Nazaj na BALET.SI – BALET za VAS / 2


Strokovne nagrade Lydie Wisiakove in priznanja s področja baletne umetnosti 2018

V Slovenskem narodnem gledališču Opera in balet Ljubljana je bil 18. aprila 2018  na sporedu letošnji vseslovenski baletni praznik, Svečani baletni koncert, na katerem je Društvo baletnih umetnikov Slovenije v sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem Opera in balet Ljubljana in Slovenskim narodnim gledališčem Maribor podelilo letošnje najvišje strokovne nagrade in priznanja s področja baletne umetnosti v Sloveniji. 

Nagrade Lydie Wisiakove, ki jih Društvo baletnih umetnikov Slovenije kot krovna organizacija s področja slovenske baletne umetnosti vsakoletno podeljuje od leta 1997, predstavljajo najvišje strokovno priznanje za plesne dosežke s področja baletne umetnosti v Sloveniji.

Društvo baletnih umetnikov Slovenije lahko vsako leto podeli eno nagrado Lydie Wisiakove za življenjsko delo in največ tri nagrade za posebne umetniške dosežke na področju baletne umetnosti v obdobju zadnjih treh let. Poleg nagrad lahko podeli tudi posebna priznanja Društva baletnih umetnikov Slovenije poustvarjalcem in ustvarjalcem, ki so s svojimi baletnimi dejanji opozorili nase.

Strokovno komisijo za podeljevanje nagrad Lydie Wisiakove sestavlja sedem članov, od katerih jih Društvo baletnih umetnikov Slovenije imenjuje pet, od leta 2013 dalje pa po enega člana imenjujeta še Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana 

ter Slovensko narodno gledališče Maribor. Komisijo sestavljajo Matjaž Marin – predsednik, Valentina Turcu, Alenka Ribič, Sanja Nešković Peršin, Janez Mejač, Edvard Dežman in Tomaž Rode.

Številne nagrade za umetniške dosežke s področja slovenske baletne umetnosti, podeljene od leta 1997 do danes, dokazujejo, da slovenski balet s svojimi interpreti tako ljubiteljem kot poznavalcem baletne umetnosti ter strokovni javnosti ponuja visoko bero umetniških dosežkov, zadovoljstev in raznolikosti, s katerimi baletni umetniki v Sloveniji bogatijo državno zakladnico umetnosti.


Nagrada Lydie Wisiakove za življenjsko delo na področju baletne umetnosti v letu 2018 

LANE STRANIČ

za njen vseživljenjski doprinos slovenski baletni umetnosti.

Lane  Stranić je  svojo  plesno  kariero  začela s 7  leti, ko je v Ljubljanski operi debitirala v baletni predstavi Vrag na vasi. Po končani baletni šoli je dve sezoni plesala v baletnem zboru ljubljanskega baleta, ko je leta 1963 prejela francosko štipendijo in odšla na izpopolnjevanje v Pariz, kjer je po izteku štipendije plesala v »Grand Ballet Classique de  France«, v skupini  Tessa Beaumenta. Leta 1966 je bila redno angažirana v hamburškem baletnem zboru, kjer je plesala v predstavah koreografa Georgea Balanchina. Nato je tri sezone kot  solistka v baletnih predstavah Giselle, Labodje jezero, Agon, Don Kihot in drugih, plesala v sofijskem baletu v Bolgariji. 

Njena prva večja vloga, ki jo je poustvarila na domačem odru je bila leta 1962 »Dekle v sinjem«, v baletni predstavi Iluzije skladatelja Slavka Osterca in koreografa Henrika Neubauerja. Od tedaj dalje je kot članica Baleta Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana, sprva kot  solistka in kasneje kot primabalerina, odplesala  več  kot 70 različnih vlog baletnega repertoarja v baletnih predstavah Papesa Ioana, Agon, Labodje jezero, Spartak, Opojno poletje, Hirošima, Undine, Taras Buljba, Nina, Povratnika, Giselle, Notredamski zvonar, Hrestač, Lepotica in zver, Čudežni mandarin, Pepelka, Rosalinda, Romeo in Julija, Pulcinella, Zgodba o vojaku, Pasacaglia, Siegriedova idila, Miss Julie in drugih. Lane Stranič, ki se je še posebej odlikovala z izjemno, za tisti čas celo nadpovprečno vrhunsko tehnično pripravljenostjo, se je v sedemdesetih letih preteklega stoletja uvrščala v sam vrh jugoslovanskega baleta, hkrati pa predstavljala generacijo najvidnejših baletnih umetnic tedanjega slovenskega kulturnega prostora. Še posebej nepozabni sta njeni kreaciji vlog Odette in Odile v Labodjem  jezeru, s katerima se je v srca občinstva zapisala kot tehnično dovršena, virtuozna, temperamentna in graciozna balerina.  

Lane Stranič je od leta 1971 kot članica Baleta Slovenskega narodnega gledališča Opera in  balet Ljubljana ponesla ime slovenskega baleta v Italijo, Nemčijo, Avstrijo, Hrvaško in Srbijo. Za svoje umetniško delovanje je leta 1984 prejela nagrado Prešernovega  sklada, bila leta 1987 predlagana za življenjsko Prešernovo nagrado. Za vlogo Odile v baletu Labodje jezero je leta 1972 prejela nagrado Zlata ptica, zatem pa še nagrado Zveze socialistične mladine Slovenije leta1974 za Labodje jezero in leta 1976 za Kitajsko zgodbo. Leta 1986 je prejela priznanje slovenske Plesno-baletne kritike. 

Za vse dosežke, ki jih je Lane Stranič podarila slovenski baletni umetnosti ter s tem slovenskemu umetniškemu prostoru, ji slovenska baletna umetnost izreka zahvalo, v znak katere ji s ponosom podeljuje najvišje priznanje s področja baletne umetnosti v Sloveniji, nagrado Lydije Wisiakove za življenjsko delo.


Nagrada Lydie Wisiakove za izjemne dosežke na področju baletne umetnosti v Sloveniji v obdobju zadnjih treh let

GIORGIA VAILATI

za glavno žensko vlogo v baletu Simfonija otožnih pesmi, za vloge Odette v baletu Labodje jezero, Klare v baletu Hrestač – Božična zgodba in Julije v baletu Romeo in Julija, v produkciji Baleta SNG Opera in balet Ljubljana

Giorgia Vailati je že takoj ob prihodu v ljubljanski baletni ansambel, leta 2015, pričela plesati glavne vloge v baletnih predstavah Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana. Kot suverena in prepoznavna umetniška osebnost, je do leta 2017 prevzela pretežni del solističnega repertoarja in postala ena od najvidnješih balerin ljubljanskega baleta. 

Ob spremljanju njene umetniške poti, se gledalec zazre v raznovrstnost njenih kreacij, ki segajo vse od Odette v Labodjem jezeru, Julije v Romeu in Juliju, Klare v Hrestaču – Božična zgodba in osrednje ženske vloge v Pandurjevem baletu Simfonija otožnih pesmi. S svojim poglobljenim pristopom k oblikovanju posamezne vloge premišljeno oblikuje njen vsebinski karakter in ga nadgradi z zanj značilno stilno tehnično virtuoznostjo. 

Baletna kritika je ob njeni kreaciji Julije v baletu Romeo in Julija zapisala, da je »Ljubka mlada debitantka Giorgia Vailati dekliško naivna Julija, ki se pred gledalčevim pogledom čustveno prebuja od naklonjenosti Romeu do strastne ljubezni, v navdušujoči odrski igri in plesalkinih čudovito izraznih očeh pa se zrcalijo junakinjina občutja.«. 

Ob premieri Pandurjevega baleta Simfonija otožnih pesmi so Giorgio Vailati opisali kot posebno dragoceno pridobitev za ljubljanski baletni ansambel, ki je med vsemi izrazno dovršenimi in očarljivimi plesalkami še posebej izstopala. 

