Kategorija: NOVICE DBUS

OK

REDNI LETNI OBČNI ZBOR DBUS 2023

Objavljeno

Ljubljana, 11. marec 2023

VABILO NA REDNI LETNI OBČNI ZBOR DBUS 2023

Spoštovani člani DBUS,

vljudno vabljeni na REDNI OBČNI ZBOR 2023 Društva baletnih umetnikov Slovenije, ki bo

v ponedeljek, 27. marca 2023, ob 13.00 uri v Ljubljani, v Slovenskem gledališkem inštitutu (SLOGI), Mestni trg 17, 1000 Ljubljana

 

Predlagani dnevni red:

  1. Izvolitev verifikacijske komisije (ugotavljanje prisotnosti)
  2. Poročilo verifikacijske komisije
  3. Potrditev predlaganega dnevnega reda
  4. Volitve delovnega predsedstva, zapisnikarja in dveh overovateljev zapisnika
  5. Poročilo predsednika, tajnice in blagajničarke
  6. Pogovor o poročilih
  7. Seznanitev z zaključnim računom DBUS za leto 2022, poročilo Nadzornega odbora in sprejem  zaključnega računa DBUS za leto 2022
  8. Poročilo o inventurnem stanju DBUS 2022
  9. Diskusija o višini članarine za leto 2023
  10. Program dela in finančna projekcija za leto 2023
  11. Razno (vprašanja, predlogi, mnenja, pobude)

Po občnem zboru bo prijateljsko druženje!

Zaradi števila potrebnih mest, organiziranega prevoza članov ljubljanske regije in rezervacije prostora za druženje prosimo vse, da svojo udeležbo na občnem zboru potrdite najkasneje

do vključno torka, 21. marca 2023, tako da izpolnite in pošljete prijavnico v nadaljevanju, 

svoj prihod pa lahko sporočite tudi po elektronski pošti [email protected] ali po telefonu na številko: 040 465 160.

V primeru dovoljšnjega števila prijav bo odhod organiziranega prevoza iz Maribora izpred SNG Maribor ob 13.00. V nasprotnem primeru bo organiziran drugačen način prevoza prijavljenih članic in članov DBUS.

GRADIVO ZA REDNI OBČNI ZBOR 2023:

01-2023 POROČILO PREDSEDNIKA ZA LETO 2022

02-2023 POROČILO TAJNICE DBUS – OBČNI ZBOR 2023

03-2023 POROČILO BLAGAJNIČARKE DBUS – OBČNI ZBOR 2023

04-2023 PREDLOG ZA VIŠINO ČLANARINE DBUS 2023

05-2023 PROGRAM DELA 2023

OK

PODELJENE NAGRADE LYDIE WISIAKOVE ZA LETO 2022

Objavljeno

V ljubljanski operi je Društvo baletnih umetnikov Slovenije v ponedeljek, 6. marca 2023, v okviru Svečanega baletnega koncerta podelilo najvišja priznanja s področja baletne umetnosti v Sloveniji, nagrade Lydie Wisiakove za leto 2022.

Strokovna komisija je v letu 2022 skladno s Pravilnikom o podeljevanju strokovnih nagrad Lydie Wisiakove odločala o dveh predlogih za nagrado za življenjsko delo ter o šestih predlogih za nagrado za izjemne dosežke na področju baletne umetnosti v obdobju zadnjih treh let ter odločila o naslednjih nagrajencih:

  • Nagrado Lydie Wisiakove za življenjsko delo prejme balerina NENA VRHOVEC za njen celovit vseživljenjski opus.
  • Nagrado Lydie Wisakove za izjemne dosežke na področju baletne umetnosti v Sloveniji prejme FILIP JURIČ za vlogi Romea v baletu Romeo in Julija v koreografijah Renata Zanelle in Tomaža Rodeta, za vlogo Linkedina v baletu Gusar ter za izjemno umetniško interpretacijo Adagietta v baletu Vsi na valček, koreografa Renata Zanelle.
  • Nagrado Lydie Wisakove za izjemne dosežke na področju baletne umetnosti v Sloveniji prejme ANTONETA TURK za vloge Julije v baletu Romeo in Juliji, Mihaele v baletu Carmen ter Dekleta v baletu Leseni princ.
  • Nagrado Lydie Wisakove za izjemne dosežke na področju baletne umetnosti v Sloveniji prejme TOMAŽ GOLUB za Pas de trois v baletu Labodje jezero ter za vlogi Don Joseja v baletu Carmen in Mercutia v baletu Romeo in Julija.

UMRLA JE BALETNA PLESALKA ALENKA ŠEST

Objavljeno

Drugega januarja 2023 se je poslovila balerina Alenka Šest. Baletno šolanje je zaključila pri profesorici Lydiji Wisiakovi na Baletni šoli v Ljubljani leta 1968. Takoj zatem je bila sprejeta v baletni ansambel SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je plesala v mnogih baletnih predstavah (Vrag na vasi, Labodje jezero, Giselle, Abraxas …). Zelo aktivna je bila ves čas delovanja v baletni skupini Lidije Sotlar.

SLOVO BALETNEGA PLESALCA MOJMIRA LASANA

Objavljeno

Prejšnji teden teden so se svojci v najožjem krogu poslovili od Mojmirja Lasana, ki velja za največjega in najbolj dovršenega slovenskega baletnega plesalca povojnega obdobja. Star je bil 77 let.

 

Mojmirja Lasana lahko brez vseh pomislekov štejemo za največjega in najkakovostnejšega slovenskega plesalca povojnega obdobja. Vzporednico lahko potegnemo le do slovitega Maksa Kirbosa iz sredine prejšnjega stoletja, ki je osvajal občinstvo ne le v Ljubljani in Mariboru, ampak tudi v baletnih prestolnicah Pariza, Monte Carla, Londona, Milana, Rima in na gostovanjih po Evropi, Severni in Južni Ameriki.

Tudi Mojmir Lasan, ki je ostal ves čas zvest ljubljanskemu ansamblu, je gostoval v velikem delu Evrope – v Avstriji, Italiji, Franciji, nekdanji Sovjetski zvezi, na Češkoslovaškem in na Hrvaškem. Posebej odmeven je bil njegov nastop leta 1976 na Kubi, kjer je bil med svetovno baletno elito edini jugoslovanski moški plesalec. Vsi gostujoči koreografi v Ljubljani so si ga želeli v svojih postavitvah in so mu namenjali najodgovornejše naloge, saj je s svojim znanjem pogosto dopolnjeval njihove koreografske zamisli. S svojim delom je bil zgled mlajšim kolegom, kot partner je bil zanesljiv spremljevalec svojih soplesalk, bil pa je tudi vedno nesebično pripravljen pomagati vsakemu članu baletnega ansambla. S svojim velikim znanjem in umetniško zrelostjo je pustil velik pečat v ljubljanskem baletnem ansamblu in s tem v slovenski baletni umetnosti.

Rodil se je v Ljubljani in se poleg gimnazijskega študija vpisal na baletno šolo, ki jo je končal z diplomo leta 1965 v razredu legendarne profesorice Lydie Wisiak, ki je poleg njega vzgojila vse vodilne plesalce in plesalke druge polovice dvajsetega stoletja. Nato se je leta 1969 izpopolnjeval še v Mednarodnem plesnem centru v Cannesu.

V ljubljanskem baletnem ansamblu je začel nastopati že med šolanjem, leta 1962, redni angažma pa je dobil leta 1964, leto dni pred diplomo. Svoje izjemne naravne sposobnosti je razvijal in je na najboljši način izrabljal svoje veliko tehnično znanje za dosego najvišjih umetniških učinkov. Prav zato se je hitro razvil od zborovskega plesalca do baletnega solista leta 1968 in do prvaka ljubljanskega Baleta.

