Nazaj na ARHIV 2009


SVEČANI BALETNI VEČER OB MEDNARODNEM DNEVU PLESA S PODELITVIJO STROKOVNIH NAGRAD DBUS

23. aprila 2009 je DBUS v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani uprizorilo SVEČANI BALETNI VEČER OB SVETOVNEM DNEVU PLESA Z NAGRAJENCI DRŽAVNEGA BALETNEGA TEKMOVANJA IN GOSTI, TER PODELITVIJO STROKOVNIH NAGRAD DBUS.

Iz medijev…

Tradicija praznovanja mednarodnega dneva plesa, ki se vsako leto slavi 29. aprila, je prebiranje mednarodne plesne poslanice širom po svetu. Vsako leto jo sestavi znana osebnost iz plesnega sveta. Letos je ta čast pripadala Akramu Khanu, priznanemu koreografu iz Velike Britanije. Prvič se je porodila tudi ideja po zgledu nekaterih drugih držav, da poleg mednarodne poslanice sporočimo našim plesalcem še lastno sporočilo, ki ga je ob letošnjem Mednarodnem dnevu plesa sestavil plesalec, koreograf in vodja baleta SNG Maribor, Edward Clug. Branje obeh poslanic je bilo zaupano prvakinji baleta SNG Opera in balet Ljubljana, Regini Križaj.

Ob tej priložnosti je DBUS podelilo tudi vsakoletne strokovne nagrade. Nagrado “Lydia Wisiakova” za življenjsko delo je letos prejela balerina in pedagoginja klasičnega baleta Maruša Vidmar, nagrade “Lydia Wisiakova” za umetniške presežke v preteklem koledarskem letu so prejeli Tjaša Kmetec, Matjaž Marin in Petar Đorčevski, posebna nagrada DBUS za zasluge pri delovanju in prepoznavnosti našega društva pa je pripadla Bojani Hinteregger.

Častna gosta večera sta bila predsednik republike Slovenije dr. Danilo Türk s soprogo Barbaro Miklič Türk, ob številnih drugih gostih, med katerimi je bil tudi tudi odpravnik poslov veleposlanika Združenih držav Amerike v Sloveniji, gospod Bread Freden.

 

Predsednik republike Slovenije je o večeru zapisal:                                         

“Tisti, ki smo imeli priložnost pred kakšnima dvema tednoma ob svetovnem dnevu plesa prisostvovati svečani plesni prireditvi, ki jo je pripravilo Društvo baletnih umetnikov Slovenije, smo lahko videli, kako je slovenski narod skozi novejše obdobje, v zadnjih desetletjih razvil zelo raznovrstno baletno ustvarjalnost. Vsakdo, ki je imel kdaj priložnost primerjati baletno ustvarjalnost v velikih baletnih centrih, kot sta npr. New York ali Pariz, s tem, kar lahko ponudi slovenski balet danes, bo moral biti impresioniran ob tem, kako raznovrstna, kako zelo subtilna in zelo kvalitetna je naša današnja ustvarjalnost, od koreografij Mariusa Petipe do najbolj zanimivih eksperimentalnih oblik današnjega časa. Vse to na Slovenskem obstaja. To poudarjam posebej zato, ker se mi zdi, da balet v naši javnosti ni dovolj znan, pa tudi naši mediji in naša javna scena ne dajejo baletu vseh tistih priložnosti, ki jih ta umetnost zasluži in tistih priznanj, ki jih zasluži glede na svojo kvaliteto v mednarodnih primerjavah.”