Nazaj na AKADEMIJA ZA BALET


AKADEMIJA ZA BALET: NEENAKOPRAVNE MOŽNOSTI IZOBRAZBE BALETNIH PLESALCEV V PRIMERJAVI Z DRUGIMI UMETNIŠKIMI POKLICI V SLOVENIJI

 

Težnja po ustanovitvi:

Prvi korak k smiselni in za prihodnost slovenske baletne umetnosti nujni sistemski ureditvi celotnega področja domače baletne umetnosti, je težnja po smiselnem, funkcionalnem in predvsem dobrem izobraževalnem sistemu, ki bo plesalcem nudil pričakovano in z zastavljenimi standardi zahtevano strokovno izobrazbo, da bodo v prihodnosti lahko vzdrževali razvojno raven kvalitete, jo generacijsko nadgrajevali in tako prispevali k vse večji nacionalni zavednosti o slovenski baletni umetnosti. Ta je v zadnjem času v mnogih segmentih, med katere spada predvsem baletno izobraževalni sistem, skrenila iz utečene in kontinuirane razvojne poti, ki so jo začrtale predhodne generacije slovenskih baletnih umetnikov, pri tem pa že dolgo ne sledi svetovnih razvojnih trendov. Nacionalna baletna ansambla zaposlujeta vse manj slovenskih baletnih plesalcev, pretežno tistih, ki so končali eno od dveh osrednjih slovenskih baletno izobraževalnih ustanov. Posledično na prvi pogled dobimo vtis o upadu zanimanja za šolanje za poklic Baletna plesalka/Baletni plesalec, vendar pa realno z analizo današnje situacije lahko zaključimo, da ob množičnem vpisu otrok v Nižje baletne šole nikakor ne manjka zanimanja, zato lahko drastično upadanje števila učencev na današnji srednji stopnji pripišemo zgolj strahu staršev, ki v baletnem poklicu danes ne vidijo svetle prihodnosti za življenjsko pot svojih otrok.  Če bo Slovenski baletno izobraževalni sistem v prihodnje sledil standardom tehnične in umetniške kvalitete, ki jih postavljata slovenska baletna ansambla, si lahko kaj kmalu obetamo ponoven razcvet nacionalne slovenske baletne umetnosti, ki ima ravno v Sloveniji zaradi dokaj majhne velikosti ozemeljskega teritorija in majhnega števila splošne populacije odlične pogoje, da sledi tistim državam, ki gojijo baletno umetnost na izključno ali pretežno domačih kadrih.

   

Poklic Baletna plesalka/Baletni plesalec, je poklic, v katerem je pogoj za pričetek nastopa profesionalne plesne kariere izobrazba, ki ob zaključku šolanja v popolnosti doseže najvišjo stopnjo, ki jo izobraževalni sistem lahko nudi. Dejstvo, da je balet poklic mladih, za opravljanje katerega je celovito izobrazbo nujno pridobiti pred dvajsetim letom starosti, se pravi tedaj, ko se večina mladih šele odloča za vpis na študijske smeri oziroma za to, na katerem področju bodo v življenju delovali, je verjetno najbolj očitno, da je baletnim plesalcem na najvišji stopnji šolanja zagotovljena zgolj srednja izobrazba.

Če se zavedamo razlik med poklicem Baletna plesalka/Baletni plesalec in med večino drugih poklicev, je poklic Baletna plesalka/Baletni plesalec pravzaprav v celoti pomaknjen v prvo tretjino človekovega življenja in ga zaradi fizičnih telesnih omejitev, pogojenih s staranjem, ni mogoče opravljati dlje kot nekje do 45. leta starosti. Tako je že samo izobraževanje postavljeno v tisti čas človekovega razvoja, ko je telo edino pripravljeno sprejemati fizične ali anatomske deformacije, ki jih zahtevajo vsesplošno veljavni standardi v baletni umetnosti, ne da bi ga poškodovali do mere invalidnosti. Prav tako je opravljanje poklica Baletna plesalka/Baletni plesalec podrejeno izrednim psihofizičnim naporom, ki ne zahtevajo celega človeka le tedaj, ko opravlja dejavnosti, ki jih narekuje delodajalec, ampak tudi v večini časa izven delovnih obveznosti, saj je vzdrževanje telesne kondicije pogoj za uspešno opravljanje delovnih nalog.

Poklic Baletna plesalka/Baletni plesalec ima za razliko od ostalih poklicev sicer krajšo, a zato toliko bolj aktivno delovno dobo. Ker primerjalno za pričetek profesionalnega delovanja zahteva ravno toliko strokovne usposobljenosti kot jo zahtevajo najzahtevnejši poklici na svojih najvišjih nivojih, je upravičeno dejstvo, da je tudi pri nas potrebno baletnim plesalcem z zaključkom šolanja nuditi visoko izobrazbo, ki bo v marsikaterih pogledih prispevala k višji izobraženosti umetniškega kroga slovenske populacije, olajšala življenje baletnih plesalcev in prispevala k višji uveljavljenosti in cenjenju poklica pri nas.   

