Nazaj na KDO JE KDO


VALENTINA TURCU

Priznana koreografinja, baletna plesalka in oblikovalka giba je do sedaj (so)ustvarila več kot 120 baletnih, gledaliških (dramskih) in opernih produkcij. Za izjemne dosežke s področja režije in koreografije je leta 2013 prejela najvišjo strokovno nagrado Društva baletnih umetnikov Slovenije z utemeljitvijo, da je kot ustvarjalka postavila nov mejnik v kvaliteti in ekspresivnosti klasičnega baleta v sodobnem času.

Še istega leta (2013) je ugledna revija DANCE EUROPE MAGAZINE o Valentini koreografski potenci pri ustvarjanju baleta Romeo in Julija na glasbo Prokofjeva zapisala:

“Ženske baletne koreografinje so še vedno v nekakšnem deprivilegiranem položaju in manjšini, čeprav upam, da se bo to kmalu spremenilo, ko bo ime Valentina Turcu postalo znano, še posebej po njenem prvem celovečernem baletu. /…/ ustvarila je Romea in Julijo, ki kar prekipevata od strasti. Med zakoličevanjem vsakega dramskega preobrata in psiholoških poglabljanjem v vsak plesni lik posebej vedno znova teži k plesni akciji z vratolomno hitrostjo. /…/ Balkonski prizor v pas de deux je eden izmed primerov čiste ekstaze. /…/ Valentina Turcu je s pridom uporabila svoje gledališke instinkte in nespregledljivo izkušnjo v domeni uprizoritvenih umetnosti nasploh. /…/ Koreografija se čvrsto opira klasičnega ‘besednjaka’, a ga uporablja z inventivno fleksibilnostjo z namenom finejše karakterizacije oseb. /…/ Vsak prizor ima svojo funkcijo in popolnoma razdelan pomen. /…/ Na vrhuncu strasti in osupljive plesne virtuoznosti se pojavijo trenutki tihe dramske napetosti, ki do potankosti uravnovesijo balet. /…/ Energija in strast, ki so ju izvabili plesalci, sta pustili občinstvo v stanju vznesene izčrpanosti.”

Klasično izšolana baletna plesalka in koreografinja Valentina Turcu velja za eno izmed najbolj iskanih in cenjenih umetnic v Sloveniji in sosednjih državah. Njeno ustvarjalno delo zajema širok spekter od večkrat nagrajenih klasičnih baletnih predstav do sodobnih plesnih kreacij, kakor tudi koreografij in oblikovanja odrskega giba za opere, gledališke (dramske) predstave, glasbene koncerte in plesne recitale.

Valentina je svojo strast do gledališča odkrila že v zgodnjih otroških letih. Baletno tehniko je usvajala najprej pod vodstvom svojih staršev, prav tako priznanih baletnikov. Z željo po nadaljnjem izpopolnjevanju je šolanje nadaljevala na priznani baletni šoli Béjart Ballet iz Lozane, kjer je bil njen mentor priznani plesalec, koreograf in baletni mojster Maurice Béjart. Z veščinami sodobnega plesa se je podrobneje seznanila na Akademiji Rudra Béjart, na kateri je svoj plesni repertoar in znanje obogatila z nastopanjem v številnih zahtevnih vlogah.

Po vrnitvi v Slovenijo je nastopila v Clugovem Tangu, v katerem se je uveljavila kot ena najbolj tehnično in izrazno dovršenih plesalk v regiji. Med drugimi vidnejšimi uspehi velja izpostaviti mednarodno gledališko produkcijo Silence of the Balkans na glasbo Gorana Bregovića, ki jo je režiral Tomaž Pandur, koreografiral pa Edward Clug, zatem pa še nastop v Clugovi koreografiji Arhitektura tišine, ki je odprla Singapurski festival umetnosti leta 2008.

Med Valentininimi najbolj dovršenimi koreografijami, ki so doživele tudi velik mednarodni uspeh, velja omeniti neoklasični balet Romeo in Julija na glasbeno predlogo Sergeja Prokofjeva, ki je bil prvič izveden v Baletu SNG Maribor, nato pa je doživel še zelo uspešne postavitve v tujini (Latvijski nacionalni balet v Rigi, Metz Métropole). Aprila 2014 je ustvarila glasbeni koncept, dramaturgijo in odrsko adaptacijo Tolstojevega romana Ana Karenina za Balet HNK Zagreb, avgusta istega leta pa je bila soavtorica koreografije nove baletne produkcije Nevarna razmerja, ki je bila prvič izvedena na Dubrovniškem poletnem festivalu, nato pa še na Ljubljana Festivalu in v SNG Maribor.