Že leta 1964 je plesal enega od Princev in Obutega mačka v Trnuljčici ter naslovno vlogo v Volku. Njegov seznam obsega okrog 50, večinoma največjih vlog, med njimi so Favn v Lifarjevem Favnovem popoldnevu(že leta 1970), Princ v Labodjem jezeru, naslovna vloga v Spartaku, glavne vloge v baletih Undine, Giselle, Vrag na vasi, Čudežni mandarin, Pepelka (leta 1975 v Celovcu), Hrestač, Joan von Zarissa, Hirošima, Carmen, Abraxas, Šeherezada (leta 1980 v Celovcu), Romeo in Julija, Rozalinda, Vesela vdova (leta 1986 v Ljubljani in leta 1988 na Reki), Notredamski zvonar, Giselle, Čudežni mandarin, Lepotica in zver, Peer Gynt in tako dalje. Veliko je nastopal tudi na televiziji, ki ga je predstavila tudi v TV-portretu. Odličen je bil tako v klasičnih vlogah plemenitih baletnih plesalcev, t. i. danseur noble, kot v karakternem podajanju različnih značajev. Večina kritikov doma in na tujem je bila navdušena nad njegovim mojstrstvom. Naj navedemo le dva izmed njih:

Horst Ogris, baletni kritik iz Celovca, je v časopisu ‘Kärntner Tageszeitung’ leta 1972 napisal da je „Spartaka plesal Mojmir Lasan, ki je šele pred kratkim dokazal svoj veliki plesni talent v ‘Labodjem jezeru’. Če je bil kot Siegfried popoln izraz romantične miline, se je v Spartaku pokazal s polno ekspresionistično moško močjo“.

Baletna kritičarka za časopis ‘Delo’ Andreja Tauber je leta 1988, torej šestnajst let pozneje, pisala tako: „Uspeh predstave ‘Peer Gynt’ sloni na vlogi Peera, ki ga pleše Mojmir Lasan. Vlogo je odlično naštudiral. Lahkotnosti v skokih, mnogim in različnim piruetam ter zagotavljanju trdne opore svojim soplesalkam je dodal tako igro obraza, da je pred nami odraščal od lahkomiselnega mladeniča prek zapeljivca in sanjača do od okolice ponižanega in utrujenega Peera, ki na koncu svoje poti najde pomiritev v naročju Solveig.“

Prav za vlogo Peera Gynta in za prispevek k slovenski baletni umetnosti je leta 1989 dobil veliko Prešernovo nagrado kot tretji dobitnik (za zakoncema Mlakar in Tatjano Remškar) tega priznanja med baletnimi plesalci. Poleg tega je leta 1971 dobil nagrado ‘zlata ptica’, leta 1976 nagrado mesta Ljubljane in leta 1983 nagrado Prešernovega sklada za vlogo Eisensteina v baletu Rozalinda angleškega koreografa Ronalda Hynda, leta 1999 pa še najvišje državno odlikovanje – častni znak svobode Republike Slovenije za umetniške dosežke in druge zasluge na baletnem področju.

Po dvaintridesetih letih nastopanja se je leta 1994 upokojil in od takrat se je predajal svoji ljubezni do metuljev, ki jo je gojil že v najzgodnejši mladosti. Tudi v tem je postal cenjen tako doma kot v mednarodnih krogih.

POSLOVIL SE JE BORUT HANŽIČ

Objavljeno

Borut Hanžič (1929 – 2022)


