OK

PRILOŽNOSTNI NASTOPI

Priložnostni programi so dogodki, v katerih Društvo baletnih umetnikov Slovenije nastopi z eno ali več točkami v sklopu prireditve drugega organizatorja.

Sodelovanje DBUS v programih drugega organizatorja je mogoče tudi, kadar ima Društvo baletnih umetnikov Slovenije istočasno drugi dogodek v lastni organizaciji. Glede programa upoštevamo želje naročnika. Ponudimo lahko klasično baletne točke (pas de deuxe, variacije), neoklasične in sodobne koreografije, ki navdušujejo s svojo izvirnostjo. Upoštevamo tudi finančne zmožnosti naročnika in skladno z njimi predlagamo število nastopajočih in njihov repertoar.

V kolikor bi želeli vaš dogodek obogatiti z eno ali več baletnimi točkami, nas kontaktirajte. Upoštevali bomo vaše želje in se tako po najboljših močeh odzvali.

OK

BALETNI KONCERT ZA ŠOLE

Žanr: odlomki iz znanih klasičnih in sodobnih baletov

Dolžina 70

Koncert z odmorom ali brez

Cena: po dogovoru, odvisno od dolžine koncerta.

Baletne koncerte uprizarjamo na gledališkem odru v vašem kraju

Dolžina: poljubna v dogovoru z vami

Baletni koncert za šole je baletni dogodek, sestavljeni iz krajših odlomkov iz najlepših in najbolj znanih klasičnih baletov ter neoklasičnih in sodobnih koreografij, ki navdušujejo s svojo izvornostjo. Pri sestavi programa upoštevamo zanimivost in stilno raznolikost, tako da vsakdo najde nekaj za srce in dušo. Izbiramo med vsem dobro poznanimi odlomki iz klasičnih in romantičnih baletov, neoklasičnimi koreografijami in sodobnimi stvaritvami domačih in tujih koreografov. Na vašo željo koncerte spremlja zanimiva strokovna razlaga.

Program je odvisen od repertoarja baletnih plesalk in plesalcev v času izvedbe koncerta.

Cenovno je izvedba baletnih koncertov ugodna, vezana je na dolžino koncerta, prilagajamo pa se vašim finančnim možnostim.

Primer programa baletnega koncerta za šole:

LABODJE JEZERO,

pas de deux Odile in Princa Siegfrida

iz III. dejanja

Glasba: Peter Ilič Čajkovski

Koreografija: Lynne Charles

po Lewu Ivanovu

MARIN INO

PETAR ĐORČEVSKI

 

CARMEN

Glasba: Rodion Scedrin

Koreografija: Valentina Turcu

OLESJA HARTMANN

SYTZE JAN LUSKE

 

UMIRAJOČI LABOD 

Glasba  Camille Saint–Saëns

Koreografija  Jelena Lečić

po Michelu Fokineu

JELENA LEČIĆ

 

TANGO 

Glasba: Michel Portal

Koreografija: Edward Clug

CATARINA DE MENESES

IONUT DINITA

 

HRESTAČ – ORIENTALSKI PLES

Glasba: Peter Ilič Čajkovski

Koreografija: Youry Vamosh

URŠA VIDMAR

FILIP VILJUŠIČ

 

DOKTOR ŽIVAGO,

duet Lare in Komarovskega

Glasba: Dmitrij Šostakovič

Koreografija: Jiří Bubeníček

TJAŠA KMETEC

PETAR ĐORČEVSKI

 

HORA, duet

Glasba: Balanescu quartet

Koreografija: Edward Clug

OLESJA HARTMANN

SYTZE JAN LUSKE

 

JEVGENIJ ONJEGIN, zaključni duet

Glasba: Sergei Rachmaninoff

Koreografija: Valentina Turcu

JELENA LEČIĆ

ANTON BOGOV

OK

BALETNI KONCERTI

Žanr: odlomki iz znanih klasičnih in sodobnih baletov

Dolžina 70 – 120 minut

Koncert z odmorom ali brez

Cena: po dogovoru, odvisno od dolžine koncerta.

Baletne koncerte uprizarjamo na gledališkem odru v vašem kraju

Dolžina: poljubna v dogovoru z vami

Baletni koncert je celovečerni baletni dogodek, sestavljeni iz krajših odlomkov iz najlepših in najbolj znanih klasičnih baletov ter neoklasičnih in sodobnih koreografij, ki navdušujejo s svojo izvornostjo. Pri sestavi programa upoštevamo zanimivost in stilno raznolikost, tako da vsakdo najde nekaj za srce in dušo. Izbiramo med vsem dobro poznanimi odlomki iz klasičnih in romantičnih baletov, neoklasičnimi koreografijami in sodobnimi stvaritvami domačih in tujih koreografov. Na vašo željo koncerte spremlja zanimiva strokovna razlaga.

Program je odvisen od repertoarja baletnih plesalk in plesalcev v času izvedbe koncerta.

Cenovno je izvedba baletnih koncertov ugodna, vezana je na dolžino koncerta, prilagajamo pa se vašim finančnim možnostim.

Primer programa celovečernega baletnega koncerta:

LABODJE JEZERO,

pas de deux Odette in Princa Siegfrida

iz II. dejanja

Glasba  Peter Ilič Čajkovski

Koreografija  Lynne Charles

po Lewu Ivanovu

NINA NOČ

PETAR ĐORČEVSKI

 

TANGO 

Glasba  Astor Piazzolla

Koreografija  Valentina Turcu

JELENA LEČIĆ

FILIP JURIČ

 

GISELLE,

pas de deux Giselle in Albrechta,

II. dejanje 

Glasba  Adolph Ch. Adam

Koreografija  Marius Petipa

CATARINA DE MENESES

IONUT DINITA

 

LARGO 

Glasba  Georg Friederich Haendel

Koreografija  Vlasto Dedovič

URŠA VIDMAR

FILIP VILJUŠIČ

 

DOKTOR ŽIVAGO,

duet Lare in Komarovskega

Glasba  Dmitrij Šostakovič

Koreografija  Jiří Bubeníček

TJAŠA KMETEC

PETAR ĐORČEVSKI

 

HORA, duet

Glasba  Balanescu quartet

Koreografija  Edward Clug

OLESJA HARTMANN

SYTZE JAN LUSKE

 

UMIRAJOČI LABOD 

Glasba  Camille Saint–Saëns

Koreografija  Jelena Lečić

po Michelu Fokineu

JELENA LEČIĆ

 

MUSICAL MOMENT

Glasba  Domenico Scarlatti

Koreografija  Gaj Žmavc

TETIANA SVETLIČNA

IONUT DINITA, GAJ ŽMAVC

 

—– ODMOR ——

 

LABODJE JEZERO,

pas de deux Odile in Princa Siegfrida

iz III. dejanja

Glasba  Peter Ilič Čajkovski

Koreografija  Lynne Charles

po Lewu Ivanovu

MARIN INO

PETAR ĐORČEVSKI

 

HRESTAČ – ORIENTALSKI PLES

Glasba  Peter Ilič Čajkovski

Koreografija  Youry Vamosh

URŠA VIDMAR

FILIP VILJUŠIČ

 

CARMEN

Glasba  Rodion Scedrin

Koreografija  Valentina Turcu

OLESJA HARTMANN

SYTZE JAN LUSKE

 

TANGO 

Glasba  Michel Portal

Koreografija  Edward Clug

CATARINA DE MENESES

IONUT DINITA

 

JEVGENIJ ONJEGIN, zaključni duet

Glasba  Sergei Rachmaninoff

Koreografija  Valentina Turcu

JELENA LEČIĆ

ANTON BOGOV

OK

DAMA S KAMELIJAMI

Celovečerna baletna predstava v osmih slikah

Uprizoritev predstave je mogoča v poletnih mesecih.

Žanr: klasična baletna predstava

Dolžina 75 minut

Predstava nima odmora

Cena: 5.000 eur oz. po dogovoru. 

Fotogalerija

Dama s kamelijami je bila premielno uprizorjena na Poletnem festival Piran leta 2017. Zgodba, ki sledi romanu Alexandra Dumasa – sina, je adaptirana v intimistično baletno predstavo. 

Strasti so razgaljene. Trenutna in slepa ljubezen dvajsetletnega mladeniča in plemenitost junakinje. Svetovno znana zgodba, ki je skozi stoletja postala gledališka, baletna, operna in filmska uspešnica, ni prikazana kot projekcija, pač pa kot spomin iz notranjega časa protagonista, kot intimistična drama. 

Glasba Giuseppe Verdi & Giaccomo Puccini

Koreografija & scena & kostumi Tomaž Rode

Asistenta koreografa Kenta Yamamoto

Zasedba vlog

Margherita Gauthier

TIJUANA KRIŽMAN HUDERNIK, JELENA LEČIĆ, NATASCHA MAIR

Armando Duval

KENTA YAMAMOTO, IONUT DINITA

Monsieur Duval

MATJAŽ MARIN, JERNEJ KALAN, ALEKS THEO ŠIŠERNIK

Madame Duvernoy

NINA NOČ

Plesis

FILIP JURIČ

Olympe

NEŽA RUS, IZA FAŠUN

Count Perregaux

ALEKS THEO ŠIŠERNIK

Agenor, doktor 

TIM DOLINŠEK

Nanine, sobarica 

NINA SLABE

Kurtizane

Baletni zbor

Gospodje

Baletni zbor

Vsebina

Prva slika – prolog k drugi sliki

Margherita Gauthier je bolehna in brez denarja na robu preživetja prepuščena ulici. Na ulici. Nekega dne jo sreča znana pariška kurtizana Madame Duvernoy, ki ji ponudi dober zaslužek, če postane kurtizana. Margherita ponudbo sprejme in njeno eksistenčno stanje se kaj kmalu izboljša. Na ulici jo opazi mlad plemič Armand Duval, se vanjo zaljubi in jo od tedaj vsak večer opazuje na njeni poti h kurtizanskim zabavam. Plesis, dober Armandov prijatelj nekega dne povabi Armanda, da se z njim udeleži slavja, ki ga organizira Marhgerita, kar Armand z veseljem sprejme.  