Je plesalka, ki enakomerno razporeja svojo fizično in interpretacijsko krhkost in tehnično zanesljivost izvedbe. V svojih vlogah je ranljiva in izrazna, dinamična in strastna. Tako kot v ostalih njenih vlogah, lahko tudi v vlogi Odette v baletu Labodje jezero s svojo svojsko zadržano emoitvnostjo poustvarja  širok razpon interpretacije.  Kot Odette je ranljiva, izrazna in strastna, s svojo mehko linijo rok in vratu ter svojo svojsko zadržano emotivnostjo pa prepriča gledalca. Z njeno interpretacijo slednji podoživlja brezčasnost enigmatične zgodbe.

Za izjemne poustvaritve vlog v baletih Simfonija otožnih pesmi, Odette v Labodjem jezeru, Klare v Hrestaču – Božični zgodbi in Julije v Romeu in Juliji, vseh v produkciji Baleta Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana, prejme Giorgia Vailati v letu 2018 nagrado Lidie Wisiakove za izjemne dosežke na področju baletne umetnosti v Sloveniji.  

  Nagrada Lydie Wisiakove za izjemne dosežke na področju baletne umetnosti v Sloveniji v obdobju zadnjih treh let

NINA NOČ

za vlogi Odete in Odile v Labodjem Jezeru ter za vlogo Klare v baletu Hrestač – Božična zgodba, v produkciji Baleta SNG Opera in balet Ljubljana

Vse od svoje pridružitve ansamblu leta 2013 pa do danes, je Nina Noč že v zgodnjem obdobju svoje baletne kariere poustvarila več velikih vlog klasičnega baletnega repertoarja, med katerimi še posebej izstopata Klara v baletu Hrestač – Božična zgodba ter Odette in Odile v baletu Labodje jezero, v katerih je tako po umetniški kot tehnični plati presegla ustaljenemiselne vzorce obeh vlog in dokazala, da v sebi nosi izjemen baletni potencial.

Že kot Klara v Hrestaču koreografa Yourija Vamosha je Nina Noč na rosnem pričetku svoje baletne kariere s tehnično, predvsem pa umetniško interpretacijo zahtevne vloge dokazala, da je na slovenskih baletnih odrih zažarela nova zvezda, ki predstavlja nadaljevanje bogate, 100-letne domače baletne tradicije. Občudovanja vredno pri Nini Noč pa je tudi njeno nenehno iskanje dodatne vrednosti, saj se ne zadovolji z zgolj enim uspehom, ampak strmi h nenehnemu napredku in iz predstave v predstavo dokazuje svojo kontinuirano umetniško in tehnično rast. Ko je prvič nastopila v vlogi Princese v Labodjem jezeru, je baletna kritika zapisala, da v Nini Noč že lahko zaslutimo spečo belo labodjo kraljico. Zato ni čudno, da je še posebej presenetila z vlogama Odette in Odile v Labodjem jezeru, ki v karieri sleherne balerine predstavljata eno največjih preizkušenj klasičnega baletnega repertoarja. V popolnem nasprotju s krhko Odette, je v Odile do potankosti oblikovala vsebinski umetniški trikotnik, v katerem se prepletajo zapeljevanje, ljubezenska čutnost kot odsev Odete in tisti značilni vražji karakter Odile, ki predstavlja največjo razlika nežnemu in ljubečemu Belemu labodu, je s širokim razponom umetniške interpretacije dokazala svojo umetniško zrelost. Na gostovanju ljubljanskega Baleta z Labodjim jezerom v Celovcu v začetku leta 2018, je Nina Noč, skupaj s soplesalcem Kento Yamamotom zasluženo požela stoječe ovacije. Ocene avstrijskih medijev so zapisale, da je bila izmed vseh plesalcev izjemnega ansambla še posebej izstopajoča Nina Noč kot občutljiva Odete in hkrai ostra, a graciozna in zapeljiva Odile.Nina Noč, ki živi in predaja svoje življenje baletnemu odru, se je v svoji dosedanji, dokaj kratki plesni karieri izoblikovala v prepoznavno umetniško osebnost slovenskega baletnega prostora, ki s svojo predanostjo poklicu balerine predstavlja prepoznavno identiteto Baleta Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana. Zato za svoje izjemne poustvaritve vlog Klare v baletu Hrestač – Božična zgodba ter Odette in Odile ali Belega in Črnega laboda v baletu Labodje jezero, prejme Nina Noč v letu 2018 nagrado Lidie Wisiakove za izjemne dosežke na področju baletne umetnosti v Sloveniji. 

Nagrada Lydie Wisiakove za izjemne dosežke na področju baletne umetnosti v Sloveniji v obdobju zadnjih treh let

ANTON BOGOV

za vlogo Jevgenija Onjegina v baletu Jevgenij Onjegin v produkciji Baleta SNG Maribor

Mogočna dolgoletna in edinstvena umetniška prezenca Antona Bogova na slovenskem in mednarodnem baletnem odru je brez dvoma prežeta s številnimi vrhunskimi kreacijami, ki jim je baletni prvak doslej integriral polnokrven značaj, emocijo in dušo do skrajnosti. Bogov je vselej plemenitil odre z svojimi najzahtevnjejšimi glavnimi vlogami klasičnega baletnega repertoarja ter ostajal zvest v najžlahtnejšem pomenu besede – umetnik. Najzrelejša in v psihološkem smislu tudi najkompleksnejša stvaritev Antona Bogova doslej pa je upodobitev notranje konfliktnega, razrvanega, senzibilnega in nadvse inteligentnega Jevgenija Onjegina v koreografiji Valentine Turcu in v produkciji Baleta Slovenskega narodnega gledališča Maribor, za katero je kritika  Dance Europe Magazine, januarja 2017 med drugim zapisala – »… Anton Bogov je plesalec svetovnega kalibra, kar se ne osredotoča zgolj v njegovi brezhibni plesni tehniki. Njegov ekspresiven izraz, kako nosi svoje telo, kako gleda Tatjano – je doživetje na večplastnih nivojih. Je pravi poklon Puškinu …« 

Nepomirljiv, a vendarle notranje inhibiran erotizem Onjegina, ki se kaže v strastni, mogočno virtuozni baletni impostaciji Bogova, še posebej v ekspresivnih pas de deuxih s Tatjano, pozornega gledalca vedno znova opomni na neznosno lahkotnost »Bogovskega« plesnega stila in mojstrstva. Onjeginovo eksistenčno praznino po Tatjanini ljubezenski zavrnitvi in vso agonijo, a zapoznelo strast do edine ženske, ki jo je zares ljubil, uspe Antonu Bogovu prepričljivo upodobiti s celotnim izraznim registrom koreografskega fizisa, začenši z melanholičnim magnetizmom pogleda, s popolno, tako rekoč ekstatično predanostjo trenutku in ne nazadnje tudi z iskanjem popolnega ravnovesja vrhunske baletne tehnike z natančno odmerjeno intenzivnostjo plesne dramatičnosti. 

Za svojo edinstveno poustvaritev naslovnega lika iz dramskega baleta Jevgenij Onjegin, koreografinje Valentine Turcu in v produkciji Baleta Slovenskega narodnega gledališča Maribor, prejme Anton Bogov v letu 2018 nagrado Lidie Wisiak za izjemne dosežke na področju baletne umetnosti v Sloveniji.

   
Strokovno priznanje 2018 za izjemne dosežke na področju baletne umetnosti v Sloveniji

TANJA BARONIK

za izjemno interpretacijo vloge Madge v baletu La Silphyde v produkciji Baleta SNG Maribor

Tanja Baronik je s svojo nezamenljivo odrsko prezenco v baletu La Sylphide, v produkciji Baleta Slovenskega narodnega gledališča Maribor, prepričljivo in do potankosti upodobila karakterno vlogo čarovnice Madge, ki v vlogi usmerjevalke in razsodnice Jamesove usode predstavlja senčno plat Jamesove naivne fascinacije z gozdno vilo Silfido. Tanja Baronik je v vlogo vaške čarovnice Madge vdihnila novo, na slovenskih plesnih odrih še nikoli prej videno zloveščo dimenzijo tega ambivalentno negativnega lika. Ta se razteza od navidezno dobronamerne vedeževalke pa vse do neizprosne čarovnice, ki je v vizualnem smislu okarakterizirana kot druidska vešča. Baronikova je pri tem uporabila celotno izrazno paleto svojega telesa, od obrazne in telesne pantomime, pa vse do subtilne umetniške ekspresije rok, ter vlogo Madge brezhibno, intuitivno in z zračno lahkotnostjo prepletla z virtuoznimi koreografskimi elementi.  

Zato Tanja Baronik prejme v letu 2018 posebno strokovno priznanje Društva baletnih umetnikov Slovenije, za njen vrhunski poustvarjalni dosežek, ki ga predstavlja edinstvena kreacija čarovnice Madge v baletu La sylphide Augusta Bournonvilla, v produkciji Baleta Slovenskega narodnega gledališča Maribor.

 

Strokovno priznanje 2018 za izjemne dosežke na področju baletne umetnosti v Sloveniji

dirigent MARKO GAŠPERŠIČ

za njegov obširni opus glasbenega vodstva baletnih predstav v SNG Opera in balet Ljubljana vse od leta 1989 do danes

Dirigent Marko Gašperšič je s svojim obširnim  opusom  glasbenega  vodstva  baletnih  predstav,  ki  sega  vse  do  leta  1989,  pomembno zaznamoval slovensko baletno dogajanje. Marko Gašperšič se je rodil v Ljubljani, kjer je študiral klavir pri profesorici Zorki Bradač, nato pa muzikologijo na Filozofski  fakulteti  in  dirigiranje  pri  profesorju  Antonu  Nanutu  na  Akademiji  za  glasbo.  Za  izvedbo Dvořakove Simfonije št. 8 je že za časa študija prejel študentsko Prešernovo nagrado. 

V ljubljanski Operi je debitiral kot dirigent operne predstave La bohème, nato pa je vodil mnoge  operne  in  baletne  predstave,  operete  in  koncerte. Baletnemu ansamblu in simfoničnemu orkestru Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana se je priljubil ne le z najvišjo mero glasbene strokovnosti in za dirigenta baletnih predstav nujnega poznavanja strokovnih pravil baletne umetnosti, temveč tudi s profesionalnim in človeškim odnosom, ki ju je do umetnikov gojil skozi vso svojo kariero. Marko Gašperšič je umetnik in človek širokega pogleda in misli, ki jih namenja in deli ne zgolj z glasbeniki v  orkestru, pač  pa  tudi  s  koreografi  in  baletnimi  plesalci.  Je  tako  rekoč  zaščitni znak mnogih uprizoritev baletnih predstav ljubljanskega baleta, med katere sodi še posebej baletna uspešnica Hrestač – Božična zgodba, ki je do danes doživela več kot 100 ponovitev. Je zavzet sodelavec  pri  nastajanju  novitet,  sodobnih  baletov  in  baletnih  predstav  iz  zakladnice  klasičnega baletnega repertoarja. Od leta 1989  do  danes  je  dirigiral  številnim baletnim predstavam, med njimi Beli košuti, Don Kihotovim sanjam, Giselle, Drugi slovenski baletni simfoniji, Coppeliji  na Montmartru, Trionfu di Afrodite, Navihanki, Hrestaču, Pokrajini misli, baletu za otroke Kdo je najmočnejši na svetu?,  pa spet Hrestaču    Božični  zgodbi, Dawsonovi Giselle, Baletnemu  večeru  Stravinski, Trnuljčici, Labodjemu jezeru, Doktor Živagu in drugim. 

Marko Gašperšič, ki je z glasbenim vodstvom baletnih predstav v vseh svojih letih delovanja pomembno zaznamoval Balet Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana, bo v letošnjem letu s predstavo BALET 100 po mnogih aktivnih letih umetniškega ustvarjanja odšel v zaslužen pokoj. 

Za njegov celovit umetniški prispevek h glasbenemu vodenju baletnih predstav Baleta Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana, Marka Gašperšiča slovenska baletna stroka nagrajuje z visokim strokovnim priznanjem.