je bil eden prvih plesalcev mariborskega povojnega baletnega ansambla. Leta 1948 se je vpisal že kar v drugi razred takrat ustanovljene štiriletne nižje baletne šole, katere prvi ravnatelj je bil Peter Golovin, na njej pa so poučevali tudi Maks Kirbos, Irena Kirbos, Vika Kumer in Štefka Miler. Bil je med prvimi absolventi, ki so junija 1951 zaključili šolanje. V glavnem so vsi ves čas šolanja že sodelovali v predstavah v gledališču.Tako je oktobra 1948 Borut Hanžič prvič zaplesal v baletnem vložku v operi Evgenij Onjegin, v baletni ansambel pa je bil angažiran 1.8.1949.
Skromnih začetkov se je v pogovoru z Danico Dolinar spominjal takole: “Kopalnice – o njih smo lahko samo sanjali! Imeli smo le neke lavaboje, trije ali štirje so se še lahko umili v topli vodi, drugi pa v hladni. Na začetku smo imeli le kratke hlače, potem pa smo dobili trikoje iz cvirna. Seveda smo jih bili zelo veseli. Na nogah smo pa imeli sandale. O baletnih copatih ni bilo govora….Ampak, bili smo mladi in ukaželjni in smo potem le napredovali…« Povedal je tudi, da so v koreografijah Petra Golovina, njegovega prvega baletnega vodje zelo veliko plesali, sodelovali so pri vseh operah in operetah, kjer so bili potrebni moški plesalci, veliko pa so plesali tudi v dramskih predstavah in na raznih mitingih, ki jih je bilo v povojnem času zelo veliko in da je v letih 1950 in 1951, ko je mariborski balet s plesnimi parodijami sodelovali in navduševali pri predstavah Veselega gledališča, koreograf Golovin za plesalce Anko Lavrač, Toneta Duha, Alberta Likavca in zanj postavljal šaljive in duhovite točke.
V svojem plesnem opusu je med drugim plesal kot eden od Polovcev v prvi samostojni baletni predstavi Polovski plesi iz opere Knez Igor A.Borodina, ki jo je koreografiral Maks Kirbos, v sezoni 1957/58 mu je Kirbos v svojem avtorskem baletnem večeru zaupal vlogo Dedalusa v bajeslovnem Ikarusu in Markovega prijatelja v četrtem dejanju baleta Ohridska legenda na glasbo Stevana Hristića, spomladi 1959 pa je v baletu Čajna punčka na glasbo Rista Savina in v koreografiji gosta iz Ljubljane, mladega koreografa Henrika Neubauerja plesal enega od dveh plesalcev s trakovi. To je bila prva uprizoritev slovenskega celovečernega baleta v Mariboru.
Predvsem koreografa Peter Golovin in Maks Kirbos sta v Hanžiču prepoznala njegov smisel za humor in izraznost, zato se je v spomine gledalcev še posebej vtisnil z interpretacijami karakternih in komičnih vlog.

 

Danica Dolinar

BALETNI VEČER V MOKRONOGU POSVEČEN JANEZU MEJAČU

Objavljeno

Društvo baletnih umetnikov Slovenije je v petek, 14. oktobra 2022 v dvorani kulturnega doma v mokronogu uprizorilo baletni koncert, na katerem so plesali Nina Noč, Erica Pinzano, Maryia Pavlyukova, Filip Jurič, Petar Đorčevski, Siniša Bukinac, Filippo Jorio in Matteo Moretto.

Baletni koncert je bil posvečen častnemu občanu občine Mokronog-Trebelno in prejemniku Prešernove nagrade, Janezu Mejaču. Na emotivnem koncertu je Janez Mejač zaplesal nekaj Krakov v duetu z Nino Noč.

ZAKLJUČNI VEČER MEDNARODNEGA POLETNEGA BALETNEGA TABORA DANCS-PIRAN 2022

Objavljeno

Sklepno dejanje devetega zaporednega Mednarodnega baletnega tabora Dancs-Piran 2022 je bil Zaključni baletni večer, ki je bil na sporedu 6. avgusta 2022 v Amfiteatru Avditorija Portorož. Udeleženci so na večeru predstavili plod 14-dnevnega dela s pedagogi Mirjano Šrot, Allisterjem Madinom, Antonom Bogovim, Elekom Tiborjem Zsoltom in Luko Ostrežem. Zaplesali so v klasičnih, neoklasičnih in sodobnih koreografijah. Program si lahko ogledate v nadaljevanju.