Druga slika

Salon pri Margheriti Gauthier v Parizu. Margherita prireja v svojem elegantnem salonu slavje, ki se ga v množici gostov udeleži tudi Armando Duval. Na slavju se mu po dolgem času le ponudi priložnost, da se ji predstavi. Med tem, ko se gostje zabavajo, grof Perregaux izpove ljubezen Margheriti, a ga ta zavrne. Užaljeni Baron kasneje zavrne Margheritino prošnjo, da nazdravi gostom. Margherita brez pomislekov za zdravljico zaprosi Armanda. Margherito na višku zabave prevzame slabost, zato goste zaprosi, da odidejo v sosednji salon in jo pustijo samo, da si opomore. Med tem, ko se gostje zabavajo v sosednjm prostoru, Armand izrabi možnost in Margheriti prizna svojo naklonjenost. Margherita se mu sprva posmehuje, ko pa spozna, da je Armandova ljubezen iskrena, pa spozna, da tudi sama ni ravnosušna. Zabave je konev in med odhajanjem gostov Margherita v slovo Armandu pokloni belo kamelijo z namenom, da ji jo vrne preden oveni. Margherita ostane sama. Utrujena od slavja in slabosti zaspi. V sanjah se pojavi Armand, ki ji vrne neovenelo belo kamelijo. Margherita spozna, da je Armand v njej prebudil ljubezenska čustva. 

Tretja slika

Margherita se zaradi ljubezni do Armanda odreče kurtizanskega življenja in se odloči za skupno življenje z Armandom. Za njeno preteklost pa izve zaročenec Armandove sestre, zaradi česar razdre zaroko. Oče Duval se napoti k Margheriti in Armandu z namenom, da reši čast svoje družine. 

Četrta slika

Margherita in Armand živita v hiši na podeželju, daleč od prejšnjega sveta, le za svojo ljubezen. Armand od sobarice Nanine izve, da Margherita zastavlja svoje premoženje zavoljo dragega življenja na deželi, zato odhiti v Pariz, da bi to uredil. Margherito obišče zdaj prijateljica Madame Duvernoy z namenom, da jo povabi na zabavo, vendar jo Margherita odločno zavrne in ji razkrije svojo ljubezen do Armanda. Medtem, ko Margherita ostane sama, jo obišče Armandov oče, Monsigneur Duval in od nje zahteva, da zavoljo časti Duvalove družine zapusti Armanda. Čeprav mu Margherita pove, da se je v celoti in za vselej odrekla svojemu nekdanjemu življenju, oče vztraja. Margherito gane njegova prošnja, zato navkljub brezmejni ljubezni do Armanda privoli v ločitev. Odloči se, da mu ne razkrije pravega vzroka. Ko se Armand vrne, jo najde pri pisanju pisma, iz katerega izve, da ga Margherita zapušča z namenom, da bi se vrnila v kurtizansko življenje. Obupanega Armanda obišče oče in ga prosi, da se vrne domov. Armand na Margheritini mizi najde vabilo na zabavo pri Madame Duvernoy in jezen odhiti z namenom, da se maščuje Margheriti. 

Peta slika

Monsigneur Duval se sreča z nekdanjim zaročencem svoje hčerke in mu razloži, da je uspel družini vrniti čast in ugled, zato ta obnovi zaroko. Margherito obišče Grof Perregaux, ki je izvedel za njeno ločitev od Armanda, zato jo prosi za roko. Obupana Margherita pristane na zaroko in sprejme grofov zaročni prstan z nameno, da je ne bi premagala skušnjava ob ponovnem srečanju z Armandom.

Šesta slika

Zabave pri Madame Duvernoy se udeleži polno gostov. Ko je slavje na višku pride tudi Armand. Na vprašanje, kje ima Margherito odvrne, da mu zanjo ni več mar, zato raje s prijatelji poizkusi srečo v kartah. Z grofom Perregauxom prispe na zabavo tudi Margherita, ki nosi rdečo kamelijo. Pri igri s kartami Armand stalno dobiva, zato nesramno poziva Margherito, da se vrne z njim na deželo, češ da ima sedaj dovolj denarja za skupno življenje. Igri se pridruži tudi grof Perregaux. Ko se vsa druščina nameni v drugi prostor, Margherite skrivaj pozove Armanda, da se srečata na samem. Prosi ga, naj zapusti zabavo. Armand na njeni roki vidi zaročni prstan, zato od ljubosumja, vpričo vse družbe, Margherito surovo užali in ji priigrani denar vrže pred noge. Svojega nečastnega dejanja se zave šele ob očetovem svarilu. Ko ga grof Perregaux povabi na dvoboj se Armand skesa in osramoščen s strani družbe zapusti zabavo.

Sedma slika

V dvoboju Armand rani barona Perregauxa. Monsigneur Duval obišče svojega sina Armanda in mu razkrije resnico, zakaj ga je Margherita zapustila. Armand odhiti k bolni Margheriti v Pariz.

Osma slika

Burno življenje in dolga zavratna bolezen sta Margheritino zdravje do kraja oslabili. Doktor Agenor ji prisodi le še nekaj ur življenja. Sama in zapuščena prebira pismo Armandovega očeta, v katerem jo ta obvešča, da je Armandu razodel vso resnico. Armand prihiti k Margheriti v zadnjih trenutkih njenega življenja. Še zadnjič si zpovesta ljubezen, nato Margherita izdihne v njegovem objemu.

OK

ROMEO IN JULIJA

Celovečerna baletna predstava v dveh dejanjih

Uprizoritev predstave je mogoča v poletnih mesecih.

Žanr: klasična baletna predstava

Dolžina 85 minut

Predstava nima odmora

Cena: 5.000 eur oz. po dogovoru. 

Fotogalerija

Najslavnejša ljubezenska zgodba vseh časov. Romeo in Julija, junaka Shakespearove tragedije, dajeta ime ljubezni sami. Mar ni res, da se skoraj vsak moški, ki doživi opojnost tistega sladkega čustva, imenovanega ljubezen, vsaj za trenutek prepozna kot Romeo? Ali pa ga s tem latinsko zvenečim imenom označijo drugi. Ni Julija tista podoba, v kateri bi se hotela najti vsaka ženska, ko začuti, da bo svoje življenje našla v drugem?
Vendar pa se Shakespearova vizija ne izpolni samo v milini. To je zgodba o ljubezni in o mržnji, o prevzetosti in tudi o nestrpnosti, vzvišenosti in tudi ozkosti duha, zgodba poezije in nasilja. Zgodba o svetu sovraštva, v katerem se ljubezen izpolni v smrti. Tragedija iz renesančnega sveta, ki govori za vse čase in o vseh časih, tudi našem.

Baletna predstava Romeo in Julija je zasnovana tako, da se dogajanja med seboj prepletajo brez odmorov med posameznimi scenami. Vsebina je gledalcu jasno berljiva skozi odrsko dogajanje, ki se osredotoča na dejstva najbolj znane ljubezenske zgodbe. 

Glasba Sergej Prokofiev

Koreografija in scenografija Tomaž Rode

Asistent koreografa Anton Bogov

Luč Aleksander Pešec

Inšpicient Matjaž Marin

Zasedba vlog

Lord Capulet

SINIŠA BUKINAC

Lady Capulet

NINA NOČ / GRETA HRESTAK

Julija, njuna hči

MAIA MAKHATELI / ANTONETA TURK / ELA NARAT

Julijina dojilja

MAŠA TUŠAR

Tybald, Julijin bratranec

FILIP JURIČ / CHRISTOPHER THOMPSON

Paris, Julijin zaročenec

ALEKS THEO ŠIŠERNIK

Lord Monteg

MATJAŽ MARIN

Romeo, njegov sin

KENTA YAMAMOTO / FILIP JURIČ / ALEKSANDAR TRENEVSKI

Mercutio, Romeov prijatelj            

TOMAŽ GOLUB / IONUC DINITA

Benvolio, njun prijatelj

JAN TRNINIČ / ALEKSANDAR TRENEVSKI

Pater Lorenzo

MATJAŽ MARIN / JERNEJ KALAN

Baletni zbor

 
OK

STATUT DBUS

STATUT

Društva baletnih umetnikov Slovenije

(v nadaljevanju društvo)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem aktom urejajo članice in člani (v nadaljnjem besedilu člani) Društva baletnih umetnikov Slovenije (v nadaljnjem besedilu društva) ime in sedež društva, področja delovanja društva, namen in cilje delovanja društva, pogoje in način včlanjevanja ter prenehanja članstva, oblike članstva v društvu, pravice in obveznosti članov, upravljanje društva, dolžnosti in pravice članov društva, dolžnosti ter pravice in naloge organov društva, pogoje za izvolitve v organe društva, zastopanje, financiranje, način izvajanja nadzora nad finančnim in materialnim poslovanjem društva, zagotavljanje javnosti dela društva, način sprejemanja sprememb in dopolnitev statuta, način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru.

 

II. IME IN SEDEŽ DRUŠTVA

2. člen

Društvo se imenuje Društvo baletnih umetnikov Slovenije. Skrajšano ime je DBUS, ki se lahko uporablja le v naslednjih primerih:

  • če je v vseh in katerihkoli zapisih in dopisih najprej polno ime društva, ki mu v oklepaju sledi zapis “v nadaljevanju DBUS”
  • v logotipu, ki vključuje tudi polno ime društva,
  • v žigu, ki vključuje tudi polno ime društva.

3. člen

Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Članstvo v društvu je osebno

4. člen

Sedež ima društvo v Ljubljani, Župančičeva ulica 1.

5. člen

Društvo ima svoj znak (logotip) in pečat. Znak je sestavljen iz črk DBUS, ki jih prekinjajo trije baletni motivi, pod njimi pa je zapisano polno ime društva. Pečat je okrogle oblike z znakom v sredini in polnim imenom društva na obodu.

6. člen

Društvo ima lahko sponzorje in donatorje. Sponzorji in donatorji so lahko fizične ali pravne osebe, ki jih zanima baletna umetnost, jo želijo popularizirati, razširiti svoje znanje na tem področju in društvu materialno, moralno ali kako drugače pomagati.

III. PODROČJE DELOVANJA IN DELOVANJE DRUŠTVA

7. člen

Dejavnost društva zajema celotno območje skupnega slovenskega in mednarodnega kulturnega prostora.

8. člen

Društvo opravlja dejavnost v javnem interesu, ki se deli na namene in cilje.

Za dejavnosti, ki so v javnem interesu ima društvo zdelan program bodočega delovanja za najmanj dve leti vnaprej.

9. člen

Društvo lahko pridobi status Nevladne organizacije v javnem interesu, če mu ga na podlagi pogojev iz 10. člena ZNOrg ali vloge za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu s posebno odločbo dodeli Ministrstvo za kulturo.

10. člen

Društvo lahko sodeluje z drugimi organizacijami v Republiki Sloveniji in v tujini, ki delujejo na področju baletne umetnosti in prispevajo k razvoju njene in sorodnih dejavnosti, oziroma v okviru svojih dejavnosti z organizacijami, ki ne delujejo na področju baletne umetnosti.

Društvo deluje samostojno, lahko pa se včlani v sorodne domače in mednarodne organizacije, ki imajo podobne namene in cilje. O včlanitvi društva v sorodne domače in mednarodne organizacije, ki imajo podobne namene in cilje s sklepom odloči izvršni odbor društva.

11. člen

Delo društva in njegovih organov je javno.

Prav tako so javne seje občnega zbora in izvršnega odbora, razen ko s sklepom organa posamezni organ, t.j. občni zbor ali izvršni odbor društva določi, da je posamezna seja ali točka seje občnega zbora ali izvršnega odbora društva zaprtega tipa, pri čemer je občni zbor ali izvršni odbor društva po zaključku seje zaprtega tipa dolžan javno razgrniti sprejete odločitve.

Občni zbor ali izvršni odbor lahko sprejmeta sklep, da je posamezna seja ali točka seje občnega zbora ali izvršnega odbora društva zaprtega tipa le v naslednjih primerih:

  • če razpravljata o vprašanjih občutljive narave, ko je podana resna in neposredna nevarnost, da bi bila obravnava vprašanja lahko ovirana;
  • če to zahtevajo razlogi morale ali javne varnosti;
  • če obravnava sum kršitve člana ali sklep Častnega razsodišča, vezan na kršitve člana;
  • če obravnava okoliščine, ki pomenijo tajnost podatkov v skladu z zakonom, ki ureja tajnost podatkov, ali poslovno in poklicno tajnost.

Društvo o svojem delu in novicah s področja baletne umetnosti obvešča svoje člane:

  • z zagotovitvijo možnosti prisostvovanja članov javnim sejam organov društva;
  • s pravico vpogleda članov v zapisnike organov društva;
  • preko društvenega glasila;
  • preko sredstev javnega obveščanja;
  • preko masovne elektronske pošte;
  • preko internetnih strani društva.

Društvo obvešča širšo javnost o svojem delu: 

  • z zagotovitvijo možnosti prisostvovanja javnim sejam organov društva;
  • z vabljenjen predstavnikov zainteresiranih organov, ustanov, organizacij ter predstavnikov javnega obveščanja na svoje seje;
  • preko društvenega glasila;
  • preko sredstev javnega obveščanja;
  • preko masovne elektronske pošte, če se je posameznik prijavil na prejemanje novic na spletni strani društva www.dbus.si;
  • preko internetnih strani DBUS;
  • z organizacijo okroglih miz;
  • s tiskovnimi konferencami.

Za zagotovitev javnosti dela in dajanje točnih informacij o delu društva je odgovoren predsednik društva.

IV. ZASTOPANJE DRUŠTVA

12. člen

Društvo kot pravno osebo zastopa predsednik društva. V odsotnosti ga zamenjuje podpredsednik, če je odsoten tudi ta pa član izvršnega odbora, ki ga predsednik za to določi in pooblasti.

V. NAMEN IN CILJI DBUS

13. člen

Nameni in cilji društva so:

  • sodeluje z organizacijami in inštitucijami, ki se ukvarjajo z baletno umetnostjo in z drugimi poklicnimi združenji s področja gledaliških umetnosti, s šolami, zavodi, podjetji in drugimi ustanovami v Republiki Sloveniji in v tujini;
  • si prizadeva za visoko strokovno raven drugih inštitucij, povezanih z baletno umetnostjo v Republiki Sloveniji, predlaga izboljšave in opozarja na probleme;
  • si prizadeva za popularizacijo slovenske baletne umetnosti v domačem in mednarodnem prostoru;
  • seznanja člane in javnost o problemih in napredku na področju baletne umetnosti ter z dosežki svetovne in domače baletne literature;
  • spodbuja strokovno izpopolnjevanje članov društva in se zavzema za štipendiranje in izmenjavo strokovnjakov in umetnikov doma in v tujini;
  • združuje, spodbuja, razvija, organizira in usklajuje potrebe, interese in ustvarjalna hotenja posameznikov in skupin na področju baletne umetnosti v Sloveniji;
  • spodbuja nastajanje izvirnih del slovenskih koreografov in izvirnih baletnih del slovenskih skladateljev za balet;
  • skrbi za afirmacijo in popularizacijo baletne umetnosti v Sloveniji;
  • skrbi za afirmacijo in popularizacijo slovenske baletne umetnosti v tujini;
  • vzdržuje stike s sorodnimi organizacijami v tujini;
  • se na področju baletne umetnosti zavzema za urejanje, izboljšanje in reševanje socialne, eksistenčne in druge problematike svojih članov, o njih informira pristojne sindikate, organizacije, državne organe in inštitucije ter z njimi usmerja politiko njihovega reševanja;
  • na razne načine pomaga baletnim plesalcem doma in v tujini.

14. člen

Društvo uresničuje svoj namen in cilje z izvajanjem, tako da:

  • skrbi za dvig strokovnega znanja svojih članov iz področja delovanja društva s seminarji in drugimi oblikami dodatnega izobraževanja;
  • pripravlja in izvaja posebne akcije in prireditve v Sloveniji in mednarodnem prostoru;
  • zbira in hrani dokumentacijo domačih baletnih dogodkov v na vseh vrstah nosilcev podatkov (pisna in tiskana besedila, partiture, film, video itd.);
  • izdaja in prevaja strokovno literaturo s področja dejavnosti društva v skladu z veljavno zakonodajo;
  • obravnava aktualna vprašanja slovenske baletne umetnosti;
  • izmenjuje informacije z domačih in tujih prizorišč baletne in sorodnih umetnosti;
  • sodeluje v kulturniški zbornici, kjer zastopa interese slovenske baletne umetnosti;
  • sodeluje z različnimi drugimi organizacijami doma in v tujini;
  • posreduje podatke o slovenskem baletnem življenju zainteresiranim organizacijam doma in v tujini;
  • sodeluje z nasveti, strokovno pomočjo, predavanji in pripravo posebnih baletnih vzgojnih ur v vzgojno-varstvenih zavodih, na osnovnih, srednjih ter posebnih strokovnih šolah v okviru pouka baletne vzgoje;
  • omogoča popuste pri nakupu vstopnic in nakupu baletnih materialov in rekvizitov v dogovoru z gledališči in različnimi podjetji za svoje člane;
  • obvešča javnost o vseh svojih aktivnostih;
  • podeljuje strokovne nagrade Lydie Wisiakove za posebne dosežke na področju baletne umetnosti v Sloveniji in za življenjsko delo na področju baletne umetnosti v Sloveniji, skladno s pravilnikom o podeljevanju strokovnih nagrad Lydie Wisiakove;
  • podeljuje strokovne nagrade Pia in Pino Mlakar za koreografske dosežke na področju baletne umetnosti v Sloveniji skladno s pravilnikom o podeljevanju strokovne nagrade Pia in Pino Mlakar;
  • predlaga kandidate za različna priznanja, nagrade in štipendije organizacijam in ustanovam, ki podeljujejo priznanja, nagrade in štipendije z umetniškega področja.

Namene in cilje društvo uresničuje na podlagi nepridobitnih in pridobitnih dejavnosti, pri čemer lahko pridobitne dejavnosti izvaja izključno z osnovnim namenom in nepridobitnimi nalogami ter izključno z namenom uresničevanja svojih nalog, namenov in ciljev, pri čemer se prihodek iz pridobitnih dejavnosti v celoti porabi izključno za uresničevanje osnovnih namenov in ciljev društva.

Društvo lahko opravlja naslednje pridobitne dejavnosti:

VI. ČLANSTVO IN SPREJEMANJE NOVIH ČLANOV

 

VI./1. ČLANSTVO

15. člen

Društvo združuje svoje člane na prostovoljni, samostojni, nepridobitni, neprofitni in od drugih subjektov neodvisni osnovi.

Vsi člani društva so združeni v Članstvo, ki se deli na tri skupine:

  1. Osnovna skupina: posamezniki – profesionalne baletne plesalci, ki opravljajo ali so opravljali poklicno dejavnost povezano z s profesionalno baletno umetnostjo v Sloveniji in baletni plesalci samozaposleni v kulturi, ki redno sodelujejo z javnimi zavodi s področja profesionalne baletne umetnosti v Sloveniji ali tujini oziroma/ali z Društvom baletnih umetnikov Slovenije;
  2. Dopolnilna skupina: posamezniki, ki so aktivni učenci, dijaki ali študenti slovenskih baletno izobraževalnih ustanov, ki še niso profesionalni baletni umetniki;
  3. Podporna skupina: posamezniki, ki aktivno in kreativno sodelujejo pri projektih neinštitucionalnih baletno plesnih skupin, posamezniki, ki so poznavalci ali ljubitelji baletne umetnosti in posamezniki, ki sodelujejo v dejavnostih društva in jih ni mogoče uvrstiti v osnovno skupino.

