LETNA PREDSTAVA BALETNE IN SREDNJE BALETNE ŠOLE KONSERVATORIJA ZA GLASBO IN BALET LJUBLJANA

Letna predstava Baletne in Srednje baletne šole Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana je 22. aprila 2018 na svoj način podala poklon 100. obletnici rojstva baleta na Slovenskem.

Rdeča nit predstave so bile izbrane variacije iz zakladnice svetovnih baletov v izvedbi maturantov Srednje baletne šole. Pred vsako variacijo so se v razrednih koreografijah na glasbo, vzeto iz istega baleta kot je bila variacija, predstavili učenci posameznih razredov, od najmlajših pa do najstarejših plesalcev. Tako sta praviloma dve razredni koreografiji z variacijo na čelu zaokrožili sklop enega od osmih izbranih baletov. Gledalec je pred pričetkom posameznega baletnega sklopa slišal še posneti napovednik, ki ga je podučil o prvi uprizoritvi dotičnega baleta na Slovenskem.

Dijaki zaključnega letnika Srednje baletne šole so se predstavili z variacijami iz baletov, ki so bili premierno postavljeni na slovenske odre v preteklem stoletju. Slovenska publika je doživela uprizoritve baletov Coppélia (1919), Gozdne vile (1920)/ Les Sylphides oz. Chopiniana (1942) in Labodje jezero (1921) v 1. polovici 20. stoletja. V 2. polovici prejšnjega stoletja so odrsko uprizoritev doživeli Romeo in Julija (1968), Navihanka (1969), Don Kihot (1974) in Carmen (1976), Bajadera pa je na Slovenskem prvič zaživela šele v tem tisočletju, leta 2003.

Variacije baletov so pod mentorstvom profesorice Marinke Ribič plesali naslednji maturanti: Nadja Černe/ Variacija Swanilde iz Coppélie, Lara Matea Ivančič/ Preludij iz Les Sylphides, David Krisper/ Variacija Siegfrieda iz Labodjega jezera, Larisa Počič/ Variacija Julije iz Romea in Julije, Nina Slabe/ Variacija Lize iz Navihanke, Mateja Mlakar/ Variacija Kraljice nimf iz Don Kihota, Margareta Grujić/ Variacija Carmen iz Carmen ter Neža Banovec/ Variacija Gamzatti iz Bajadere.

V drugem delu predstave je sledilo avtorsko delo z naslovom Polje čutil pod koreografskim vodstvom gostujoče koreografinje, plesalke in plesne pedagoginje Kaje Lin Jagodič Avguštin, na posebej za to priložnost ustvarjeno glasbo profesorja Marjana Peternela.

              

Besedilo napisala: Valentina Tehovnik

Sledite ali všečkajte: