če je ta nepridobitna pravna oseba javnega prava, če tega ni, pa Društvu glasbenih umetnikov Slovenije, Ljubljana, Stari trg 34. Proračunska sredstva se vrnejo proračunu.

XII. SPREJEM TER SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA

57. člen

Statut sprejme občni zbor društva z večino navzočih članov. Za vse spremembe in dopolnitve je potreben enak postopek kot za sprejem.

Za tolmačenje statuta je pristojen občni zbor.

Spremembe in dopolnite statuta lahko predlaga izvršilni odbor društva, predsednik društva ali ena tretjina članov društva.

Pisne predloge sprememb in dopolnitev je potrebno poslati vsem članom društva z vabilom za sklic občnega zbora društva.

XIII. KONČNE DOLOČBE

58. člen

Ta statut je bil sprejet na občnem zboru društva, dne 13.6.2021, z dopolnitvami skladno z dopisom Upravne enote, št. 215-575/2021-3 z dne 2.11.2021 pa na občnem zboru društva, dne 26.3.2022, s čimer prenehajo veljati Pravila sprejeta na občnem zboru društva 18. marca 2012.

Predsednik društva: Tomaž Rode                                                              

Tajnik društva: Ana Trojnar (2021), Mirjana Šrot (2022)

Na podlagi določil statuta Društva baletnih umetnikov Slovenije (v nadaljevanju društvo), je bil na rednem občnem zboru Društva baletnih umetnikov Slovenije, dne 18.marca 2012 v Mariboru sprejet naslednji 

POSLOVNIK O DELU 

REDNEGA OBČNEGA ZBORA 

DRUŠTVA BALETNIH UMETNIKOV SLOVENIJE 

1. člen 

Redni občni zbor društva sklicuje izvršni odbor društva enkrat letno. Sklic rednega občnega zbora mora biti objavljen z dnevnim redom najmanj 14 (štirinajst) dni pred dnevom, za katerega je bil sklican, ostali dokumenti, vezani na dnevni red morajo biti članom DBUS na ogled najmanj 8. dni pred občnim zborom. 

2. člen 

Občni zbor društva je najvišji organ društva in voli druge organe društva. Občni zbor sestavljajo vsi člani društva. Delo občnega zbora je javno in mu lahko prisostvujejo tudi drugi, vendar nimajo pravice glasovanja ali odločanja, če niso člani društva. 

Vsak član ima pravico razpravljati in predlagati sklepe o vseh obravnavanih točkah dnevnega reda. Posamezna razprava lahko traja največ 5 (pet) minut, replika pa 2 (dve) minuti. Izjemoma lahko občni zbor dovoli podaljšanje razprave. 

3. člen 

Občni zbor deluje po tem poslovniku, ki ga sam sprejme ali sprejetega spreminja oz. 

dopolnjuje na predlog izvršnega odbora društva. 

4. člen 

Občni zbor opravlja naslednje naloge: 

• sklepa o dnevnem redu svojih zasedanj, 
• razpravlja o problematiki s področja baletne umetnosti v Sloveniji, 
• ocenjuje delo društva in sklepa o organizaciji in nalogah društva, 
• razpravlja o finančnem in delovnem področju predsednika, izvršnega odbora, nadzornega odbora in ostalih organov društva za preteklo obdobje, 
• sklepa o letnem načrtu za prihodnje leto in potrjuje letno finančno poročilo za minulo leto, 
• skladno s statutom voli predstavnike v organe društva, člane izvršnega odbora, nadzornega odbora, disciplinske komisije, predsednika in podpredsednika društva, tajnika in blagajnika društva ter odloča o načinih glasovanj, 
• sprejema in spreminja statut društva ter druge splošne akte društva, 
• sprejema program dela društva, 
• odloča o pritožbah proti sklepom izvršnega odbora, 
• opravlja druge naloge, ki so splošnega in skupnega pomena za delovanje društva, 
• določa višino in način plačevanja članarine, 
• odloča o nakupu in prodaji nepremičnin, 
• odloča o vseh vprašanjih, od katerih je neposredno ali posredno odvisen obstoj društva, 
• opravlja vlogo arbitra v sporih med organi društva, 
• dokončno odloča o izključitvah članov, po predhodnih izvedenih postopkih disciplinske komisije in izvršnega odbora, 
• podeljuje naziv častnega predsednika in častnega člana, 
• odloča o pripojitvi oz. spojitvi z drugimi društvi, 
• sklepa o prenehanju delovanja društva. 

5. člen 

Sklepčnost občnega zbora določa statut društva. 

Prisotnost članov na seji občnega zbora ugotavlja verifikacijska komisija in o tem poroča občnemu zboru. 

Sklepi občnega zbora so veljavni, skladno s statutom društva. 

Način glasovanja se izvede skladno s statutom društva. 

Posamezni predlogi članov za uvrstitev njihovega predloga na dnevni red občnega zbora, če so v skladu s pristojnostjo občnega zbora, morajo biti v pisni obliki poslani izvršnemu odboru najmanj 8 (osem) dni pred sklicanim občnim zborom. 

Delo občnega zbora vodi na samem zasedanju izvoljeno delovno predsedstvo, do njegove izvolitve pa predsednik društva. O delu občnega zbora se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsedujoči, zapisnikar in dva overitelja. 

6. člen 

Občni zbor deluje po predloženem in sprejetem dnevnem redu, ki so ga člani prejeli z vabilom na zasedanje občnega zbora. 

Vsak udeleženec občnega zbora lahko predlaga dopolnitev dnevnega reda. O dopolnitvi dnevnega reda sklepa občni zbor. 

7. člen 

Za nemoten potek seje občnega zbora, občni zbor izvoli delovne organe, skladno s statutom društva. 

8. člen 

Na rednem volilnem občnem zboru se izvoli tričlanska komisija za izvedbo volitev v organe društva. 

Volitve v organe društva se izvedejo skladno s statutom društva. 

9. člen 

Občni zbor izvoli organe društva skladno s statutom društva. 

10. člen 

Volitve v organe društva so praviloma tajne. Način glasovanja določi občni zbor. 

11. člen 

Če občni zbor odloči drugače, so lahko volitve organov društva tudi javne. O tem občni zbor sprejme sklep. 

12. člen 

Po opravljenem volilnem postopku delovni predsednik občnega zbora odredi odmor. 

Po odmoru občni zbor nadaljuje z delom po sprejetem dnevnem redu. Volilna komisija poroča o poteku in o rezultatih volitev. Rezultat volitev razglasi delovni predsednik občnega zbora. 

13. člen 

O poteku občnega zbora se piše zapisnik. Zapisnik potrdita izvoljena overovatelja zapisnika. 

14. člen 

Ta poslovnik velja od dneva njegovega sprejema dalje. 

Tajnik DBUS Predsednik DBUS 

Darja Sebastian Tomaž Rode 

PRAVILNIK ŠE NI USKLAJEN S SPREMEMBAMI IN DOPOLNILI STATUTA DBUS, KI GA JE UPRAVNA ENOTA POTRDILA V MESECU APRILU 2022! USKLAJEN PRAVILNIK BO OBJAVLJEN PO NASLEDNJEM OBČNEM ZBORU DRUŠTVA!

Na osnovi 26. člena statuta Društva baletnih umetnikov Slovenije (v nadaljevanju DBUS), je OBČNI ZBOR na svoji redni seji, dne, 18. marca 2012, sprejel 

PRAVILNIK O IZVRŠNEM ODBORU 

in 

POSLOVNIK O DELU IZVRŠNEGA ODBORA 

I.SPLOŠNE DOLOČBE

1.člen

Ta poslovnik določa:

• pristojnosti izvršnega odbora skladno s statutom DBUS
• način dela izvršnega odbora
• poleg v statutu določenih še dodatne pravice in obveznosti članov izvršnegaodbora

2.člen

Izvršni odbor je izvršilni organ občnega zbora in je za svoje delo odgovoren le-temu.Opravlja vodstvena, organizacijska, strokovno tehnična in administrativna dela tervodi delo med dvema občnima zboroma po programu in sklepih sprejetih naobčnem zboru.

3.člen

Mandat izvršnega odbora je štiri leta z možnostjo ponovne izvolitve posameznihčlanov. Izvršni odbor sprejema sklepe z večino glasov navzočih članov.

4.člen

Določila tega poslovnika so obvezna za vse člane, ki se udeležijo seje IO in vse druge udeležence seje.

5.člen

Za uporabo določil tega poslovnika skrbi predsednik društva. Predsednik društva jehkrati tudi predsednik izvršnega odbora. Za mandatno dobo štirih let ga izvoli občnizbor.

II.ORGANI IZVRŠNEGA ODBORA

6.člen

Organi izvršnega odbora so skladno s statutom DBUS:

• predsednik društva
• podpredsednik društva
• tajnik
• blagajnik
• člani 

7. člen 

Izvršni odbor skladno s statutom DBUS sestavlja 9 članov od katerih so predsednik, tajnik, blagajnik in dva (2) člana iz ljubljanskega okoliša, podpredsednik in trije (3) člani pa iz mariborskega okoliša. 

III. NALOGE IN PRAVICE ORGANOV IZVRŠNEGA ODBORA 

8. člen 

Naloge in pravice organov izvršnega odbora ureja in opredeljuje statut DBUS. 

Vsak član izvršnega odbora je dolžan delovati znotraj pooblastil (nalog in pravic), ki jih določa statut DBUS in ta pravilnik. 

IV. MANDATNO OBDOBJE IZVRŠNEGA ODBORA 

9. člen 

Mandatno obdobje organov izvršnega odbora ureja 17. člen statuta DBUS. 

10. člen 

Posamezni organ izvršnega odbora lahko zaprosi za predčasno prenehanje opravljanja svoje dolžnosti v izvršnem odboru, tako da predsedniku poda utemeljeno pisno odstopno izjavo. 

Predsednik je dolžan o odstopu posameznega organa izvršnega odbora obvestiti izvršni odbor. Posamezni organ izvršnega odbora, ki zaprosi za predčasno prenehanje opravljanja svoje dolžnosti dokončno razreši občni zbor, ki takoj po razrešitvi izvede volitve nadomestnega organa izvršnega odbora. Mandatna doba nadomestnega organa traja od izvolitve do prenehanja mandata organov izvršnega odbora v katerega je bil izvoljen. 

V. SEJE IZVRŠNEGA ODBORA 

11. člen 

Seje izvršnega odbora so javne. 

Izvršni odbor lahko na seji sklene, da se javnost pri obravnavi posameznih točk dnevnega reda izključi. 

12. člen 

Seje izvršnega odbora so redne ali izredne. V posameznem koledarskem letu je obveznost rednih sej izvršnega odbora najmanj tri (3), število izrednih sej pa je neomejeno. 

Seje izvršnega odbora se lahko izvedejo: 

• s fizično prisotnostjo vseh ali najmanj polovice članov izvršnega odbora 
• na daljavo preko video konference s prisotnostjo najmanj polovice članov izvršnega odbora 
• v izrednih primerih potem elektronske pošte, če se odzove najmanj polovica članov izvršnega odbora 

13.člen

Seje izvršnega odbora sklicuje predsednik na svoj predlog ali na predlogposameznega člana izvršnega odbora.

Redna seja izvršnega odbora se skliče najmanj pet dni pred sejo, izredna seja pa najmanj dan pred sejo. 

14.člen

Na sejo morajo biti vabljeni vsi člani izvršnega odbora.

Za vabilo na sejo izvršnega odbora velja pravočasno poslano vabilo:

• pisno po pošti
• posredovano po elektronski pošti
• preko telefona

Vabilo na sejo mora vsebovati: 

• utemeljitev ali bo seja redna oziroma izredna
• datum in mesto seje
• dnevni red seje
• gradivo za sejo.

Gradivo za sejo lahko vsebuje tudi predlog sklepov, ki naj bi jih sprejel IO. Predsednik društva lahko izjemoma skliče sejo v krajšem času, kot je to določeno v 16. členu, če obstoji utemeljen razlog, da gre za obravnavo oziroma odločanje o neodložljivi zadevi, ali če to narekujejo izjemne okoliščine.15. členZa posamezna neodložljiva in urgentna vprašanja, ki zahtevajo neodložljivo odločanje sklic seje ni potreben. Predsednik društva lahko v primeru posameznih neodložljivih in urgentnih vprašanj pridobi takojšnje mnenje članov izvršnega odbora.Vsebina in sklep tovrstnih vprašanj se vnesejo v zapisnik prve redne ali izredne seje izvršnega odbora, ki sledi. 

16.člen

Seje izvršnega odbora vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik.Vodja seje izvršnega odbora ima naslednje dolžnosti in pravice:

• sklicati redno sejo izvršnega najmanj pet dni pred sejo
• sklicati izredno sejo izvršnega odbora najmanj en dan pred sejo oziroma vsoglasju z večino članov izvršnega odbora manj kot en dan pred sejo
• sklicati sejo na daljavo preko video konference, če redne delovne obveznostioziroma opravičljive obveznosti članom izvršnega odbora časovno nedopuščajo prihoda na sejo izvršnega odbora v kraj, oddaljen od prebivališča
• vodi in usklajuje potek seje in delo prisotnih članov izvršnega odbora
• v primeru sovražnega govora odvzame besedo posameznemu članu izvršnegaodbora
• v primeru sovražnega govora in nespoštovanja poteka seje s seje predlagati odstranitev posameznega člana.

17.člen

Člani IO imajo zlasti naslednje pravice in dolžnosti:

• udeleževati se sej izvršnega odbora
• v primeru redne seje biti obveščeni o datumu in dnevnem redu najmanj petdni pred sejo
• v primeru izredne seje biti obveščeni o datumu in dnevnem redu najmanj endan pred sejo
• v primeru izredne seje soglašati s sejo, če je ta predlagana v krajšemčasovnem obdobju od enega dne
• predlagati izvedbo seje na daljavo preko video konference, če redne delovneobveznosti oziroma opravičljive obveznosti časovno posamezniku nedopuščajo prihoda na sejo izvršnega odbora v kraj, oddaljen od prebivališča
• v primeru opravičljive odsotnosti podati predčasno pisno mnenje skladno zvprašanji dnevnega reda
• sodelovati v razpravi in predlagati spremembe ali dopolnitve gradiva za sejo
• glasovati o vseh predlogih o katerih odloča izvršni odbor
• pravico med razpravo o posameznih točkah dnevnega reda zahtevati dodatnapojasnila od predsednika društva in posameznih članov izvršnega odbora.