V Osnovni skupini so slovenski profesionalni baletni umetniki ali v kulturi samozaposleni baletni umetniki, ki redno sodelujejo z javnimi zavodi s področja profesionalne baletne umetnosti v Sloveniji ali tujini oziroma/ali z Društvom baletnih umetnikov Slovenije (plesalec, koreograf, pedagog, baletni mojster ali kdorkoli se z baletno umetnostjo ukvarja profesionalno), oziroma profesionalni baletni umetniki s pravico bivanja v Sloveniji, ki niso Slovenci po narodnosti, vendar delujejo v Sloveniji. V Osnovni skupini so lahko tudi profesionalni slovenski baletni umetniki, ki ne živijo na območju Republike Slovenije, ne glede na državljanstvo, pod enakimi pogoji, ob upoštevanju načela pomembnosti za slovensko kulturo.

V Dopolnilni skupini so aktivni učenci, dijaki ali študenti slovenskih baletno izobraževalnih ustanov.

V Podporni skupini so baletni plesalci, ki niso redno zaposleni v javnem zavodu s področja profesionalne baletne umetnosti, v kulturi samozaposleni baletni plesalci, ki ne sodelujejo redno z javnim zavodom s področja profesionalne baletne umetnosti v Sloveniji in/ali z Društvom baletnih umetnikov Slovenije, plesalci drugih plesnih zvrsti, ki aktivno in kreativno sodelujejo pri projektih neinštitucionalnih baletnih in plesnih skupin, posamezniki, ki so poznavalci ali ljubitelji baletne umetnosti in posamezniki, ki sodelujejo v dejavnostih društva in jih ni mogoče uvrstiti v Osnovno skupino.

 

VI./2. SPREJEMANJE NOVIH ČLANOV

16. člen

O sprejemu kandidatov v članstvo društva odloča Izvršni odbor društva.

Za sprejem v društvo je kandidat na spletni strani društva (www.dbus.si) dolžan bodisi izpolniti in poslati elektronsko Prošnjo za pristop bodisi poslati pisno Prošnjo za pristop v članstvo društva Izvršnemu odboru na uradni naslov društva. S Prošnjo za pristop v članstvo društva kandidat izrazi izključno željo po sprejemu v društvo.

V kolikor se kandidat želi pridružiti Osnovni skupini društva je v Prošnji za pristop v članstvo društva dolžan navesti svoje delovanje in dosežke na področju profesionalne baletne umetnosti ter priložiti dokazilo o delovanju na področju profesionalne baletne umetnosti.

V kolikor se kandidat želi pridružiti Dopolnilni skupini društva je v Prošnji za pristop v članstvo društva dolžan predložiti potrdilo o vpisu v baletno-izobraževalno inštitucijo. Prav tako se v Prošnji za pristop v članstvo društva zaveže, da bo Izvršni odbor o zaključku šolanja oziroma študija obvestil najmanj šest (6) mesecev pred dejanskim zaključkom.

17. člen

Izvršni odbor društva je dolžan Prošnjo za pristop v članstvo društva obravnavati in kandidatom sporočiti svoj sklep najkasneje v 60 dneh od njenega prejema.

18. člen

Izvršni odbor obvesti o svoji odločitvi kandidata pisno, člane društva pa na občnih zborih.

19. člen

Če se kandidat, katerega Prošnja za pristop v društvo je bila zavrnjena na sklep Izvršnega odbora pritoži, pritožbo obravnava Občni zbor društva na svojem naslednjem rednem zasedanju.

20. člen

Pogoj za sprejem v Osnovno članstvo društva je, da je kandidat izpolnjuje pogoje, določene v 15. členu tega statuta in da sprejema društvena pravila.

Pogoj za sprejem v Dopolnilno skupino društva je, da je kandidat izpolnjuje pogoje, določene v 15. členu tega statuta in da sprejema društvena pravila.

Pogoj za sprejem v Podporno skupino društva je, da je kandidat izpolnjuje pogoje, določene v 15. členu tega statuta in da sprejema društvena pravila.

VI./3. DODELJEVANJE NAZIVA ČASTNI ČLAN IN ČASTNI PREDSEDNIK

21. člen

Društvo lahko podeljuje naziv častnega člana ali častnega predsednika, skladno s Pravilnikom o podeljevanju naziva Častni predsednik DBUS in Častni član DBUS. Nazive podeljuje Občni zbor na predlog Izvršnega odbora.

VI./4. DOLŽNOSTI IN PRAVICE ČLANOV

22. člen

Dolžnosti članov društva so:

  • da spoštujejo pravila in druge akte ter sklepe organov društva;
  • da aktivno sodelujejo in s svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog društva;
  • da se udeležujejo občnih zborov in vestno opravljajo sprejete naloge in funkcije;
  • da redno plačujejo članarino v višini, ki jo določi občni zbor društva (izvršni odbor lahko v upravičenem primeru na podlagi sklepa občnega zbora oprosti člana plačevanja članarine, in sicer ko član dopolni 80 let starosti, če je član socialno ogrožena oseba, ki DBUS dostavi potrdilo o socialni ogroženosti, če član prejme naziv častnega člana, če član prejme naziv častnega predsednika);
  • da dajejo društvu informacije, ki so potrebne za izvajanje skupnih dogovorjenih nalog;
  • da prenašajo svoje izkušnje in znanje na mlajše člane društva;
  • da varujejo ugled društva.

Pravice Osnovne skupine so:

  • da volijo in so izvoljeni v organe društva;
  • da soodločajo v organih društva.

Pravice Osnovne, Dopolnilne in Podporne skupine so:

  • da sodelujejo pri delu društva in podajajo mnenja in predloge organom društva;
  • da uporabljajo skupne dosežke in rezultate delovanja društva pri svojem delu;
  • da uresničujejo svoje osebne interese na področju dejavnosti društva;
  • da so seznanjeni s programom in finančno materialnim poslovanjem društva;
  • da sodelujejo pri propagandi društva, njegovega dela in javnih dogodkov društva;
  • da so upravičeni do ugodnosti, ki veljajo za člane društva.

VI./5. PRENEHANJE ČLANSTVA

23. člen

Članstvo v društvu preneha:

  • s prostovoljnim izstopom,
  • s črtanjem,
  • z izključitvijo,
  • s smrtjo.

Član prostovoljno izstopi iz društva tako, da izvršnemu odboru pošlje pisno izjavo o izstopu.

Člana črta iz članstva društva izvršni odbor, če ta kljub opominu ne plača članarine v obdobju zadnjih dveh let.

O izključitvi člana iz društva zaradi kršitev dolžnosti članov ali zaradi načetja ugleda društva odloča s sklepom častno razsodišče. Sklep mora biti v skladu z disciplinskim pravilnikom.

VII. ORGANI DBUS

24. člen

Organi društva so:

  • občni zbor,
  • izvršni odbor,
  • nadzorni odbor,
  • častno razsodišče,
  • predsednik društva,
  • podpredsednik društva,
  • komisije za strokovne nagrade društva,
  • strokovne komisije, ki jih za potrebe delovanja društva lahko ustanovi in njihovo sestavo določi izvršni odbor.

Predsednik in podpredsednik društva sta hkrati tudi predsednik in podpredsednik izvršnega odbora in ju voli občni zbor v okviru izvršnega odbora.

Izvršni odbor, nadzorni odbor in častno razsodišče voli občni zbor društva. Mandatno obdobje izvršnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča traja štiri leta, in sicer v obdobju od 1. januarja v letu po volitvah do 31. decembra čez štiri leta z možnostjo ponovne izvolitve.

Članu izvršnega odbora, nadzornega odbora ali častnega razsodišča lahko mandat preneha predčasno:

  • s smrtjo,
  • po lastni volji,
  • na predlog izvršnega odbora občnemu zboru,
  • s sklepom občnega zbora,
  • s prenehanjem članstva.

V primerih, da posameznemu članu izvršnega odbora s sklepom ali po lastni volji preneha mandat in je do rednega volilnega občnega zbora še več kot eno leto, se skliče izredni volilni občni zbor, na katerem se izvolijo manjkajoči člani izvršnega odbora za preostanek mandata, v primeru, da je do volilnega občnega zbora leto dni ali manj pa nadomestnega člana imenuje Izvršni odbor.

Mandatno obdobje komisij za nagrade traja dve leti z možnostjo podaljšanja. Komisije imenuje izvršni odbor. V primeru, da se mandat posamezne komisije za nagrade ne zaključi z mandatom izvršnega odbora, ki je strokovno komisijo imenoval, lahko izvršni odbor v novi sestavi komisiji za nagrade s sklepom podaljša mandatno obdobje oziroma imenuje nove člane komisije za nagrade.

Izvršni odbor lahko skladno s potrebami delovanja društva na predlog predsednika ali člana izvršnega odbora sprejme sklep o ustanovitvi strokovnih komisij za posamezna področja, in sicer za izvajanje posameznih nalog. Takšen sklep izvršnega odbora mora biti vsebinsko utemeljen, vsebovati pa mora naziv in namen, sestavo, čas trajanja mandatnega obdobja ter pravilnik o delu in kompetencah strokovne komisije. Za svoje delo so komisije odgovorne predsedniku in izvršnemu odboru. Člani strokovne komisije so praviloma člani DBUS, izjemoma pa lahko izvršni odbor povabi k sodelovanju pri delu komisije tudi zunanje sodelavce če smatra, da ti lahko bistveno pripomorejo k realizaciji posamezne naloge.

V primeru, da se mandat posamezne strokovne komisije ne zaključi z mandatom izvršnega odbora, ki je strokovno komisijo imenoval, lahko izvršni odbor v novi sestavi strokovni komisiji s sklepom podaljša mandatno obdobje oziroma imenuje nove člane strokovne komisije ali pa odloči o njeni razpustitvi. 

V izvršnem odboru in nadzornem odboru imajo lahko predstavniki države, samoupravnih lokalnih skupnosti, drugih oseb javnega prava, nosilcev javnih pooblastil, mednarodnih nedvladnih organizacij, političnih strank, sindikatov, zbornic in gospodarskih družb, ter fizične osebe, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost, ali predstavniki drugih oseb, ki niso nepridobitne, v vsakem posebej skupaj manj kot četrtino glasov.

VII./1. OBČNI ZBOR

25. člen

Občni zbor je najvišji organ društva, ki ga sestavljajo vsi člani društva.

Občni zbor je lahko redni, volilni ali izredni.