Osnovni napredni tečaj klasičnega baleta / Elementary advanced course of Classical ballet
UVERTURA / OUVERTURE
Glasba / Music: Georges Bizet
Koreografija / Choreography: Elek Tibor Zsolt
Solo: CHRISTIAN FALCIER, SAMANTA ZIENIŪTĖ
KASIA HEGEDUŠ GORNIK, LISA BERTONCELJ, EVITA GLORIA TOZON, ANA LINA TELIČ, ISABEL TRIMINI, NAJA KAPUN, STEFANIJA MARUSIG, EVA MESAREC, REA FELICIJAN, MIŠA DVORŠAK, MAŠA TUŠAR, STELLA TOZON, AJDA HOJNIK, CLAIRE KATICA MOGUS, SOFIA CLUG, GAJA TARA KRUŠIČ, BRINA GEREBIC, VARJA GOLEC HORVAT

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta / Advance & Professional workshops of Classical ballet
LABODJE JEZERO, variacija iz Pas de troisa / SWAN LAKE, variation from Pas de trois
Glasba / Music: Ludwig Minkus
Koreografija / Choreography: Marius Petipa
JANJA ŠINKOVEC

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta / Advance & Professional workshops of Classical ballet
FANTZIJA O CARMEN / FATNASY ABOUT CARMEN
Glasba / Music: Georges Bizet
Koreografija / Choreography: Angelika Chelino
SAMANTA ZIENIŪTĖ

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta / Advance & Professional workshops of Classical ballet
TRNULJČICA, variacija Florisse / THE SLEEPING BEAUTY, Florisse variation
Glasba / Music: Piotr Ilich Tchaikovsky
Koreografija / Choreography: Marius Petipa
LEA BRUČI

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta / Advance & Professional workshops of Classical ballet
DON KIHOT, Ples toreadorjev / DON QUIXOTE, Torreros dance
Glasba / Music: Ludwig Minkus
Koreografija / Choreography: Allister Madin po / after Marius Petipa
Mercedes: BEATRICE BARTOLOMEI
Espada: ALFIE PIERCE
Toreadorji: TOMAŽ GOLUB, PATRIK KNAUS, ALEKSANDAR TRENEVSKI, FELIX BOBOI, SIMONE CAROSSO, CHRISTIAN FALCIER

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta / Advance & Professional workshops of Classical ballet
PAQUITA, variacija / PAQUITA, variation
Glasba / Music: Ludwig Minkus
Koreografija / Choreography: Marius Petipa
IZA FAŠUN

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta / Advance & Professional workshops of Classical ballet
PAQUITA, variacija / PAQUITA, variation
Glasba / Music: Ludwig Minkus
Koreografija / Choreography: Marius Petipa
JELENA BOŽOVIĆ

DON KIHOT, Grand pas de deux iz 3. dejanja / DON QUIXOTE, Grand pas de deux Act III
Glasba / Music: Ludwig Minkus
Koreografija / Choreography: Marius Petipa
NINA KRAMBERGER, KASZAB ZOLTAN BENCE

USEDLINE / SEDIMENTS
Glasba / Music: Piransko morje
Koreografija / Choreography: Luka Ostrež v sodelovanju s plesalci / in colaboration with dancers
IZA FAŠUN, MIA LOVRENČAK, ZARJA KOTLUŠEK PAVČIČ, NAOMI UMA ZORMAN, JELENA BOŽOVIĆ

CARMEN, Duet Carmen in Don Joseja / CARMEN, Duet of Carmen and Don Jose
Glasba / Music: Georges Bizet
Koreografija / Choreography: Tomaž Rode
BEATRICE BARTOLOMEI, TOMAŽ GOLUB

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta / Advance & Professional workshops of Classical ballet
GISELLE, variacija iz Kmečkega pas de deuxa / GISELLE, variation from Paesant pas de deux
Glasba / Music: Adolph Adam
Koreografija / Choreography: Jean Coralli, Jules Perrot
LU DORNIK

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta / Advance & Professional workshops of Classical ballet
LAURENCIA, variacija / LAURENCIA, variation
Glasba / Music: Alexander Krein
Koreografija / Choreography: Vakhtang Chabukiani
LANA DRUŠKOVIČ

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta / Advance & Professional workshops of Classical ballet
ETUDES
Glasba / Music: Carl Czerni
Koreografija / Choreography: Harald Lander
SIMONE CAROSSO