Koreografijo na Ščedrinovo glasbeno partituro Carmen (po Bizetu) je leta 2011 ustvarila za Balet HNK Split, ki je doživela velik uspeh leta 2014 s premiero v Mariboru. Poleg tega je za Balet HNK Split ustvarila še koreografijo Ravelove znamenite simfonične glasbe Bolero, ki je doživel velik uspeh tudi v Instanbulu v okviru izvedenih predstav v projektu Evropska prestolnica kulture leta 2010. Med drugimi koreografijami spadajo še Brahmsovi Madžarski plesi, Hačaturjanov Maškeradni valček ter plesni invenciji po Bachovi Partiti in Händlovi znameniti ariji Lascia ch’io pianga iz opere Rinaldo (slednji za gala baletni večer v letu 2011 in 2012).

Julija 2012 je bila povabljena v Covent Garden Dance Company, kjer je predstavila svoje ustvarjalne ideje v okviru programa Mednarodne zvezde baleta in plesa.

Baletno sezono 2011/2012 zaznamuje kar nekaj zelo uspešnih koreografij in projektov, med drugim Bralec Bernarda Schlinka. Valentina je sodelovala s slovito avstralsko sopranistko Allison Bell pri pripravi vznemirljivega projekta Pierrot Lunaire na glasbo Arnolda Schönberga. Med njenimi koreografijami opernih divertimentov in oblikovanih gibov so opere LakméCarmenLa bohèmeNetopirHoffmannove pripovedke, My Fair Lady in Kronanje Popeje, ki so bile s strani kritike označene kot “presenetljive stvaritve z glasbeno-gibalno natančnostjo in enkratnim stilom”. S posebno uporabo tehniko pastiša in približevanjem celostni umetnini je Valentina ustvarila biografsko gledališko igro La Callas, ki je avtoričin umetniški poklon legendarni sopranistki.

Valentina Turcu je koreografirala več kot 40 gledaliških predstav, med drugim Nevarna razmerja Christopherja Hamptona, Shakespearove drame in tragedije HamletaViharDvanajsta nočHenrik IV. ter Molièrovo komedijo Plemeniti meščan, Cervantesovega Don Kihota, Stokerjevega Drakulo, Ionescojevi absurdni drami Plešasta pevka in Nosorogi, Lorcovo tragedijo Krvava svatba, Brechtovo Opero za tri groše, Ibsenovega Peera Gynta in odrsko adaptacijo Bulgakovovega romana Mojster in Margareta.

Za svoje umetniško delo je prejela številne mednarodne nagrade in priznanja, med drugim bronasto medaljo s Svetovnega plesnega tekmovanja v japonski Nagoji. Njeno koreografijo z naslovom Rožmarin je žirija Slovenskega tekmovanja baletnih umetnikov leta 2007 ocenila kot najizvirnejšo.

Naslednje leto (2008) je prejela nagrado Lydie Wisiakove (za leto 2007), ki jo podeljuje Društvo baletnih umetnikov Slovenije, in sicer za izjemne koreografske prispevke na opernih, baletnih in dramskih odrih. Umetniški prispevek Valentine Turcu je komisija DBUS ocenila takole: “Z mojstrsko uporabo plesno-gledaliških izraznosti in poglobljenih interpretacij, dosega avtorica najvišjo stopnjo odrske zrelosti in zavedanja. Naše odre bogati s svojo karizmatično osebnostjo, njena telesna ekspresija pa preprosto odpira nove dimenzije v razumevanju plesne umetnosti.”

Leta 2018 je prejela nagrado Prešernovega sklada za koreografijo in režijo baleta Jevgenij Onjegin v produkciji Baleta SNG Maribor.

Nagrade

  • 1999    nagrada DBUS za najboljšo plesno predstavo (Tango)
  • 2002    bronasta medalja na svetovnem tekmovanju plesalcev v Nagoji na Japonskem
  • 2007    TEMSIG nagrada žirije za najizvirnejšo koreografijo (Rožmarin na glasbo skupine Katalena) na Tekmovanju baletnih plesalcev Slovenije
  • 2008    strokovna nagrada DBUS, Lydie Wisiakove za leto 2007 za koreografske prispevke na operno-baletnih in dramskih odrih.
  • 2013     strokovna nagrada Društva baletnih umetnikov Slovenije (DBUS) Pia in Pino Mlakar za izjemne režijsko-koreografske dosežke in sicer z utemeljitvijo, da je umetnica postavila nov mejnik v ekspresivnosti klasičnega baleta.
  • 2018 Nagrada Prešernovega sklada za koreografijo in režijo baleta Jevgenij Onjegin