Občni zbor praviloma deluje na srečanju članov v živo, razen v primeru, ko višja sila občnega zbora v živo ne dovoljuje. V tem primeru o načinu izvedbe občnega zbora odloča Izvršni odbor društva.

Redni občni zbor sklicuje izvršni odbor enkrat letno, volilni pa vsako četrto leto, in sicer v zadnjem letu mandata aktualnih organov društva pred njihovim zaključkom mandata.

Način dela rednega in volilnega občnega zbora ureja Poslovnik o delu rednega občnega zbora DBUS.

Izredni občni zbor se skliče po sklepu izvršnega odbora, na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo 1/3 članov društva.

Izvršni odbor je dolžan sklicati izredni občni zbor v roku 30 dni od prejema zahteve za sklic. Če izvršni odbor izrednega občnega zbora ne skliče v predpisanem roku, ga skliče predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red z ustreznim gradivom. Izredni občni zbor sklepa le o zadevi, za katero je bil sklican.

Delovni organi rednega in izrednega občnega zbora so:

  • delovno predsedstvo, ki ga sestavljajo predsednik delovnega predsedstva in dva člana,
  • verifikacijska komisija, ki jo sestavljata dva člana,
  • zapisnikar,
  • dva overovitelja zapisnika.

Delovni organi volilnega občnega zbora so:

  • delovno predsedstvo, ki ga sestavljajo predsednik delovnega predsedstva in dva člana,
  • verifikacijska komisija, ki jo sestavljata dva člana,
  • kandidacijska komisija, ki jo sestavljajo trije člani,
  • volilna komisija, ki jo sestavljajo trije člani,
  • zapisnikar,
  • dva overovitelja zapisnika.

V primeru, da se izredni občni zbor skliče zaradi nadomestnih ali predčasnih volitev v organe društva, so delovni organi poleg organov izrednega občnega zbora še organi volilnega občnega zbora.

V primeru sočasnega rednega in volilnega občnega zbora se delovni organi ne podvajajo.

Občni zbor sklepa z večino glasov prisotnih članov. O delu občnega zbora se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsedujoči, zapisnikar in dva overovatelja.

26. člen

Izvršni odbor mora sklic rednega in volilnega občnega zbora razglasiti z vabili članom po elektronski ali navadni pošti in z objavo na spletni strani društva najmanj 14 dni pred dnevom sklica, izrednega občnega zbora pa najmanj 8 dni preddnevom sklica. Objava mora vsebovati predloženi dnevni red, dan in uro ter kraj zbora. Posamezni predlogi za razpravo morajo biti v pisni obliki občnemu zboru poslani najmanj 8 dni pred dnevom sklica občnega zbora.

Občni zbor je sklepčen, če je prisotnih več kot polovica vseh članov društva.

Če občni zbor ni sklepčen, se zasedanje odloži za 30 minut. Po preteku tega časa je občni zbor sklepčen, če je prisotnih najmanj 10 članov društva.

Volitve v organe društva so praviloma tajne, glasovanje o ostalih vprašanjih je praviloma javno, razen če se člani na samem zasedanju odločijo za tajni način glasovanja.

27. člen

Naloge občnega zbora:

  • sklepa o dnevnem redu;
  • sprejema, spreminja pravila in druge akte društva;
  • sprejema program dela društva;
  • sprejema finančni načrt in potrjuje zaključni račun društva;
  • voli in razrešuje predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika ter člane izvršnega odbora, nadzornega odbora in disciplinske komisije;
  • odloča o višini članarine;
  • obravnava poročili predsednika in tajnika in smernice delovanja in sprejema o tem stališča in sklepe;
  • na predlog izvršnega odbora odloča o rednih zaposlitvah;
  • odloča o pritožbah zoper sklepe izvršnega odbora, nadzornega odbora in disciplinske komisije;
  • dokončno odloča o izključitvi člana iz društva;
  • odloča o drugih zadevah, ki jih predlagajo organi in člani društva v skladu z namenom in cilji društva;
  • odloča o nakupu in prodaji nepremičnin;
  • podeljuje na predlog izvršnega odbora naziv častnega člana;
  • podeljuje na predlog izvršnega odbora naziv častnega predsednika;
  • sklepa o prenehanju obstoja društva.

VII./2. IZVRŠNI ODBOR

28. člen

Izvršni odbor je izvršilni organ občnega zbora in je za svoje delo odgovoren le-temu. Opravlja vodstvena, organizacijska, strokovno tehnična in administrativna elat er vodi delo društva med dvema občnima zboroma po programu in sklepih sprejetih na občnem zboru.

Organi izvršnega odbora so:

  • predsednik društva
  • podpredsednik društva
  • tajnik društva
  • blagajnik društva
  • člani.

29. člen

Izvršni odbor ima enajst članov. Sestavljajo ga predsednik društva, podpredsednik društva, tajnik društva, blagajnik društva in sedem izvoljenih članov, od katerih morata biti dva člana predstavnika mlade generacije slovenskih baletnih umetnikov.

Šest članov izvršnega odbora iz ljubljanskega okoliša (zahodni del Slovenije), pet članov pa iz mariborskega okoliša (vzhodni del Slovenije). Zaželjeno je, da je predsednik iz ljubljanskega in podpredsednik iz mariborskega okoliša.

30. člen

Pogoji za kandidaturo in izvolitev v članstvo izvršnega odbora za predsednika in podpredsednika:

  • aktivno znanje slovenskega jezika,
  • da kandidat izpolnjuje pogoje, ki veljajo za Osnovno skupino,
  • da je kandidat visoko prepoznavna osebnost s področja baleta, ali da je kandidat kot solist ali koreograf ali baletni mojster najmanj deset let redno deloval v enem od slovenskih nacionalnih baletnih ansamblov oziroma je bil v kulturi samozaposleni baletni umetnik, ki je najmanj deset let kontinuirano sodeloval z enim od slovenskih nacionalnih baletnih ansamblov, oziroma je državljan Republike Slovenije z mednarodno baletno kariero, ali je dolgoletni član društva, ki se je uveljavil na področju delovanja društva,
  • da je kandidat najmanj deset let pred podajo kandidature aktivni član društva v Osnovni skupini,
  • da je kandidat v preteklosti izkazal pripadnost društvu,
  • da kandidat do potankosti pozna način delovanja društva,
  • da ima kandidat sposobnosti za vodenje administrativno-vodstvenih del,
  • da ima kandidat najmanj pet let pred kandidaturo poravnane vse finančne obveznosti do društva,
  • da kandidat v preteklih petih letih na kakršenkoli način ni škodoval ugleda društva,
  • da kandidatu v preteklih petih letih ni bila dokazana nobena kršitev iz naslova dolžnosti in pravic članov društva.

Pogoji za kandidaturo in izvolitev v članstvo izvršnega odbora za tajnika, blagajnika in člane:

  • da kandidat izpolnjuje pogoje, ki veljajo za Osnovno skupino,
  • da je kandidat najmanj štiri leta pred podajo kandidature redno zaposlen v enem od slovenskih nacionalnih baletnih ansamblov oziroma je v kulturi samozaposleni baletni umetnik, ki najmanj štiri leta kontinuirano sodeluje z enim od slovenskih nacionalnih baletnih ansamblov,
  • da je kandidat najmanj štiri leta pred podajo kandidature aktivni član društva v Osnovni skupini,
  • da je kandidat v preteklosti izkazal pripadnost društvu,
  • da ima kandidat najmanj štiri leta pred kandidaturo poravnane vse finančne obveznosti do društva,
  • da kandidat v preteklih štirih letih na kakršenkoli način ni načel ugleda društva,
  • da kandidatu v preteklih štirih letih ni bila dokazana nobena kršitev iz naslova dolžnosti in pravic članov društva.

31. člen

Izvršni odbor se sestaja najmanj trikrat letno.

Stroške za udeležbo na sejah izvršnega odbora društva plača tistim članom izvršnega odbora, ki na sejo pridejo iz drugih mest. Način prihoda posameznih članov izvršnega odbora na sejo izvršnega odbora odredi predsednik društva.

32. člen

Naloge in pravice izvršnega odbora se delijo:

  • na naloge in pravice, ki jih opravlja izvršni odbor;
  • na naloge in pravice, ki jih opravlja predsednik;
  • na naloge in pravice, ki jih opravlja podpredsednik;
  • na naloge, ki jih opravlja tajnik;
  • na naloge, ki jih opravlja blagajnik.

V primeru, ko je poleg predsednika društva odsoten tudi podpredsednik društva vse zapisane naloge podpredsednika prevzame s strani predsednika pooblaščeni član izvršnega odbora.

33. člen

Naloge in pravice izvršnega odbora so:

  • sklicuje redni ali izredni občni zbor;
  • spremlja delo predsednika društva;
  • spremlja izvrševanje programa dela društva;
  • na predlog predsednika društva obravnava in odloča o spremembah letnega programa društva;
  • obravnava predloge društvenih aktov, ki jih sprejema občni zbor;
  • ustanavlja stalne in občasne društvene komisije in priložnostne ter organizacijske odbore in imenuje njihove člane;
  • obravnava in sprejema predlog finančnega načrta in obravnava ter sprejema finančno poročilo za minulo leto, preden ju predloži v obravnavo in sprejem občnemu zboru;
  • obravnava predlog predsednika o zaposlitvah in občnemu zboru predlaga zaposlitve;
  • upravlja s premoženjem društva;
  • spremlja materialno in finančno poslovanje in sredstva društva;
  • predlaga in sprejema dopolnila k finančnemu poslovanju društva;
  • uresničuje sklepe občnega zbora, ter mu poroča o svojem delu;
  • do občnega zbora odloča v imenu občnega zbora kadar za naslednje odločitve, vezane na nujno delovanje društva utemeljeno ni mogoče pravočasno sklicati občnega zbora: imenuje nadomestnega člana izvršnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča, sklepa o spremembi finančnega načrta, če se društvu znižajo finančna sredstva; takšne odločitve izvršnega odbora veljajo do sklica občnega zbora;
  • opravlja druge naloge, za katere ga je pooblasti občni zbor;
  • sprejema poslovnike in pravilnike s področja svojega delovanja in področja dela svojih organov, za katere ni posebej določeno, da jih sprejema občni zbor;
  • odloča o vključevanju in sodelovanju društva z ostalimi sorodnimi organizacijami;
  • sprejema programe, ki jih predlaga predsednik;
  • obravnava predloge za višine članarin za posamezno leto;
  • odloča zoper sklep disciplinske komisije, razen v primeru pritožbe zoper sklep o izključitvi iz članstva;
  • na predlog predsednika odobrava službene poti predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika in članov izvršnega odbora ki so daljše od 500 kilometrov;
  • obravnava predloge predsednika, ki niso v rednem letnem planu in odloča o njih;
  • predlaga, obravnava in sprejema aktivnosti, ki niso določene v letnem načrtu;
  • posameznik ali skupina članov izvršnega odbora opravlja naloge, ki jih je naložil izvršni odbor ali predsednik;
  • skladno z 24. členom tega statuta imenuje nadomestnega člana izvršnega odbora.