Osnovni napredni tečaj klasičnega baleta / Elementary advanced course of Classical ballet
ZAKLJUČENO / FINISHED
Glasba / Music: Henry Mancini (The Pink Panther)
Koreografija / Choreography: Luka Ostrež v sodelovanju s plesalci / in colaboration with dancers
KASIA HEGEDUŠ GORNIK, LISA BERTONCELJ, EVITA GLORIA TOZON, ANA LINA TELIČ, ISABEL TRIMINI, NAJA KAPUN, STEFANIJA MARUSIG, EVA MESAREC, REA FELICIJAN, MIŠA DVORŠAK, MAŠA TUŠAR, STELLA TOZON, AJDA HOJNIK, CLAIRE KATICA MOGUS, SOFIA CLUG, GAJA TARA KRUŠIČ, BRINA GEREBIC, VARJA GOLEC HORVAT

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta / Advance & Professional workshops of Classical ballet
BAJADERA, variacija Gamzatti / LA BAYADERE, Gamzatti variation
Glasba / Music: Ludwig Minkus
Koreografija / Choreography: Marius Petipa
NUŠA GUJT BAUMAN

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta / Advance & Professional workshops of Classical ballet
GISELLE, variacija Albrechta / GISELLE, Albrecht variation
Glasba / Music: Adolph Adam
Koreografija / Choreography: Jean Coralli, Jules Perrot
FÉLIX BOBOI

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta / Advance & Professional workshops of Classical ballet
TRNULJČICA, Pas de deux iz 3. dejanja / THE SLEEPING BEAUTY, Pas de deux Act III
Glasba / Music: Piotr Ilich Tchaikovsky
Koreografija / Choreography: Marius Petipa
GVENDOLIN NAGY, ALFIE PEARCE

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta / Advance & Professional workshops of Classical ballet
Osnovni napredni tečaj klasičnega baleta / Elementary advanced course of Classical ballet
DON KIHOT, Driade / DON QUIXOTE, Driads
Glasba / Music: Ludwig Minkus
Koreografija / Choreography: Allister Madin po / after Marius Petipa
Koreografija malih amorčkov / Choreography of small Cupids: Mirjana Šrot
Kitry: NINA KRAMBERGER
Mercedes: BEATRICE BARTOLOMEI
Queen of Driads: GVENDOLIN NAGY
Cupid: NAĐA MRAŠIĆ
Cupid otrok / Baby Cupid: ZARJA KOTLUŠEK PAVČIČ
Driade: ANTONETA TURK, KLARA STRMČNIK, MANCA STRMČNIK, NAĐA MARUŠIĆ, ZARJA KOTLUŠEK PAVČIČ, LEA BRUČI, VITA VODA, LU DORNIK, IZA FAŠUN, MIA LOVRENČAK, LETICIJA FRUMEN ČENČUR, DORA SZEPSI, GVENDOLIN NAGY, JELENA BOŽOVIĆ, JANJA ŠINKOVEC, LANA DRUŠKOVIČ, DORA SZEPSI, SAMANTA DRODVILAITĖ – ZIENIŪTĖ,
NUŠKA GUJT
Cupids: KASIA HEGEDUŠ GORNIK, LISA BERTONCELJ, EVITA GLORIA TOZON, ANA LINA TELIČ, ISABEL TRIMINI, NAJA KAPUN, STEFANIJA MARUSIG, EVA MESAREC, REA FELICIJAN, MIŠA DVORŠAK, MAŠA TUŠAR, STELLA TOZON, AJDA HOJNIK, CLAIRE KATICA MOGUS, SOFIA CLUG, GAJA TARA KRUŠIČ, BRINA GEREBIC, VARJA GOLEC HORVAT

BALET DON KIHOT UDELEŽENCEV DANCS-PIRANA 2022 V PRODUKCIJI DBUS

Objavljeno

V okviru dela Mednarodnega poletnega baletnega tabora Dancs-Piran 2022 so potekale priprave na izvedbo celovečernega baleta Don Kihot, ki je bil na sporedu 5. avgusta 2022 v Amfiteatru Avditorija Portorož. Pole udeleženk in udeležencev Dancs-Pirana so v predstavi sodelovali še profesjonalni baletni plesalci ter plesalci, ki so se udeležili dodatnego strokovnege usposabljanja pod okriljem DBUS.