 

Slovenski baletno izobraževalni sistem danes ne zagotavlja zahtevanih rezultatov! Zakaj?

Današnji slovenski baletno izobraževalni sistem ni podrejen pretežno strokovnemu usposabljanju, ker dovoljeno število učnih ur v tednu na srednji stopnji izobraževanja ob vključevanju splošnih maturitetnih predmetov ne dovoljuje zadostnega števila strokovnih predmetov.  Tako so bile pred časom iz učnega programa črtane ali v obsegu zmanjšane nekatere pomembne vsebine, ki v precejšnji meri prispevajo tako k tehnični kot k umetniški usposobljenosti baletnih plesalcev. Zaključimo lahko, da je učni program današnjega baletnega izobraževanja popolnoma podrejen splošnim maturitetnim predmetom, ki zasedejo zakonsko omejenih število šolskih ur do mere, ki ne dovoljuje nujno potrebnega obsega učnih ur in programskih vsebin, s katerimi bi baletnega plesalca lahko izobrazili v pričakovano baletno umetniško osebnost.

Nadaljnji problem danes predstavljajo tudi učiteljski kader. Večina med njimi za časa baletnega šolanja ni dosegla ravni kvalitete znanja za sprejem v baletni ansambel, zato so se po opravljeni Višji šoli za baletne pedagoge, ki deluje v okviru Konservatorija za glasbo in balet, posvetili pedagoškemu delu, prikrajšani za nujno potrebne umetniške in odrske izkušnje. Te baletni plesalec pridobi zgolj s profesionalnim delovanjem v baletnem ansamblu. Ob tem nikakor ne moremo zaobiti še dejstva, da na Višji šoli za baletne pedagoge ni usposobljenega učiteljskega kadra, ki bi bodočim baletnim pedagogom sploh nudil potrebno izobrazbo za praktično vodenje izobraževanja.

 

Akademija za balet predstavlja edino pravo rešitev! 

 

Sistem:

Ko bi učenec zaključil osnovno izobraževanje (NIŽJO BALETNO ŠOLO V TRAJANJU 5 LET oziroma 8 LET: 6 – 8 let starosti = baletna ali plesna pripravnica, 9 – 14 let je Nižja baletna šola), bi se lahko po uspešnem sprejemnem izpitu (DEFINIRATI ZAHTEVANA ZNANJA ZA SPREJEMNI IZPIT) vpisal na Akademijo za balet, v enovit magistrski program »baletni plesalec oziroma baletna plesalka«, ki traja pet let.

Akademija bi morala študentu ponuditi možnost priprave na splošno oziroma strokovno maturo, kot jo predvideva zdajšnja zakonodaja. Maturo bi moral študent opraviti pred uspešnim zaključkom petega leta izobraževanja, da bi se mu po zdajšnji zakonodaji priznal naziv »baletni plesalec oziroma baletna plesalka«. Po končani Akademiji za balet, bi se diplomanti enovitega magistrskega programa (bolonjski magisterij ali diplomanti po starem sistemu – priznana VII. stopnja izobrazbe) lahko zaposlili v baletnih ansamblih doma in po svetu, nadaljevali študij na tretji stopnji na Akademiji za balet (ko bo le-ta vpeljan) ali pa bi se po uspešno zaključeni maturi po zdaj veljavni zakonodaji vpisali na kateri koli drug študijski program.

Predavanja iz splošnih oziroma teoretičnih predmetov bi lahko prva tri leta študija potekala pretežno dopoldne, v tem času  pa bi študenti pridobiti večino splošnih (maturitetnih) in teoretskih znanj. Po opravljenih predavanjih iz splošnih oziroma teoretskih predmetov, bi sledila predavanja praktičnih strokovnih predmetov.

V četrtem in petem letu študija bi bilo smiselno, da študenti s praktičnimi strokovnimi predavanji pričnejo ob 10.00 uri, kar bi življenjski bioritem telesa v smislu fizičnega napora, podredilo urniku dela večine svetovnih baletnih ansamblov. Tako se baletni plesalci pri vstopu v profesionalni baletni ansambel ne bi bili več primorani soočati z nenadno spremembo bioritma telesa v smislu fizičnega napora kot se od njih zahteva danes, ko pouk na Srednji baletni šoli poteka večinoma v popoldanskem času. 

