Nazaj na AKADEMIJA ZA BALET


SESTANEK DBUS, KONSERVATORIJA ZA GLASBO IN BALET LJUBLJANA IN KONSERVATORIJA ZA GLASBO IN BALET MARIBOR, 15. SEPTEMBRA 2017

 

Helena Meško – ravnateljica Konservatorija za glasbo in balet Maribor, Helena Valerija Krieger – vodja baletnega oddelka na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor, Tomaž Rode – predsednik Društva baletnih umetnikov (DBUS), Dejan Prešiček – direktor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana in Tina Hribar – ravnateljica OE Višje baletne šole na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, so 15. septembra 2017 v Mariboru sedli za isto mizo z namenom, da izmenjajo mnenja, kaj bi bilo dolgoročno najbolje za slovenske baletne plesalce glede izobraževanja, izpopolnjevanja, zaposlovanja in situacije glede upokojitve.

S pojavom visokošolskega programa balet, ki se od letos izvaja na privatni univerzi Alma Mater Europaea v Mariboru, se je pojavila bojazen, da bi se edini visokošolski program namenjen baletnim plesalcem v Sloveniji izvajal izključno na privatni univerzi. Poudarili so, da je sedaj čas, da se tudi na tem področju ustanovi visokošolski program na državni ravni. Tudi v okviru Višje baletne šole se že nekaj časa pojavljajo razmišljanja o nadgradnji študija v visokošolski študij, ki pa tudi ima tudi določene zahteve oz. prepreke, ki se pojavijo pri takšni nadgradnji. Višja šola za balet namreč izvaja visokošolski študijski program (VI. Stopnjo), v kolikor pa bi ga želeli nadgraditi, bi bilo potrebno študijski program priključiti k eni od umetniških fakultet ( AG, AGRFT…) 

Vsi prisotni so se strinjali, da je pomembno, da ples dobi možnost študija na eni od državnih univerz in razpravljali o razlogih za to ter o možnih oblikah izpeljave.

Tomaž Rode je prisotnim povedal, da so DBUS in Sindikat Glosa uspešni v pogajanjih s Kulturnim ministrstvom glede upokojevanja baletnih plesalcev, da se je povečala stopnja, ki jo delodajalec mora vplačevati, da bo obveljal sistem 12/18 (dodana delovna doba) in da so blizu glede cilja za poklicno pokojnino baletnih plesalcev. Prav tako potekajo pogajanja, da bi na področju delovnih mest vsako leto upokojili 3 plesalce v baletnih ansamblih, z namenom, da bi mladi plesalci dobili delovna mesta.

Poudari tudi, da je nujno potreben nov učni načrt za balet na vseh stopnjah, vendar je ga. Meško pojasnila, da se učni načrti naslednjih nekaj let ne smejo spreminjati.

Rode poudaril, da se zavzema tudi za standarde in normative, katera šola se sme imenovati baletna šola ter za ureditev standardov glede izobrazbe baletnih učiteljev. Prisotni so na sestanku opozorili tudi na pomanjkljivo pedagoško in tehnično znanje pri učiteljih, ki poučujejo balet v manjših krajih. Tina Hribar je izpostavila vprašanje, s čim lahko Višja baletna šola prispeva k izpopolnjevanju znanja za te učitelje, predlog Dejana Prešička je organizacija seminarjev večkrat v letu. Prisotni so med drugim ugotavili tudi, da že formirane študijske skupine nekako ne zadovoljijo potrebe po tem znanju. Direktorja obeh izobraževalnih zavodov sta podala še predlog, da se baletno izobraževanje na osnovnem nivoju centralizira in na ta način pomaga pri vzdrževanju kvalitete baletnega izobraževanja.

Tomaž Rode je ob koncu sestanka predlagal, da se predlogi, o katerih so danes razpravljali, predložijo Baletno razvojnemu svetu v obravnavo, s čimer so se vsi prisotni strinjali.