18.člen

Član, ki mora zaradi neodložljivih obveznosti oditi s seje pred njenim zaključkom,mora svoj odhod javiti predsedniku.

19.člen

Sejo odpre predsednik in predlaga potrditev dnevnega reda seje.

Predsednik pred sejo ugotovi sklepčnost izvršnega odbora Predsednik razglasi sklepčnost izvršnega odbora, če je prisotna najmanj polovica članov. 

Če na seji ni bila dosežena zadostna udeležba članov kot je opredeljeno za sklepanje ozadevah, ki so na dnevnem redu, predsednik društva skliče ponovno sejo. Seja mora biti sklicana v roku največ 15 dni od dneva, ko je bila prvotna seja nesklepčna. V primeru ponovnega sklica iste seje, se lahko ta razširi z dodatnimi točkami dnevnega reda.

20.člen

Izvršni odbor sklepa samo o zadevah, ki so bile uvrščene na dnevni red, ali o pisnihpredlogih, ki so jih člani podali pred uradnim začetkom seje in so bili z glasovanjemuvrščeni na dnevni red seje.

Dnevni red določi izvršni odbor z javnim glasovanjem. 

21.člen

V primeru obširnosti in zahtevnosti dnevnega reda lahko predsednik omeji časposamezne obrazložitve in razprave.

22.člen

Seja izvršnega odbora poteka po točkah dnevnega reda, ki jih napovedujepredsednik. Na začetku obravnave posamezne točke lahko poda predsednik ali drugčlan kratko obrazložitev gradiva.

23.člen

Po uvodni obrazložitvi gradiva sledi razprava, v kateri sodelujejo člani po vrstnemredu, kot so se priglasili k besedi.

24.člen

Kadar član na seji predlaga spremembo ali dopolnilo besedila pravilnika ali drugihaktov, ki jih sprejema občni zbor ali izvršni odbor, mora to storiti pisno v oblikiamandmaja, v kolikor je to uvrščeno na dnevni red seje. V tem primeru lahko članizahtevajo prekinitev seje, da se dogovorijo o odločanju o predlaganem amandmaju.

25.člen

Udeleženci razprave morajo govoriti v okviru vsebine posamezne točke dnevnegareda. Če se razpravljalec oddalji od obravnavane vsebine, ga vodja seje opomni. Vprimeru ponovitve, mu odvzame besedo. Vodja seje skrbi, da razpravljalca nihče nemoti. Govorniku lahko seže v besedo le vodja seje.

26.člen

Razpravljalec sme o isti zadevi razpravljati samo enkrat, svoj predlog pa lahko medrazpravo tudi umakne. Razpravljalcu se dovoli repliko, o čemer odloči vodja seje.

27.člen

Člani se morajo z glasovanjem izjasniti o predlogu za spremembo oziromadopolnitev predloženih gradiv ali dane informacije.

28.člen

Poleg članov se lahko udeležijo razprave tudi osebe, ki prisostvujejo seji, če je to vkorist popolnejši obravnavi in če jim to dovoli vodja seje. Udeleženci, ki niso članiizvršnega odbora, nimajo pravice glasovati o sklepih.

29.člen

Člani sklepajo skladno s statutom in drugimi akti društva.

30.člen

Vodja seje da predlog sklepa na glasovanje, ko ugotovi, da o posamezni zadevi neželi nihče več razpravljati. Pred glasovanjem vodja seje oblikuje predlog sklepa, če jev gradivu predlagani sklep spremenjen, ali če pride v razpravi do novih predlogov.

31.člen

Če se član z oblikovanim predlogom sklepa ne strinja, sme predložiti njegovodopolnitev ali spremembo.

Vodja seje odloči o vrstnem redu glasovanja, če obstoji za rešitev posamezne zadeva več predlogov. V primeru, da je bil k predlogu akta dan amandma, se najprej odloča opredlaganem amandmaju, nato pa še o končnem besedilu akta.

32.člen

Če po glasovanju o podanem predlogu ni doseženo zadostno število glasov, se šteje,da predlog ni sprejet.

33.člen

Na seji je glasovanje javno, razen v primeru da izvršni odbor sklene, da je glasovanjetajno, oziroma ni drugače opredeljeno v statutu društva. Glasovanje poteka tako, dase izjavlja »za« predlog ali »proti« predlogu. Glasuje se z dvigom rok.

34.člen

Glasovanje z dvigom rok se opravi tako, da vodja seje pozove člane, naj se najprej zdvigom rok opredelijo tisti, ki so »za« predlog, nato pa še tisti, ki so »proti« predlogu.

35.člen

Če izvršni odbor sklene, da bo glasovanje tajno, se glasovanje izvede tako, da jezagotovljena popolna tajnost pri izvajanju in oddajanju glasov v zato namenjenoskrinjico.

Izid glasovanja ugotavlja predsednik. Izid glasovanja mora biti zapisan v zapisnik seje izvršnega odbora. 

36.člen

Vodja seje zaključi sejo, ko so obravnavane vse točke dnevnega reda. Če med sejovodja seje ugotovi, da izvršni odbor ni več sklepčen, prekine sejo. Prekinjena seja semora nadaljevati največ 15 dni po prekinjeni seji.

37.člen

Za red na seji skrbi vodja seje. Vodja seje opomni člane, ki motijo red in neupoštevajo določil tega poslovnika. V kolikor član nadaljuje z nespoštovanjemdoločil poslovnika, ga lahko vodja seje odstrani s seje.

Prvi odstavek tega člena velja tudi za vse druge udeležence seje. 

38.člen

Če vodja seje z rednimi sredstvi ne more vzdrževati reda na seji, za določen časprekine sejo.

39.člen

O poteku seje se sestavi zapisnik. Zapisnik sestavlja tajnik društva, v njegoviodsotnosti pa član izvršnega odbora, ki ga določi vodja seje.

V zapisnik se vnese predvsem:

• čas in kraj seje
• imena članov
• ime zapisnikarja
• število prisotnih delegatov
• povzetke razprav
• sklepe po točkah dnevnega reda z navedbo načina glasovanja in razmerje glasov.

Pravno veljavni so samo sklepi, ki so zapisani v zapisnik seje. Zapisniku morajo biti predložene tudi vse listine, ki so bile osnova za sklepanje na seji. 

Zapisnik posamezne seje izvršnega odbora potrjuje izvršni odbor z najmanj polovico glasov na naslednji seji izvršnega odbora. Potrjen zapisnik podpišeta zapisnikar potrjenega zapisnika in vodja seje za katero je spisan zapisnik. 

40.člen

Originale zapisnikov in samostojnih sklepov izvršnega odbora ter gradivo hraniarhiv društva.Stran 7 od 7 

41.člen

Organizacijske, administrativne in tehnične posle, ki so potrebni za delo izvršnegaodbora, opravlja tajnik ali predsednik društva.

VI.IZREDNE DOLOČBE

42.člen

Predsednik lahko izvršnemu zboru predlaga predčasno zamenjavo posameznegačlana izvršnega odbora:

• če se ta ne udeleži najmanj treh sej izvršnega odbora letno
• če očitno in večkratno moti seje izvršnega odbora in ne upošteva navodilvodje seje
• če ne upošteva sklepov izvršnega odbora
• če ne deluje v dobro društva
• če ne opravlja nalog za katere ga je izvolil občni zbor društva
• če kakorkoli škoduje ugledu društva in posameznih članov izvršnega odbora.

O predlogu predsednika za predčasno zamenjavo posameznega člana izvršnega odbora odloča izvršni odbor z večino glasov, dokončno pa ga razreši občni zbor, ki mora takoj po razrešitvi glasovati in potrditi novega člana izvršnega odbora. 

43.člen

Izvršni odbor lahko občnemu zboru predlaga predčasno zamenjavo predsednikadruštva:

• če ugotovi neupoštevanje sklepov občnega zbora
• če ne deluje v dobro društva
• če ne opravlja nalog za katere ga je izvolil občni zbor društva
• če kakorkoli škoduje ugledu društva in posameznih članov izvršnega odbora.

VII.PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

44.člen

Poslovnik sprejema občni zbor na predlog izvršnega odbora društva. Spremembelahko v obliki amandmaja predlagajo tudi delegati občnega zbora.

45.člen

Poslovnik je bil sprejet na občnem zboru Društva baletnih umetnikov Slovenije, v Mariboru, dne 18.3.2012 in začne veljati dan po sprejetju.

46.člen

O vprašanjih in zadevah, ki niso določene s tem poslovnikom, odloča občni zbor sposebnim sklepom. 

Mariboru 18.3.2012

Tajnik DBUS Darja Sebastian

Predsednik DBUS: Tomaž Rode 

PRAVILNIK ŠE NI USKLAJEN S SPREMEMBAMI IN DOPOLNILI STATUTA DBUS, KI GA JE UPRAVNA ENOTA POTRDILA V MESECU APRILU 2022! USKLAJEN PRAVILNIK BO OBJAVLJEN PO NASLEDNJEM OBČNEM ZBORU DRUŠTVA!

