Društvo baletnih umetnikov Slovenije (DBUS) je julija 2026 na Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije in Razširjeni strokovni kolegij za medicino dela, prometa in športa (RSK) naslovilo uradno pobudo, v kateri predlaga, da se degenerativne bolezni kolčnega sklepa — artroza kolka oziroma koksartroza (M16 po MKB-10) — uvrstijo na slovenski seznam poklicnih bolezni profesionalnih plesalcev.
Pobudo podpirata tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in GLOSA, Sindikat kulture in narave Slovenije, ki sta dan prej, 7. julija 2026, Ministrstvu za zdravje poslala lastno, usklajeno vlogo z enako zahtevo.
Zakaj je artroza kolka poklicna bolezen plesalcev?
Profesionalni baletni plesalci se skozi celotno karierno pot soočajo z obremenitvami, ki bistveno presegajo obremenitve večine drugih poklicev. Vsakodnevni treningi in nastopi vključujejo ekstremno zunanjo rotacijo kolkov, globoke počepe, eksplozivne skoke in silovite doskoke, hitre spremembe smeri ter dolgotrajno delo na trdi plesni podlagi — in to od zgodnjega otroštva do konca aktivne kariere.
Posledice so merljive. Mednarodne epidemiološke študije kažejo, da ima do 75 % upokojenih baletnih plesalcev artrozo kolkov. Zgodnji znaki bolezni se pri profesionalnih plesalcih pojavljajo že pri 19–36 letih — v letih, ko bi bili večina delavcev šele sredi delovne poti.
»Plesalci so izpostavljeni enormnim obremenitvam, tudi tresenjem ali vibracijam s hudo amplitudo, in moje mnenje je, da je predlog za uvrstitev osteoartikularnih bolezni nog med poklicne bolezni plesalcev upravičena.« — prof. dr. Metka Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ) pri UKC Ljubljana
Strokovna podlaga
Pobuda DBUS temelji na obsežnem pregledu mednarodne medicinske literature, med drugim na:
- sistematičnem pregledu 35 raziskav z 1.655 udeleženci (Understanding Hip Pathology in Ballet Dancers), ki ugotavlja pogostejši razvoj degenerativnih bolezni kolka pri plesalcih v primerjavi s splošno populacijo;
- sistematičnem pregledu poškodb kolka in dimelj pri plesalcih (Hip and Groin Injuries in Dancers, Trentacosta et al., 2017);
- turški študiji iz leta 2023, ki pri baletnih plesalcih, starih 19–36 let, dokumentira zgodnje znake osteoartritisa kolena, kolka in prvega metatarzofalangealnega sklepa;
- in več primerljivih kohortnih ter preglednih raziskavah.
DBUS opozarja tudi na obstoječe določbe veljavnega slovenskega Pravilnika o poklicnih boleznih — zlasti točki 506.21(bolezni, ki so posledica preobremenjenosti kitnih ovojnic) in 506.23 (bolezni, ki so posledica preobremenjenosti prirastišč mišic in kit) — ki nudita strokovno podlago za razpravo o sistemski ureditvi.
Mednarodni precedens
Slovenija ne bi bila prva v Evropi, ki bi stopila v tej smeri. Združeno kraljestvo artozo kolka že uradno uvršča na seznam predpisanih poklicnih bolezni za dolgotrajno zaposlene v kmetijstvu (A13 – Osteoarthritis of the hip). Nemčija je leta 2021 artozo kolka kot poklicno bolezen (BK-Nr. 2116) dodala na svoj seznam za poklice z dolgotrajnim težkim dvigovanjem bremen.
Evropska komisija v Priporočilu 2003/670/ES izrecno spodbuja države članice k rednemu posodabljanju nacionalnih seznamov poklicnih bolezni ob upoštevanju novih znanstvenih spoznanj — brez čakanja na petletne redne preglede.
Pomen za plesalce
Razvrstitev artroze kolka med poklicne bolezni ne bi bila le simbolično dejanje. V praksi bi plesalcem, ki se invalidsko upokojijo na tej podlagi, priznavala pokojnino s polno delovno dobo 40 let — kar pomeni bistveno višjo pokojnino, kot bi jo sicer prejeli glede na dejanska delovna leta v tem fizično izjemno zahtevnem poklicu.
Baletni plesalci praviloma zaključijo aktivno kariero bistveno prej kot delavci v večini drugih poklicev. Sedanja ureditev, ki ne upošteva specifičnih poklicnih tveganj pri plesu, po oceni DBUS in sindikatov pomeni neenako obravnavo te skupine delavcev pri dostopu do pravic iz sistema poklicnih bolezni.
Naslednji koraki
DBUS je v pobudi RSK zaprosil, da:
- obravnava pobudo in prouči razpoložljive mednarodne strokovne dokaze,
- pripravi strokovno mnenje o uvrstitvi degenerativnih bolezni kolkov profesionalnih plesalcev med poklicne bolezni,
- ministru za zdravje predlaga ustrezno dopolnitev Pravilnika o poklicnih boleznih.
Društvo je izrazilo pripravljenost za aktivno sodelovanje pri pripravi strokovnih gradiv ter vključitev domačih in tujih strokovnjakov s področja plesne medicine, ortopedije, medicine dela in baletne pedagogike.
»Baletni umetniki zaslužijo enako socialno zaščito kot vsi drugi delavci, katerih telo je njihovo delovno orodje. Naša pobuda ni zahteva po posebnih privilegijih — je zahteva po pravičnem priznavanju resničnosti, ki jo plesalci živijo vsak dan.«