34. člen

PREDSEDNIK

Predsednik društva je  zakoniti zastopnik društva in je odgovoren za društveno poslovanje in delovanje.

Predsednik društva je hkrati tudi predsednik izvršnega odbora in ga izvoli občni zbor za dobo štirih let in sicer od 1. januarja v letu po volilnem Občnem zboru do 31. decembra čez štiri leta.

Predsednik je odgovoren za delovanje društva v skladu s pravili društva in pravnim redom Republike Slovenije. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru in izvršnemu odboru.

Naloge in pravice predsednika so:

  • zastopa in predstavlja društvo pred državnimi in drugimi organi in organizacijami v državi in tujini ter oblikuje ideje o delovanju društva;
  • vodi finančno poslovanje društva skladno s pravilnikom o računovodstvu;
  • vodi materialno poslovanje društva;
  • vodi operativno in umetniško vodi društvo;
  • skrbi za pravno formalno delovanje društva in o njem obvešča izvršni odbor;
  • podpisuje društvene akte, pogodbe, dopise in ostale dokumente;
  • občnemu zboru predlaga in utemeljuje predčasno razrešitev posameznega člana organov izvršnega odbora in predlaga nove posamezne člane izvršnega odbora;
  • odloča o sprotnih nalogah članov izvršnega odbora in jih dodeljuje;
  • pripravlja in sestavlja program dela društva in ga predloži v obravnavo izvršnemu odboru;
  • skrbi za izvrševanje programa dela društva;
  • sklicuje seje izvršnega odbora in predlaga dnevne rede;
  • najmanj enkrat letno sklicuje seje nadzornega odbora vezane na finančno poslovanje društva;
  • pripravlja gradivo za seje izvršnega odbora;
  • izvršnemu odboru predlaga sklic rednih, volilnih in izrednih občnih zborov;
  • vodi občne zbore društva do izvolitve delovnega predsedstva;
  • občnemu zboru poroča o delu izvršnega odbora in društva;
  • odobrava finančne transakcije in finančna izplačila ter je odgovoren za ostalo finančno poslovanje društva v skladu s pravilnikom društva o finančnem poslovanju in računovodstvu;
  • odobrava in podpisuje izplačilne naloge;
  • skrbi za premoženje društva;
  • skrbi za pravočasno pripravo predloga finančnega načrta in finančnega poročila za minulo leto;
  • imenuje inventurno komisijo ter skrbi za pravočasno pripravo inventure za preteklo koledarsko leto;
  • pripravlja in sestavlja razpise društva, ki jih v obravnavo in potrditev predloži izvršnemu odboru;
  • spremlja aktualne razpise in se odloča za prijave društva na aktualne razpise Ministrstva za kulturo in drugih državnih, evropskih in lokalnih organov ter inštitucij, ki objavljajo razpise vezane na delo društva, pripravlja dokumentacijo za kandidaturo društva na razpise in jih v obravnavo predloži izvršnemu odboru;
  • izvršnemu odboru predlaga spremembe aktov društva;
  • pripravlja predloge novih poslovnikov in aktov ter amandmajev aktov društva, ki jih pred proceduro sprejemanja na občnem zboru predloži v obravnavo izvršnemu odboru;
  • skrbi za pravočasno imenovanje stalnih komisij društva in izvršnemu odboru predlaga sestavo njihovih članov;
  • izvršnemu odboru predlaga ustanovitev občasnih strokovnih komisij društva in sestavo njihovih članov;
  • izvršnemu odboru predlaga ustanovitev priložnostnih odborov in sestavo njihovih članov;
  • pripravlja in podpisuje pogodbe;
  • odloča o službenih potovanjih, če ta niso daljša od 500 kilometrov;
  • izvršnemu odboru predlaga v odobritev službene poti, kadar gre za službene poti daljše od 500 kilometrov;
  • izvršnemu odboru v obravnavo predlaga višine članarin za posamezno leto, ki jih izvršni odbor predlaga občnemu zboru;
  • odloča o razpolaganju s premičnim premoženjem društva;
  • se dogovarja za realizacijo predstav in drugih projektov društva;
  • sestavlja programe koncertov, predstav in drugih projektov društva ter jih umetniško vodi;
  • se dogovarja z izvajalci in sodelavci za sodelovanje;
  • izvršnemu odboru predlaga aktivnosti v zvezi z izboljšavami s področja na katerem društvo deluje;
  • izvršuje naloge, ki mu jih naložita občni zbor in izvršni odbor društva.

Predsednik lahko za področje finančnih, računovodskih in pravnih zadev, vezanih na delovanje in poslovanje društva pridobi različna strokovna mnenja oziroma lahko za opravljanje posameznih nalog s področja financ, računovodstva in pravnih zadev sklene pogodbo z zunanjimi strokovnimi sodelavci brez soglasja drugih organov društva.

35. člen

PODPREDSEDNIK

Podpredsednik društva je hkrati podpredsednik izvršnega odbora.

V odsotnosti predsednika opravlja operativna dela predsednika in skrbi za nemoteno operativno delovanje društva.

Naloge in pravice podpredsednika so:

  • tesno sodeluje s predsednikom;
  • v odsotnosti predsednika operativno vodi društvo;
  • po pooblastilu predsednika podpisuje pogodbe, dopise in ostale dokumente;
  • v odsotnosti predsednika odloča o sprotnih nalogah članov izvršnega odbora in jih dodeljuje;
  • v odsotnosti predsednika skrbi za izvrševanje programa dela društva;
  • v odsotnosti predsednika sklicuje seje izvršnega odbora;
  • v odsotnosti predsednika pripravlja dokumentacijo za seje izvršnega odbora;
  • v odsotnosti predsednika izvršnemu odboru predlaga sklic rednih in izrednih občnih zborov;
  • skrbi za izvajanje aktivnosti v zvezi z interesi in potrebami članov društva v mariborskem okolišu;
  • spremlja aktualne razpise Mestne občine Maribor in ostale razpise v mariborskem okolišu in o njih obvešča predsednika in izvršni odbor;
  • v mariborskem okolišu spremlja stanje na področju za katerega je društvo ustanovljeno in predlaga aktivnosti;
  • v odsotnosti predsednika v soglasju z izvršnim odborom pripravlja in podpisuje pogodbe;
  • po naročilu izvršnega odbora podpisuje dokumente;
  • v dogovoru s predsednikom se dogovarja in organizira izvedbe učnih ur o baletu v mariborskem okolišu;
  • predsedniku in izvršnemu odboru predlaga aktivnosti v zvezi z izboljšavami s področja na katerem društvo deluje.

36. člen

TAJNIK

Tajnik društva skrbi za opravljanje administrativnega dela ter za koordinacijo med organi društva po navodilih predsednika in izvršnega odbora društva. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru, izvršnemu odboru in predsedniku.

Naloge tajnika so:

  • opravlja dela administrativnega značaja;
  • vodi evidenco članov društva;
  • vpisuje nove člane v evidenco članstva društva skladno z odločitvijo izvršnega odbora o sprejetih novih članih;
  • obvešča izvršni odbor o številu in strukturi članstva;
  • enkrat letno podaja poročilo o članstvu občnemu zboru društva;
  • ureja dokumentacijo in skrbi za arhiviranje dokumentacije društva;
  • piše zapisnike na sejah izvršnega odbora, na sejah stalnih komisij in na sestankih če je to potrebno in jih poleg predsednika podpisuje;
  • poleg predsednika podpisuje akte in poslovnike društva, ko jih sprejme občni zbor;
  • vodi evidenco prejete in poslane pošte.

37. člen

BLAGAJNIK

Delo blagajnika je javno.

Naloge blagajnika so:

  • opravlja pristojne naloge blagajniškega poslovanja v skladu s pravilnikom društva o finančnem poslovanju in računovodstvu;
  • pripravlja položnice oziroma račune za plačevanje članarine članov in jih pošilja članom društva;
  • vodi evidenco plačane in neplačane članarine, pošilja opomine za neplačane članarine in o tem obvešča predsednika.

38. člen

Izvršni odbor dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik oziroma če je odsoten tudi podpredsednik s strani predsednika eden od preostalih članov izvršnega odbora.

Izvršni odbor je sklepčen, če je na seji navzoča več kot polovica članov. Veljavne sklepe sprejema z večino glasov prisotnih.

39. člen

Način dela in podrobnejše pristojnosti izvršnega odbora so določene s pravilnikom o izvršnem odboru in poslovnikom o delu izvršnega odbora.

VII./3. NADZORNI ODBOR

40. člen

Nadzorni odbor spremlja delo izvršnega odbora in drugih organov društva ter opravlja nadzor nad finančno materialnim poslovanjem društva. Nadzorni odbor enkrat letno poroča občnemu zboru, kateremu je tudi odgovoren za svoje delo.

41. člen

Nadzorni odbor sestavljajo trije člani, ki jih izvoli občni zbor. Člani izmed sebe izvolijo predsednika. Člani nadzornega odbora ne morejo biti obenem člani izvršnega odbora. Lahko sodelujejo na sejah izvršnega odbora, ne morejo pa odločati. Nadzorni odbor je sklepčen, če so na seji prisotni vsi trije člani. Veljavne sklepe sprejema z večino glasov vseh članov.