Na podlagi zadnjega odstavka 27. člena Statuta Društva baletnih umetnikov Slovenije (v nadaljevanju društva) je občni zbor Društva baletnih umetnikov Slovenije, v Mariboru, dne 18.3.2012 sprejel: 

POSLOVNIK O DELU NADZORNEGA ODBORA DRUŠTVA BALETNIH UMETNIKOV SLOVENIJE 

I. SPLOŠNE DOLOČBE 

1. člen 

Ta poslovnik določa: 

• pristojnosti nadzornega odbora skladno s statutom društva 
• način delovanja nadzornega odbora 
• poleg v statutu določenih še dodatne pravice in obveznosti članov nadzornega odbora 

2. člen 

Nadzorni odbor je nadzorni organ društva in je za svoje delo odgovoren občnemu zboru. 

3. člen 

Nadzorni odbor sestavljajo trije člani, ki jih izvoli občni zbor za mandatno obdobje štirih let od 1. januarja po volilnem občnem zboru do 31. decembra čez štiri leta, z možnostjo ponovne izvolitve posameznega člana. 

Člani nadzornega odbora ne morejo biti hkrati tudi člani drugih organov društva, lahko pa sodelujejo na njihovih sejah brez pravice odločanja. 

II. NOTRANJA UREDITEV NADZORNEGA ODBORA 

4. člen 

Trije člani nadzornega odbora izmed sebe izvolijo predsednika, druga dva sta člana. 

III. NALOGE IN PRAVICE ORGANOV NADZORNEGA ODBORA 

5. člen 

Naloge nadzornega odbora so: 

• spremlja finančno in materialno poslovanje društva, 
• spremlja delo vseh organov društva in izvajanje sklepov občnega zbora, 
• opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem društva, nad finančnim in materialnim poslovanjem društva in še zlasti ugotavlja ali so poslovne knjige vodene primerno in ali so presežki prihodkov nad odhodki porabljeni za namene in cilje oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti društva, 
• obravnava pripombe ali ugovore na finančno poslovanje društva ali sklepe občnega zbora, 
• pregleduje predlog finančnega načrta društva in podaja mnenje pred njegovim sprejetjem na občnem zboru, 
• pripravlja poročila o svojem delu in ugotovitvah za občni zbor in izvršni odbor. 

Naloge, vezane na finančno in materialno poslovanje društva, opravlja nadzorni odbor skladno s društvenim Pravilnikom o finančnem poslovanju in računovodstvu. 

6. člen 

Nadzorni odbor opravlja nadzor najmanj enkrat letno, in sicer pred rednim občnim zborom društva, na katerem bo občni zbor sprejemal zaključni račun. 

7. člen 

Nadzorni odbor lahko opravi nadzor tudi na lastno pobudo, dolžan pa ga je opraviti tudi na pobudo: 

• predsednika društva, 
• 1/3 članov društva. 

8. člen 

Podatke o finančno materialnem poslovanju društva so člani nadzornega odbora dolžni varovati kot poslovno skrivnost, kakor tudi vse druge podatke, ki jih tako označi pristojni organ. 

III. SEJE NADZORNEGA ODBORA 

9. člen 

Prvo sejo nadzornega odbora skliče predsednik društva in vodi sejo do izbire novega predsednika nadzornega odbora. Seji mora prisostvovati tudi predsednik nadzornega odbora v prejšnjem mandatu. 

Prvo sejo je predsednik dolžan sklicati v enem mesecu po izvolitvi novega nadzornega odbora. 

Nadaljnje seje nadzornega odbora na lastno pobudo in na zahtevo predsednika društva oziroma 1/3 članov društva sklicuje predsednik nadzornega odbora. 

10. člen 

Na prvi seji člani nadzornega odbora izberejo izmed sebe predsedujočega in na podlagi poročila predsednika nadzornega odbora v prejšnjem mandatu sprejmejo primopredajni zapisnik. 

Pripadajoči zapisnik vsebuje poročilo o delu nadzornega odbora v prejšnjem mandatu, zadnje poročilo o zaključnem finančnem poslovanju, zadnjo bilanco in stanje. 

11. člen 

Nadzorni odbor je sklepčen, če so na seji prisotni predsednik in oba člana. 

Veljavne sklepe nadzorni odbor sprejema z večino glasov navzočih članov. 

12. člen 

Nadzorni odbor je o ugotovitvah dolžan predložiti poročilo izvršnemu odboru in občnemu zboru društva. V poročilu oceni skladnost poslovanja društva z letnim načrtom poslovanja, oceni skladnost poslovanja z akti društva ter pooblastili posameznih organov. Nadzorni odbor lahko poda predlog za izboljšanje poslovanja ali odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Poročilo je priloga zapisnika občnega zbora društva ali redne seje izvršnega odbora društva. 

13. člen 

Pri delu nadzornega odbora so na njegovo zahtevo dolžni sodelovati predsednik, blagajnik in tajnik DBUS ter pooblaščeni računovodski delavec. 

14. člen 

Seje nadzornega odbora vodi predsednik nadzornega odbora. Vodja seje izvršnega odbora ima naslednje dolžnosti in pravice: 

 sklicati sejo najmanj tri dni pred sejo 

 vodi in usklajuje potek seje in delo članov nadzornega odbora 

 v primeru sovražnega govora odvzame besedo posameznemu članu nadzornega odbora 

 v primeru sovražnega govora in nespoštovanja poteka seje prekiniti sejo. 

15. člen 

Člani nadzornega odbora imajo zlasti naslednje pravice in dolžnosti: 

 udeleževati se sej nadzornega odbora 

 biti obveščeni o datumu in dnevnem redu najmanj tri dni pred sejo 

 sodelovati v razpravi in predlagati spremembe ali dopolnitve gradiva za sejo 

 glasovati o vseh predlogih o katerih odloča nadzorni odbor 

 pravico med razpravo o posameznih točkah dnevnega reda zahtevati dodatna pojasnila od predsednika društva, blagajnika društva in pooblaščenega računovodskega delavca. 

16. člen 

Če mora posamezni član nadzornega odbora zaradi neodložljivih obveznosti oditi s seje pred njenim zaključkom, je predsednik dolžan sejo prekiniti in določiti datum nadaljevanja seje. Seja se mora nadaljevati v roku največ 10 dni od datuma prekinitve seje. 

17. člen 

Sejo odpre predsednik nadzornega odbora in predlaga potrditev dnevnega reda seje. 

Predsednik pred sejo ugotovi sklepčnost nadzornega odbora. Predsednik razglasi sklepčnost nadzornega odbora, če so prisotni vsi člani nadzornega odbora. 

Če na seji ni bila dosežena zadostna udeležba članov kot je opredeljeno za sklepanje o zadevah, ki so na dnevnem redu, predsednik nadzornega odbora skliče ponovno sejo. Seja mora biti sklicana v roku največ 15 dni od dneva, ko je bila prvotna seja nesklepčna. V primeru ponovnega sklica iste seje, se lahko ta razširi z dodatnimi točkami dnevnega reda. 

18. člen 

Nadzorni odbor sklepa samo o zadevah, ki so bile uvrščene na dnevni red, ali o pisnih predlogih, ki so jih člani nadzornega odbora ali organi društva podali pred uradnim začetkom seje in so bili z glasovanjem uvrščeni na dnevni red seje. Stran 4 od 6 

Dnevni red določi nadzorni odbor z javnim glasovanjem. 

19. člen 

V primeru obširnosti in zahtevnosti dnevnega reda lahko predsednik nadzornega odbora omeji čas posamezne obrazložitve in razprave. 

20. člen 

Seja nadzornega odbora poteka po točkah dnevnega reda, ki jih napoveduje predsednik nadzornega odbora. Na začetku obravnave posamezne točke lahko poda predsednik nadzornega odbora ali drug član nadzornega odbora kratko obrazložitev gradiva. 

21. člen 

Po uvodni obrazložitvi gradiva sledi razprava, v kateri sodelujejo člani nadzornega odbora po vrstnem redu, kot so se priglasili k besedi. 

Nadzorni odbor lahko med razpravo zahteva dodatna pojasnila vabljenih organov društva in pooblaščenega računovodskega delavca. 

22. člen 

Udeleženci razprave morajo govoriti v okviru vsebine posamezne točke dnevnega reda. Če se razpravljalec oddalji od obravnavane vsebine, ga predsednik nadzornega odbora opomni. V primeru ponovitve, mu odvzame besedo. Predsednik nadzornega odbora skrbi, da razpravljalca nihče ne moti. Govorniku lahko seže v besedo le predsednik nadzornega odbora. 

23. člen 

Razpravljalec sme o isti zadevi razpravljati samo enkrat, svoj predlog pa lahko med razpravo tudi umakne. Razpravljalcu in vabljenim organom društva se dovoli repliko, o čemer odloči predsednik nadzornega odbora. 

24. člen 

Poleg članov nadzornega odbora se razprave lahko udeležijo tudi predsednik, blagajnik in pooblaščeni računovodski delavec, če menijo, da je to v korist popolnejši obravnavi in če jim to dovoli vodja seje. Udeleženci, ki niso člani nadzornega odbora, nimajo pravice glasovati o sklepih. 

25. člen 

Člani nadzornega odbora sklepajo skladno s statutom in drugimi akti društva. 

26. člen 

Predsednik nadzornega odbora da predlog sklepa na glasovanje, ko ugotovi, da o posamezni zadevi ne želi nihče več razpravljati. Pred glasovanjem predsednik nadzornega odbora oblikuje predlog sklepa. 

27. člen 

Če se posamezni član nadzornega odbora z oblikovanim predlogom sklepa ne strinja, sme predložiti njegovo dopolnitev ali spremembo. 

28. člen Stran 5 od 6 

Na seji je glasovanje javno, razen v primeru da nadzorni odbor sklene, da je glasovanje tajno, oziroma ni drugače opredeljeno v statutu društva. Glasovanje poteka tako, da se izjavlja »za« predlog ali »proti« predlogu. 

Glasuje se z dvigom rok. 

Če po glasovanju o podanem predlogu ni doseženo zadostno število glasov, se šteje, da predlog ni sprejet. 

29. člen 

Glasovanje z dvigom rok se opravi tako, da predsednik nadzornega odbora pozove člane nadzornega odbora, naj se najprej z dvigom rok opredelijo tisti, ki so »za« predlog, nato pa še tisti, ki so »proti« predlogu. 

30. člen 

Če nadzorni odbor sklene, da bo glasovanje tajno, se glasovanje izvede tako, da je zagotovljena popolna tajnost pri izvajanju in oddajanju glasov v zato namenjeno skrinjico. 

Izid glasovanja ugotavlja predsednik nadzornega odbora. Izid glasovanja mora biti zapisan v zapisnik seje izvršnega odbora. 

31. člen 

Predsednik nadzornega odbora zaključi sejo, ko so obravnavane vse točke dnevnega reda. Če med sejo predsednik nadzornega odbora ugotovi, da nadzorni odbor ni več sklepčen, prekine sejo. Prekinjena seja se nadaljuje skladno z določili ustreznega člena tega poslovnika. 

32. člen 

Za red na seji skrbi predsednik nadzornega odbora. Predsednik nadzornega odbora opomni člane, ki motijo red in ne upoštevajo določil tega poslovnika. V kolikor član nadzornega odbora nadaljuje z nespoštovanjem določil poslovnika, lahko predsednik nadzornega odbora prekine sejo. 

Prvi odstavek tega člena velja tudi za vse druge udeležence seje. V primeru, da sejo nadzornega odbora moti udeleženec seje, ki ni član nadzornega odbora, ga lahko predsednik nadzornega odbora odstrani s seje. 

33. člen 

O poteku seje se sestavi zapisnik. Zapisnik sestavlja tajnik društva, v njegovi odsotnosti pa član nadzornega odbora, ki ga določi predsednik nadzornega odbora. 

V zapisnik se vnese predvsem: 

– čas in kraj seje 

– imena članov 

– imena zapisnikarja 

– število prisotnih delegatov 

– povzetke razprav 

– sklepe po točkah dnevnega reda z navedbo načina glasovanja in razmerje glasov 

Pravno veljavni so samo sklepi, ki so zapisani v zapisnik seje. V zapisniku mora biti opredeljene tudi vse listine, ki so bile osnova za sklepanje na seji. 

Zapisnik posamezne seje nadzornega odbora potrjuje nadzorni odbor z večino glasov. Potrjen zapisnik podpišeta zapisnikar potrjenega zapisnika in vsi člani nadzornega odbora. Stran 6 od 6 

34. člen 

Originale zapisnikov in samostojnih sklepov nadzornega odbora ter gradivo hrani arhiv društva. 

35. člen 

Organizacijske, administrativne in tehnične posle, ki so potrebni za delo nadzornega odbora lahko na zahtevo predsednika nadzornega odbora opravlja tajnik društva. 

III. IZREDNE DOLOČBE 

36. člen 

Nadzorni odbor lahko občnemu zboru predlaga predčasno zamenjavo posameznega člana nadzornega odbora: 

 če se ta ne udeležuje sej 

 če ugotovi neupoštevanje sklepov občnega zbora 

 če očitno in večkratno moti seje nadzornega odbora odbora in ne upošteva navodil predsednika nadzornega odbora 

 če ne upošteva sklepov nadzornega odbora 

 če ne deluje v dobro društva 

 če ne opravlja nalog za katere ga je izvolil občni zbor društva 

 če kakorkoli škoduje ugledu društva in posameznih članov nadzornega odbora 

O predlogu predsednika za predčasno zamenjavo posameznega člana nadzornega odbora odloča nadzorni odbor z večino glasov, dokončno pa ga razreši občni zbor, ki mora takoj po razrešitvi glasovati in potrditi novega člana nadzornega odbora. 

III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 

37. člen 

Poslovnik sprejema občni zbor na predlog izvršnega odbora društva. Spremembe lahko v obliki amandmaja predlagajo tudi delegati občnega zbora. 

38. člen 

Poslovnik je bil sprejet na občnem zboru Društva baletnih umetnikov Slovenije, v ______________, dne __________________ in začne veljati 8 dni po sprejetju. 

39. člen 

O vprašanjih in zadevah, ki niso določene s tem poslovnikom, odloča občni zbor s posebnim sklepom. 

Tajnik DBUS Predsednik DBUS 

Nina Ogrinc Tomaž Rode 

Zapisnik občnega zbora DBUS 2017