 

Zgled:

Pri kreiranju študijskega programa za Akademijo za balet, bi se bilo smiselno zgledovati po enem od preverjenih in funkcionalnih programov ali sistemov iz tuje prakse, ki baletnim plesalcem po končanem šolanju zagotavlja kvalitetno baletno izobrazbo, in ga prirediti našemu študijskemu sistemu ali načrtu. Kot primer naj navedem Baletno šolo Pariške opere, znano po tem, da izobražuje kvalitetne baletne plesalce, ki študij končajo z večinoma enakimi znanji, pri tem pa sistem šolanja izoblikuje precej podobne plesalce v smislu fizičnega izgleda, kar je predpogoj za vizualno enoten baletni ansambel – zbor. Balet Pariške opere, ki velja za enega od najboljših baletnih ansamblov v svetovnem merilu, zaposluje pretežno plesalke in plesalce, ki zaključijo šolanje na Baletni šoli Pariške opere, in je po tem takem verjetno tudi najbolj soroden slovenskemu baletnemu sistemu, v katerem zaradi geografske in populacijske majhnosti prevladuje težnja po zaposlovanju domačih plesalcev.

 

Profesorski kadri:

Problem pri oblikovanju oziroma uvedbi Akademije za balet lahko na prvi pogled predstavljajo profesorski kadri, saj nimamo habilitiranih slovenskih pedagogov – profesorjev. Poleg tega ne moremo mimo dejstva, da slovenski baletno izobraževalni sistem že več kot deset let ne proizvaja kvalitetnih baletnih plesalcev, ki bi izpolnjevali kriterije, ki jih narekujeta oba slovenska profesionalna baletna ansambla, za kar vzrokov ne moremo iskati drugje kot v neprimernem slovenskem baletno izobraževalnem sistemu oziroma v slovenskem pedagoškem kadru. Resda je Baletna šola v sklopu Konservatorija za glasbo in balet Maribor v zadnjem času pokazala izjemen napredek v izobraževanju bodočih baletnih plesalcev (izkušnja iz 10. tekmovanja mladih slovenskih baletnih plesalcev), vendar pa vodja opozarja na neprimeren sistem, ki plesalcem ne nudi potrebnih znanj v višjih letih šolanja na srednji stopnji, da bi le ti lahko izoblikovali v popolne baletno plesne osebnosti.

Tako bi bilo v primeru predavateljev strokovnih baletno plesnih predmetov primerno razmišljati izključno o habilitiranih uveljavljenih pedagoških strokovnjakih iz tujine, ki bi v danem trenutku, ko pri nas ne razpolagamo s kompetentnimi profesorskimi kadri (kar je nedvomno tudi posledica trenutno neprimernega baletno izobraževalnega sistema v Sloveniji, ki že plesalcem ne nudi zadostnih znanj), edina sprejemljiva alternativa. Kasneje bi sicer lahko posvetili pozornost tudi vprašanju slovenskih baletnih pedagogov, katerih sposobnosti in znanje bi izpolnjevali zahtevane kriterije za habilitacijo profesorjev za poučevanje strokovnih baletno plesnih predmetov, vendar pa zaradi populacijske majhnosti in pedagoške nerazvitosti na področju baletne umetnosti, ne moremo računati, da bi v kratkem lahko uvedli zgolj slovenski habilitirani profesorski kader. Tako ostaja edina možnost angažiranost profesorjev iz tujine.  

 

Predlagam, da kandidati maturo končajo v prvih treh oziroma štirih letih študija na AB

  • Predlagam, da konkretiziramo predmetne sklope študija in jih časovno definiramo
  1. Splošna matura (vsebuje vse obvezne predmete splošne mature)
  2. Strokovno maturo v sklopu študijskega programa na Akademiji za balet
  3. Strokovne – praktične predmete 1. kategorije: klasični balet, klasični repertoar – variacije, klasična baletna podržka ali pas de deux, karakterni plesi, stilni plesi, sodobne plesne tehnike, umetniška kreacija vlog; obvezna praksa ali sodelovanje s profesionalnim baletnim ansamblom…
  4. Strokovni – praktični predmet 2.kategorije: predmet, katerih vsebina je povezana s pripravami na opravljanje poklica: priprava na predstavo, odrski make-up…
  5. Strokovne teoretične predmete: terminologija, metodika baleta, zgodovina baleta…
  6. Predmeti, ki so posredno povezani izvajanjem poklica baletni plesalec in mu pomagajo pri razumevanju lastnega inštrumenta – telesa, kot preventiva pred poškodbami, pri rehabilitaciji poškodb: anatomija, fizioterapija, streching, pilates.

 

Pomembna dejstva: 

  • Kandidat – baletni plesalec zaključi AB s pridobljeno VII. stopnjo izobrazbe, ki mu omogoča višji plačni razred že z začetkom nastopa dela
  • Kandidat za časa študija pridobi:
  1. Maturitetno izobrazbo, ki mu omogoča vpis na nadaljnji študij druge smeri po končani AB, ki bo povsem enaka sedanji maturitetni izobrazbi;
  2. Popolno strokovno izobrazbo, ki bo za razliko od današnje srednje baletne šole ne le praktične strokovne predmete ampak tudi teoretične strokovne predmete
  3. Višjo izobrazbo VII stopnje in vse pogoje za nadaljevanje študija na eni od drugih študijskih smeri po končani AB