42. člen

Pogoji za kandidaturo in izvolitev v nadzorni odbor:

  • da kandidat izpolnjuje pogoje, ki veljajo za Osnovno skupino
  • da je kandidat najmanj štiri leta pred podajo kandidature aktivni član društva v Osnovni skupini,
  • da ima kandidat najmanj štiri leta pred kandidaturo poravnane vse finančne obveznosti do društva,
  • da kandidat v preteklih štirih letih na kakršenkoli način ni načel ugleda društva,
  • da kandidatu v preteklih štirih letih ni bila dokazana nobena kršitev iz naslova dolžnosti in pravic članov društva.

43. člen

Podrobnejše delovanje nadzornega odbora je določeno s poslovnikom o delu nadzornega odbora društva.

VII./4. ČASTNO RAZSODIŠČE

44. člen

Častno razsodišče sestavljajo trije člani.

Izvoljeni člani častnega razsodišča izmed sebe izvolijo predsednika.

Častno razsodišče se sestaja po potrebi na podlagi pisnih zahtev članov ali organov društva.

Častno razsodišče je sklepčno, če so na seji prisotni vsi trije člani. Odločitve častnega razsodišča so veljavno sprejete z večino glasov vseh članov.

45. člen

Častno razsodišče vodi disciplinski postopek, na katerem obravnava kršitve članov društva ter zanje izreka disciplinske ukrepe.

Disciplinski postopek, disciplinske kršitve in disciplinski ukrepi so opredeljeni s Pravilnikom o disciplinski in materialni odgovornosti.

46. člen

Pogoji za kandidaturo in izvolitev v častno razsodišče:

  • da kandidat izpolnjuje pogoje, ki veljajo za Osnovno skupino,
  • da je kandidat najmanj štiri leta pred podajo kandidature aktivni član društva v Osnovni skupini,
  • da ima kandidat najmanj štiri leta pred kandidaturo poravnane vse finančne obveznosti do društva,
  • da kandidat v času svojega članstva nikoli na kakršenkoli način ni načel ugleda društva,
  • da kandidatu v času njegovega članstva v društvu nikoli ni bila dokazana nobena kršitev iz naslova dolžnosti in pravic članov društva.

 

VIII. DELOVNA MESTA

47. člen

Društvo ima lahko enega ali več redno zaposlenih delavcev in več honorarno zaposlenih delavcev.

IX. FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE DRUŠTVA

48. člen

Finančno in materialno poslovanje društva je urejeno s Pravilnikom o finančnem poslovanju in računovodstvu.

Društvo vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva, prirejenega za društvene potrebe. Navkljub temu lahko društvo s posebnm aktom določi, da bo vodilo poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva, če izpolnjuje vsaj dve izmed naslednjih meril:

  • da povprečno število redno zaposlenih preteklega poslovnega leta ne presega dva;
  • da letni prihodki preteklega poslovnega leta ne presegajo 30.000 eurov;
  • da povprečna vrednost sredstev na začetku poslovnega leta ne presega 50.000 eurov.

49. člen

Viri dohodkov so:

  • članarina;
  • darila, volila;
  • dohodek iz dejavnosti društva in naslova materialnih pravic;
  • javna sredstva;
  • prispevki sponzorjev in donatorjev;
  • drugi viri.

Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno.

Vsaka delitev premoženja med njegove člane in druge osebe je nična.

50. člen

Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in finančnimi načrti, ki jih sprejme Občni zbor. Na rednem občnem zboru člani obravnavajo in sprejmejo zaključni račun.

51. člen

Finančne in materialne listine podpisujejo predsednik, blagajnik in za to določeni člani izvršnega odbora.

Finančno in materialno poslovanje mora biti v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja.

52. člen

Društvo ima svoj transakcijski račun.

53. člen

Vsak član društva ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo in poslovanje društva.

Za pomoč pri urejanju finančno materialnih zadev lahko društvo najame finančnega strokovnjaka v skladu z veljavno zakonodajo s področja delovnega prava.

54. člen

Društvo ima premično in nepremično premoženje, ki je kot last društva vpisano v inventarno dokumentacijo.

Premično premoženje se lahko kupi ali odtuji le na podlagi sklepa Izvršnega odbora. Nepremično premoženje pa se lahko kupi ali odtuji le na podlagi sklepa občnega zbora.

X. PODRUŽNICE

55. člen

V območjih, kjer deluje večje število članov, se le ti lahko delovno povezujejo v podružnico, ki deluje po pravilih društva in uresničuje program dela v okviru delovnega programa društva. Podružnice niso pravne osebe. So metoda dela društva organizirana po interesnem principu članov društva. Ime podružnice mora poleg imena društva vsebovati tudi besedo podružnica.

Podružnico vodi tričlanski odbor, ki ga izvolijo člani društva s tega področja in je za svoje delo odgovoren izvršnemu odboru društva. Ti trije člani so vključeni v izvršni odbor društva.

Stroške za udeležbo na sejah izvršnega odbora društva plača tistim članom izvršnega odbora, ki na sejo pridejo iz drugih mest. Način prihoda posameznih članov izvršnega odbora na sejo izvršnega odbora odredi predsednik društva.

XI. PRENEHANJE DRUŠTVA

56. člen

Društvo lahko preneha:

  • po sklepu občnega zbora z večino vseh članov društva;
  • po samem zakonu.

V primeru prenehanja društva preide premoženje po poravnavi vseh obveznosti zakonitemu nasledniku, vendar le če je ta nepridobitna pravna oseba javnega prava, če tega ni, pa Društvu glasbenih umetnikov Slovenije, Ljubljana, Stari trg 34. Proračunska sredstva se vrnejo proračunu.

XII. SPREJEM TER SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA

57. člen

Statut sprejme občni zbor društva z večino navzočih članov. Za vse spremembe in dopolnitve je potreben enak postopek kot za sprejem.

Za tolmačenje statuta je pristojen občni zbor.

Spremembe in dopolnite statuta lahko predlaga izvršilni odbor društva, predsednik društva ali ena tretjina članov društva.

Pisne predloge sprememb in dopolnitev je potrebno poslati vsem članom društva z vabilom za sklic občnega zbora društva.

XIII. KONČNE DOLOČBE

58. člen

Ta statut je bil sprejet na občnem zboru društva, dne 13.6.2021, z dopolnitvami skladno z dopisom Upravne enote, št. 215-575/2021-3 z dne 2.11.2021 pa na občnem zboru društva, dne 26.3.2022, s čimer prenehajo veljati Pravila sprejeta na občnem zboru društva 18. marca 2012.

Predsednik društva: Tomaž Rode                                                              

Tajnik društva: Ana Trojnar (2021), Mirjana Šrot (2022)

OK

ORGANI IN KOMISIJE

Operativno vodstvo DBUS predstavlja 9-članski Izvršni odbor, ki ga polovično sestavljajo predstavniki ljubljanske in mariborske regije ter predsednik, ki je zaradi sedeža DBUS praviloma iz Ljubljane. Levji delež delovanja DBUS nosita predsednik in Izvršni odbor, najvišji odbor društva je letni Občni zbor članov, ki vsaka štiri leta izvede volitve v vse svoje organe. DBUS ima še Nadzorni odbor, ki vsako leto pregleda finančno poslovanje, Disciplinsko komisijo in Komisiji za nagrade in priznanja (Komisija za nagrade Lydie Wisiakove & Komisija za nagrade Pie in Pina Mlakarja). 

Občni zbor DBUS

Občni zbor je najvišji organ Društva baletnih umetnikov Slovenije. Sestavljajo ga vsi člani društva, kompetence posameznih članov pa z ozirom na kategorije članstva ureja Statut DBUS.

Predsednik in podpredsednik DBUS

OK

TOMAŽ RODE

PREDSEDNIK

OK

MATJAŽ MARIN

PODPREDSEDNIK

Izvršni odbor DBUS

OK

TOMAŽ RODE

PREDSEDNIK

OK

MATJAŽ MARIN

PODPREDSEDNIK

OK

Mirjana Šrot

TAJNICA

DANICA DOLINAR

BLAGAJNIČARKA

ALENKA RIBIČ

ČLANICA

URŠA VIDMAR

ČLANICA

NATAŠA BERCE

ČLANICA

VOJKO VIDMAR

ČLAN

ANTON BOGOV

ČLAN

TOMAŽ GOLUB

ČLAN

FILIP JURIČ

ČLAN

Nadzorni odbor DBUS

JERNEJ KALAN

PREDSEDNIK

Darja Sebastian

ČLANICA

OLESJA HARTMANN

ČLANICA

Častno razsodišče DBUS

ANA TROJNAR

SINIŠA BUKINAC

Komisija za nagrade Lydie Wisiakove

MATJAŽ MARIN

PREDSEDNIK

Imenovanje: DBUS

NENA VRHOVEC

ČLANICA

Imenovanje: DBUS

URŠA VIDMAR

ČLANICA

Imenovanje: DBUS

TIJUANA KRIŽMAN HUDERNIK

ČLANICA

Imenovanje: SNG Maribor

TOMAŽ GOLUB

ČLAN

Imenovanje: DBUS

LUKAS ZUSCHLAG

ČLAN

Imenovanje: SNG Opera in balet Ljubljana

TOMAŽ RODE

ČLAN

Imenovanje: DBUS

Komisija za nagrade Pie in Pina Mlakar

MATJAŽ MARIN

PREDSEDNIK

Imenovanje: DBUS

NENA VRHOVEC

ČLANICA

Imenovanje: DBUS

URŠA VIDMAR

ČLANICA

Imenovanje: DBUS

TIJUANA KRIŽMAN HUDERNIK

ČLAN

Imenovanje: SNG Maribor

TOMAŽ GOLUB

ČLAN

Imenovanje: DBUS

LUKAS ZUSCHLAG

ČLAN

Imenovanje: SNG Opera in balet Ljubljana

TOMAŽ RODE

ČLAN

Imenovanje: DBUS

OK

NAMEN IN CILJI DBUS

Namen in cilji DBUS so, da:

  • sodeluje z organizacijami in inštitucijami, ki se ukvarjajo z baletno umetnostjo in z drugimi poklicnimi združenji s področja gledaliških umetnosti, s šolami, zavodi, podjetji in drugimi ustanovami v Republiki Sloveniji in v tujini;
  • si prizadeva za visoko strokovno raven drugih inštitucij, povezanih z baletno umetnostjo v Republiki Sloveniji, predlaga izboljšave in opozarja na probleme;
  • si prizadeva za popularizacijo slovenske baletne umetnosti v domačem in mednarodnem prostoru;
  • seznanja člane in javnost o problemih in napredku na področju baletne umetnosti ter z dosežki svetovne in domače baletne literature;
  • spodbuja strokovno izpopolnjevanje članov DBUS in se zavzema za štipendiranje in izmenjavo strokovnjakov in umetnikov doma in v tujini;
  • združuje, spodbuja, razvija, organizira in usklajuje potrebe, interese in ustvarjalna hotenja posameznikov in skupin na področju baletne umetnosti v Sloveniji;
  • spodbuja nastajanje izvirnih del slovenskih koreografov in izvirnih baletnih del slovenskih skladateljev za balet;
  • skrbi za afirmacijo in popularizacijo baletne umetnosti v Sloveniji;
  • skrbi za afirmacijo in popularizacijo slovenske baletne umetnosti v tujini;
  • vzdržuje stike s sorodnimi organizacijami v tujini;
  • se na področju baletne umetnosti zavzema za urejanje, izboljšanje in reševanje socialne, eksistenčne in druge problematike svojih članov, o njih informira pristojne sindikate, organizacije, državne organe in inštitucije ter z njimi usmerja politiko njihovega reševanja;
  • na razne načine pomaga baletnim plesalcem doma in v tujini.

DBUS uresničuje svoj namen in cilje, tako da:

  • skrbi za dvig strokovnega znanja svojih članov iz področja delovanja društva s seminarji in drugimi oblikami dodatnega izobraževanja;
  • pripravlja in izvaja posebne akcije in prireditve v Sloveniji in mednarodnem prostoru;
  • zbira in hrani dokumentacijo domačih baletnih dogodkov v na vseh vrstah nosilcev podatkov (pisna in tiskana besedila, partiture, film, video itd.);
  • izdaja in prevaja strokovno literaturo s področja dejavnosti DBUS v skladu z veljavno zakonodajo;
  • obravnava aktualna vprašanja slovenske baletne umetnosti;
  • izmenjuje informacije z domačih in tujih prizorišč baletne in sorodnih umetnosti;
  • sodeluje v kulturniški zbornici, kjer zastopa interese slovenske baletne umetnosti;
  • sodeluje z različnimi drugimi organizacijami doma in v tujini;
  • posreduje podatke o slovenskem baletnem življenju zainteresiranim organizacijam doma in v tujini;
  • sodeluje z nasveti, strokovno pomočjo, predavanji in pripravo posebnih baletnih vzgojnih ur v vzgojno-varstvenih zavodih, na osnovnih, srednjih ter posebnih strokovnih šolah v okviru pouka baletne vzgoje;
  • omogoča popuste pri nakupu vstopnic in nakupu baletnih materialov in rekvizitov v dogovoru z gledališči in različnimi podjetji za svoje člane;
  • obvešča javnost o vseh svojih aktivnostih;
  • podeljuje strokovne nagrade Lydie Wisiakove za posebne doseţke na področju baletne umetnosti v Sloveniji in za življenjsko delo na področju baletne umetnosti v Sloveniji, skladno s pravilnikom o podeljevanju strokovnih nagrad Lydie Wisiakove;
  • podeljuje strokovne nagrade Pia in Pino Mlakar za koreografske dosežke na področju baletne umetnosti v Sloveniji skladno s pravilnikom o podeljevanju strokovne nagrade Pia in Pino Mlakar;
  • predlaga kandidate za različna priznanja, nagrade in štipendije organizacijam in ustanovam, ki podeljujejo priznanja, nagrade in štipendije z umetniškega področja.
OK

PRISTOPNA IZJAVA V ČLANSTVO DRUŠTVA BALETNIH UMETNIKOV SLOVENIJE

Članstvo v DBUS ni vezano izključno na baletne umetnike, ampak na vse, ki se z baletno umetnostjo ukvarjajo profesionalno ali na kakršen koli drug način, na vse, ki so poznavalci ali ljubitelji baletne umetnosti ali na tiste, ki želijo Društvo baletnih umetnikov zgolj podpreti s plačilom letne članarine.


Vsi člani društva so združeni v Članstvo, ki je razdeljeno na tri skupine:

  1. Osnovna skupina: posamezniki – profesionalne baletne plesalci, ki opravljajo ali so opravljali poklicno dejavnost povezano z s profesionalno baletno umetnostjo v Sloveniji in baletni plesalci samozaposleni v kulturi, ki redno sodelujejo z javnimi zavodi s področja profesionalne baletne umetnosti v Sloveniji ali tujini oziroma/ali z Društvom baletnih umetnikov Slovenije;
  2. Dopolnilna skupina: posamezniki, ki so aktivni učenci, dijaki ali študenti slovenskih baletno izobraževalnih ustanov, ki še niso profesionalni baletni umetniki;
  3. Podporna skupina: posamezniki, ki aktivno in kreativno sodelujejo pri projektih neinštitucionalnih baletno plesnih skupin, posamezniki, ki so poznavalci ali ljubitelji baletne umetnosti in posamezniki, ki sodelujejo v dejavnostih društva in jih ni mogoče uvrstiti v osnovno skupino.

V Osnovni skupini so slovenski profesionalni baletni umetniki ali v kulturi samozaposleni baletni umetniki, ki redno sodelujejo z javnimi zavodi s področja profesionalne baletne umetnosti v Sloveniji ali tujini oziroma/ali z Društvom baletnih umetnikov Slovenije (plesalec, koreograf, pedagog, baletni mojster ali kdorkoli se z baletno umetnostjo ukvarja profesionalno), oziroma profesionalni baletni umetniki s pravico bivanja v Sloveniji, ki niso Slovenci po narodnosti, vendar delujejo v Sloveniji. V Osnovni skupini so lahko tudi profesionalni slovenski baletni umetniki, ki ne živijo na območju Republike Slovenije, ne glede na državljanstvo, pod enakimi pogoji, ob upoštevanju načela pomembnosti za slovensko kulturo.

V Dopolnilni skupini so aktivni učenci, dijaki ali študenti slovenskih baletno izobraževalnih ustanov.

V Podporni skupini so baletni plesalci, ki niso redno zaposleni v javnem zavodu s področja profesionalne baletne umetnosti, v kulturi samozaposleni baletni plesalci, ki ne sodelujejo redno z javnim zavodom s področja profesionalne baletne umetnosti v Sloveniji in/ali z Društvom baletnih umetnikov Slovenije, plesalci drugih plesnih zvrsti, ki aktivno in kreativno sodelujejo pri projektih neinštitucionalnih baletnih in plesnih skupin, posamezniki, ki so poznavalci ali ljubitelji baletne umetnosti in posamezniki, ki sodelujejo v dejavnostih društva in jih ni mogoče uvrstiti v Osnovno skupino.

Člani DBUS imajo dolžnosti in pravice skladno s Statutom društva ter skladno s skupino članstva. Te so:

Dolžnosti članov društva so:

  • da spoštujejo pravila in druge akte ter sklepe organov društva;
  • da aktivno sodelujejo in s svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog društva;
  • da se udeležujejo občnih zborov in vestno opravljajo sprejete naloge in funkcije;
  • da redno plačujejo članarino v višini, ki jo določi občni zbor društva (izvršni odbor lahko v upravičenem primeru na podlagi sklepa občnega zbora oprosti člana plačevanja članarine, in sicer ko član dopolni 80 let starosti, če je član socialno ogrožena oseba, ki DBUS dostavi potrdilo o socialni ogroženosti, če član prejme naziv častnega člana, če član prejme naziv častnega predsednika);
  • da dajejo društvu informacije, ki so potrebne za izvajanje skupnih dogovorjenih nalog;
  • da prenašajo svoje izkušnje in znanje na mlajše člane društva;
  • da varujejo ugled društva.

Pravice Osnovne skupine so:

  • da volijo in so izvoljeni v organe društva;
  • da soodločajo v organih društva.

Pravice Osnovne, Dopolnilne in Podporne skupine so:

  • da sodelujejo pri delu društva in podajajo mnenja in predloge organom društva;
  • da uporabljajo skupne dosežke in rezultate delovanja društva pri svojem delu;
  • da uresničujejo svoje osebne interese na področju dejavnosti društva;
  • da so seznanjeni s programom in finančno materialnim poslovanjem društva;
  • da sodelujejo pri propagandi društva, njegovega dela in javnih dogodkov društva;
  • da so upravičeni do ugodnosti, ki veljajo za člane društva.

VIŠINA ČLANARINE ZA ČLANE DBUS V LETU 2026

Občni zboru društva je na svojem rednem letnem zasedanju 28.3.2026 sprejel naslednji sklep:

Osnovna članarina DBUS za leto 2026 navkljub splošnim podražitvam in višanju stroškov na vseh področjih ostane enaka višini članarine v letu 2025:

  • 20,00 eur za vse člane iz naslova vseh skupin, ki niso upokojenci ali študenti oziroma dijaki;
  • 10,00 eur za vse člane – upokojence pred 80 letom starosti;
  • 5,00 eur za vse člane – učence, dijake in študente;
  • 20,00 eur za vse člane iz tujine, ki sodelujejo z DBUS pri realizaciji projektov.

Občni zbor DBUS oprosti plačevanja članarine socialno ogrožene osebe, ki o svojem statusu dostavijo potrdilocter častne člane društva.

Občni zbor DBUS daje možnost upokojenim članom DBUS, ki so dopolnili 80 let, da zaradi splošnih podražitev življenja Izvršnemu odboru DBUS podajo prošnjo za oprostitev plačila članarine v letu 2026  z navedbo utemeljenih razlogov ter pooblašča Izvršni odbor, da odloča o morebitnih prošnjah članov za oprostitev plačila članarine.

Pristopna izjava v članstvo DBUS: