Nazaj na AKADEMIJA ZA BALET


NEENAKOPRAVNE MOŽNOSTI BALETNIH UMETNIKOV V SLOVENIJI

 

Bodo neenakopravne možnosti izobrazbe baletnih plesalcev v primerjavi z drugimi umetniškimi poklici v Sloveniji končno le še preteklost?

Baletna plesalka – baletni plesalec je poklic, ki spada med najbolj zahtevne, po svoji strukturi pa je še hudo specifičen. In ravno specifika je tista, ki ji v preteklosti ni bilo namenjeno dovolj pozornosti. Baletnoizobraževalni sistem v Sloveniji ne nudi možnosti, ki bi bile enakovredne izobraževalnim programom za druge umetniške poklice. Tako so danes baletni plesalci v primerjavi z drugimi umetniškimi poklici v Sloveniji še vedno zapostavljeni, saj ne morejo pridobiti univerzitetne izobrazbe.
Biti baletni plesalec pomeni biti mlad in pomeni ustvarjati v času, ko so človekove fizične sposobnosti na najvišji ravni. Zato morajo baletni plesalci pričeti s profesionalno plesno kariero že takrat, ko se njihovi vrstniki šele vključujejo v univerzitetni študij, in jo največkrat zaključiti takrat, ko nekateri šele pričenjajo s svojo poklicno kariero.
V Sloveniji je vsesplošno veljavni izobraževalni sistem vezan na leta starosti in je sorazmeren s strukturo večine poklicev, ki jih človek lahko opravlja tja do zakonsko določene starosti za upokojitev, ob predpostavki, da izpolni tudi zahtevano delovno dobo. A takšen sistem izobraževanja je v primeru poklica baletna plesalka – baletni plesalec žal nesprejemljiv.
Po vsesplošno veljavnih standardih, ki veljajo za baletno umetnost, mora torej baletni plesalec začeti s profesionalno umetniško kariero najkasneje do svojega dvajsetega leta. Ker je njegovo delo vezano tudi na izredne fizične zmogljivosti, ki do precejšnje mere bremenijo organizem, je njegova kariera vezana še na dokaj kratko obdobje. Zato delo zahteva celega človeka, ki se lahko posveča izključno svoji poklicni karieri. Če se torej v kratkem obdobju, ki mu je dano, želi razviti v umetniško zrelo osebnost in se uveljaviti, potem nima časa, da bi ob delu počel še kaj drugega.
Če želimo baletne plesalce postaviti v enakopraven položaj z drugimi umetniškimi poklici v Sloveniji, jim je potrebno omogočiti pridobitev univerzitetne izobrazbe. Vendar pa iz zgoraj navedenih dejstev sledi, da moramo zanje najti ustrezen izobraževalni sistem, ki bo odpravil zavlačevanje z začetkom profesionalne plesne kariere.
V baletnih sferah na težavo opozarjamo že dolgo vrsto let. Da kliče po nujni rešitvi, so spoznali tudi na Univerzi v Ljubljani in na Ministrstvu za kulturo RS. Tako so s prvimi predlogi že začrtali sprejemljivo shemo bodočega baletnoizobraževalnega sistema, ki ne bi podaljševala izobraževanja baletnih plesalcev, a bi jim ob pridobitvi nižje baletne in srednješolske (maturitetne) izobrazbe obenem omogočala še univerzitetno. S tem baletni plesalci v Sloveniji po stopnji izobrazbe ne bi več samevali v neenakopravnem položaju z drugimi umetniškimi vejami.