Največji koreografski delež je prevzel Allister Madin, sicer solist baleta pariške opere in prvak Nacionalnega baleta iz Nove zelandije, trenutno pa svobodni umetnik. Svoj koreografski delež sta dodala še Anton Bogov in Tomaž Rode, Mirjana Šrot pa je postavila ples Malih amorčkov v sceni Driad. Scenarij za tokratno izvedbo sta pripravila Allister Madin in Tomaž Rode pred pričetkom poletnega baletnega tabora Dancs-Piran.

Postavitev se od originalnega scenarija ne razlikuje kaj dosti, razen da do izvzete vloge Gamascha, Kitrijinega očeta in same Dulcineje, ki jo v tokratni produkciji izmenjajoče poudabljata Kitry in Mercedes. Za koreografsko osnovo originala se predstava navezuje na našemu občinstvu manj poznano francosko različico.

V vlogi Don Kihota, ki je bila sprva zasnovana kot velika plesna vloga, bi moral nastopiti Christopher Thompson, a ga je zaradi bolezni v zadnjem trenutku nadomestil Tomaž Rode. Zato je vloga postala dramska, brez plesnih vložkov in načrtovanega dueta med Mercedes in Don Kihotom. Oproda Don Kihota, Sancho Pansa, je bil Jernej Kalan.

Glavni vlogi, Kitry in Basila sta plesala mlada slovenska baletna plesalka, članica Baleta SNG Opera in balet Ljubljana, Nina Kramberger in madžarski plesalec Kaszab Zoltan Bence. Basila bi sicer moral plesati Jan Trninič, a se je štiri dni pred predstavo žal poškodoval in je moral svoj nastop odpovedati.

Mercedes, ki v tokratni predstavi nosi precejšen delež, je plesala Beatrice Bartolomei, sicer članica Baleta SNG Maribor, Espado pa mladi angleški plesalec Alfie Pierce.

Amorčka (Cupid) je plesala Nađa Mrašić, študentka Višje baletne šole v Ljubljani, Kitryjine prijateljice so bile Gvendolin Nagy, Antoneta Turk, Nađa Mrašić, Klara Strmčnik, Manca Strmčnik in Zarja Kotlušek Pavčič, ki je plesala tudi Malega amorčka v sceni Driad. Basilova prijatelja sta upodobila Tomaž Golub, član Baleta SNG Maribor in Simone Carosso. V tretjem dejanju so v pas de quatru Klara Strmčnik, Manca Strmčnik, Nađa Mrašić, Zarja Kotlušek Pavčič, Tomaž Golub, Simone Carosso in Christian Falcier, variacije pa Gvendolin Nagy, Antoneta Turk in Nađa Mrašić.

V zborovskih vlogah so nastopili tako udeleženke in udeleženci Nadaljevalne & profesionalne delavnice klasičnega baleta kot udeleženke Osnovnega naprednega tečaja klasičnega baleta.

Toreadorji in Ribiči so bili Tomaž Golub, Patrik Knaus, Aleksandar Trenevski, Felix Boboi, Simone Carosso in Christian Falcier, v sceni Driad so plesale Antoneta Turk, Klara Strmčnik, Manca Strmčnik, Nađa Mrašić, Zarja Kotlušek Pavčič, Lea Bruči, Vita Voda, Lu Dornik, Iza Fašun, Mia Lovrenčak, Leticija Frumen Čenčur, Dora Szepsi, Gvendolin Nagy, Jelena Božović, Janja Šinkovec, Lana Druškovič, Samanta Drodvilaitė – Zieniūtė in Nuška Gujt, Mali amorčki pa so bile Eva Mesarec, Ela Narat, Sofia Clug, Ana Lina Telič, Brina Gerebic, Stela Tozon, Varja Golec Horvat in Isabel Trimini. Baletni zbor v prvem in tretjem dejanju so sestavljali Klara Strmčnik, Manca Strmčnik, Nađa Mrašić, Zarja Kotlušek Pavčič, Lea Bruči, Vita Voda, Lu Dornik, Iza Fašun, Mia Lovrenčak, Leticija Frumen Čenčur, Dora Szepsi, Gvendolin Nagy, Jelena Božović, Janja Šinkovec, Lana Druškovič, Nuška Gujt Bauman, Samanta Drodvilaitė – Zieniūtė, Tomaž Golub, Patrik Knaus, Aleksandar Trenevski, Felix Boboi, Simone Carosso in Christian Falcier. Otroci so bile Ajda Požar, Gaja Tara Krušič, Kasia Hegeduš Gornik, Leticija Frumen Čenčur, Lisa Bertoncelj, Maša Tušar, Miša Dvoršak, Ajda Hijnik in Rea Felicijan.

Plesalke in plesalci so celovečerno predstavo pripravili v devetih dneh. Luč je oblikoval Aleksander Pešec, ki je skupaj z Allisterjem Madinom in Tomažem Rodetom v pretežnem obsegu oblikoval tudi scensko podobo. Kostumi so bili iz fundusa SNG Opera in balet Ljubljana.

CARMEN V AMFITEATRU AVDITORIJA PORTOROŽ

Objavljeno

V sredo, 3. avgusta 2022 je bila na odru Amfiteatra Avditorija Portorož na sporede celovečerna Baletna predstava s flamenkom Carmen, v koreografiji Tomaža Rodeta in Ane Pandur.

V vlogi Carmen je debitirala Beatrice Bartolomei, Don Jose je bil Tomaž Golub, v vlogi Mihaele je prvič nastolila Antoneta Turk, Christopherja Thompsona je v vlogi Escamila dve uri pred predstavo nadomestil mladi angleški plesalec Alfie Pierce, Ciganka je bila Ana Pandur, Zuniga Aleks Theo Šišernik, Fernanda prvič Lana Druškovič, Krčmar in Duhovnik pa Jernej Kalan.  V baletnem zboru so plesali Janja Šinkovec, Lara Markovič, Lana Druškovič, Teja Sever, Dora Szepsi, Samanta Drodvilaitė – Zieniūtė, Nađa Mrašić, Klara Strmčnik, Manca Strmčnik, Nuša Gujt Bauman, Naja Kapun, Patrik Knaus, Aleksandar Trenevski, Felix Boboi, Simone Carosso in Christian Falcier.

ROMEO IN JULIJA V AMFITEATRU AVDITORIJA PORTOROŽ

Objavljeno

V ponedeljek, 1. avgusta 2022 je bila na odru Amfiteatra Avditorija Portorož tudi letos na sporedu celovečerna baletna predstava Romeo in Julija v produkciji DBUS. 

V vlogi Julije je ponovno nastopiła mlada slovenska baletna plesalka, Antoneta Turk, ob njej je bil izvrsten partner in prepričljiv Romeo solist Narodnega baleta iz Brna, Robert Hayland. Mercutio je bil Tomaž Golub, v vlogi Benvolia pa je poškodovanega Jana Trniniča v zadniem trenutku nadomestil Tim Dolinšek, ki je zaupanje za vskok v vlogo povsem upravičil. V vlogi Lady Capulet je debitirala Beatrice Bartolomei, v vlogi Patra Lorenza Jernej Kalan, v vlogi Tybalta Aleks Theo Šišernik ter v vlogi Parisa Christopher Thompson. Lord Capulet je bil ponovno Siniša Bukinac in Lord Monteg Nejc Noč.

Soliste je pripravil Anton Bogov, baletnih zbor, ki so ga sestavljali mladi baletni plesalci različnih narodnosti v okviru projekta dodatnega strokovnega usposabljanja, pa Aleks Theo Šišernik.