Nazaj na ARHIV 2015


MLADI SLOVENSKI BALET IN NJEGOVIH 19 PROJEKTOV

 

Mladi slovenski balet (MSB) je bil osnovan v sklopu programa »Kariernih perspektiv II«, ki ga je delno sofinancirala Evropska unija v sklopu ESS in Ministrstva za kulturo Republike Slovenije ter se je izvajal v obdobju od 1. 6. 2014 do 31. 12. 2015. Sestavljali so ga talentirani mladi slovenski baletni plesalci, ki po zaključenem strokovnem baletnem šolanju zaradi zapolnjenosti slovenskih baletnih ansamblov niso dobili zaposlitve, čeprav so po standardih strokovne kvalitete izpolnjevali enakovredno mero tehnične in umetniške kvalitete, kakršna se zahteva za sprejem v enega od slovenskih gledališč.

Predmet operacije po javnem razpisu je bilo sofinanciranje projektov »Nove karierne perspektive II«, usmerjenih k dvigu zaposljivosti, krepitvi usposobljenosti in podpori socialni vključenosti brezposelnih in samozaposlenih mladih kot specifične družbene skupine, ki so jih izvajali upravičenci, ki delujejo na področju kulture.

Namen operacije je bil spodbujanje zaposlovanja mladih na področju umetnosti – v primeru projekta »Karierne perspektive II – Mladi slovenski balet« ustvarjalcev na področju baleta. Namen operacije je bil ustanovitev ansambla mladih baletnih plesalcev.

Ciljna skupina operacije so bili talentirani mladi slovenski baletni plesalci, ki po zaključenem strokovnem baletnem šolanju zaradi zapolnjenosti slovenskih baletnih ansamblov niso dobili zaposlitve, čeprav so po standardih strokovne kvalitete izpolnjevali enakovredno mero tehnične in umetniške kvalitete, kakršna se zahteva za sprejem v enega od slovenskih baletnih ansamblov, ki delujejo v okviru SNG Opera in balet Ljubljana ali SNG Maribor. Baletne plesalke in plesalci, označeni kot ciljna skupina, na dan zaposlitve niso imeli druge zaposlitve in niso presegali starosti 35 let.

Upravičenci operacije po razpisu so bile nevladne kulturne organizacije, javni zavodi, katerih ustanoviteljica je lokalna skupnost, in javni skladi oziroma javne agencije, ki so registrirani za opravljanje kulturno-umetniških dejavnosti in posredovanje kulturnih dobrin v Sloveniji ter delujejo na področju razpisa in izpolnjujejo splošne in posebne pogoje za sodelovanje na razpisu.

Ciljni upravičenec operacije v primeru projekta »Karierne perspektive II – Mladi slovenski balet« je bilo Društvo baletnih umetnikov Slovenije, ki je med trajanjem operacije zaposlovalo in usposabljalo do osem oseb iz prej navedene ciljne skupine.

Celostno zasnovani projekt Mladi slovenski balet je predstavljal delovanje mladih baletnih plesalcev iz ciljne skupine povsem ekvivalentno načinu dela profesionalnih baletnih ansamblov. Povsem v skladu s cilji razpisa je bil njegov namen ta, da se mladim slovenskim baletnim plesalkam in baletnim plesalcem zagotovi:

  • večjo zaposlenost in zaposljivost na področju kulture, skladno s cilji Nacionalnega programa za kulturo 2014–2017;
  • socialno vključenost in spodbujanje enakih možnosti nezaposlenih in samozaposlenih mladih ustvarjalcev do 35 let na področju umetnosti, spodbujanje ustvarjanja novih zaposlitvenih možnosti in višanja kompetenc;
  • povečanje dostopnosti kakovostnih kulturnih vsebin in dvig zavesti o pomenu kulture za razvoj posameznika in družbe;
  • usposabljanje s prenosom znanj na mlade ter izboljšanje dostopnosti do kulturnih dobrin in storitev preko sodelovanja brezposelnih in samozaposlenih mladih v kulturi.

Posredno je projekt usposabljal tudi tiste, ki so se programu pridružili kot gledalci ali uporabniki javnih izvedb oziroma kulturnih dobrin Mladega slovenskega baleta.

V okviru projekta so se zaposleni usposabljali na področjih različnih strokovnih vsebin, kot so način dela in delovanja profesionalnih baletnih plesalcev, celovit vpogled v baletno in plesno umetnost, seznanitev z različnimi šolami klasičnega baleta, kontinuirano vzdrževanje in rast tehničnih in umetniških kompetenc s področij baletne umetnosti, razvijanje odrskih osebnosti, tehnična usposobljenost pri izvedbah del klasičnega, neoklasičnega in

sodobnega baletnega in plesnega repertoarja, različne tehnične, umetniške in stilne interpretacije del klasičnega, neoklasičnega in sodobnega baletnega in plesnega repertoarja, postopno izobraževanje in uvajanje v tehnično in umetniško ter stilsko zahtevnejše zborovske in solistične vloge ter kontinuirano delovanje na tem področju, postopno prehajanje iz krajših del k daljšim – krepitev odrske in izvedbene koncentracije, različni pristopi k delu z različnimi koreografi, pedagogi in baletnimi mojstri, sistematična priprava in seznanitev z dodeljenimi vlogami in vsebinami celotnih del kot proces dela pred dejanskim pričetkom nastajanja projekta, vključevanje v sinhronizirano delo v baletnem zboru, gradacija razvoja posameznih solističnih vlog, spodbujanje samoiniciativnosti pri delu, aktivno vključevanje v proces nastajanja novih del, iskanje talentov na

koreografskem področju, priprave na javne izvedbe, krepitev in pridobivanje odrskih izkušenj, priprave na opravljanje avdicij za pridobitev rednih zaposlitev itd.

Ciljno občinstvo javnih dogodkov v izvedbi zaposlenih na projektu je bilo stalno občinstvo baletnih predstav in predstav drugih plesnih zvrsti, občinstvo, ki se je z baletom seznanjalo prvič ali pa le redko zaide na katero od baletnih predstav (različni kraji po Sloveniji), otroci osnovnih šol vseh triad, dijaki srednjih šol in občinstvo vseh starosti glede na raznolikost projektov.

 

Pri izvajanju operacije je Društvo baletnih umetnikov Slovenije sledilo ciljem iz razpisa in odobrene prijave:

  • v skladu s prvim ciljem operacije so bile ustvarjene nove zaposlitvene možnosti za mlade iz ranljive družbene skupine (mladi baletni plesalci brez zaposlitve do 35. leta starosti);
  • v skladu z drugim ciljem operacije so bili mladi iz te skupine vključeni v redni delovni proces, skladen z vsesplošno veljavnimi standardi baletne umetnosti, in hkrati v dodatne aktivnosti različnih strokovnih izobraževanj, in sicer na podlagi pogodb o zaposlitvi. Delovni proces je potekal tako, da so se vsem zaposlenim na projektu zagotavljale enake možnosti in tudi enake možnosti, kot jih imajo ostali ustvarjalci na področju baletne umetnosti, in sicer v mednarodnih razsežnostih;
  • v skladu s tretjim ciljem operacije (spodbujanje ustvarjanja novih zaposlitvenih možnosti) so bili mladi iz ciljne skupine sistematično pripravljeni in usposobljeni za iskanje novih zaposlitvenih možnosti (avdicije), in sicer preko projektov, ki so jim omogočali pridobitev znanj in tovrstno usposobljenost;
  • v skladu s tretjim ciljem operacije (spodbujanje ustvarjanja novih zaposlitvenih možnosti) so zaposleni sodelovali v predstavah slovenskih profesionalnih baletnih ansamblov, da bi si povečali možnost pridobitve stalnih zaposlitev;
  • v skladu s tretjim ciljem operacije (spodbujanje ustvarjanja novih zaposlitvenih možnosti) so bili zaposleni na projektu stimulirani za iskanje novih zaposlitev;
  • v skladu s tretjim ciljem operacije (višanje kompetenc) so zaposleni na projektu s sistematičnim zaporedjem tehnične in umetniške zahtevnosti projektov ter preko strokovnih usposabljanj in javnih izvedb znatno povišali svoje strokovne kompetence;
  • v skladu s tretjim ciljem operacije (višanje kompetenc) so zaposleni na projektu z vključenostjo v predstave slovenskih nacionalnih baletnih ansamblov znatno izpopolnili znanje in pridobili celovite izkušnje za takojšnjo vključitev v ansamble ter s tem povečali strokovne kompetence v delovanju v profesionalnem baletnem ansamblu;
  • v skladu s četrtim ciljem operacije (povečanje dostopnosti kakovostnih kulturnih vsebin in dvig zavesti o pomenu kulture za razvoj posameznika in družbe) so zaposleni izvedli 19 projektov, ki so jih uprizarjali po različnih slovenskih krajih, ter s tem večali dostopnost kakovostnih kulturnih vsebin, dvigovali zavest o pomenu kulture in ozaveščali prebivalstvo doma in v tujini o baletni in plesni umetnosti;
  • v skladu s četrtim ciljem operacije (usposabljanje s prenosom znanj na mlade ter izboljšanje dostopnosti do kulturnih dobrin in storitev preko sodelovanja brezposelnih in samozaposlenih mladih v kulturi) je bil program zasnovan tako, da je vsebinsko povezoval vsebine baletne vzgoje za najmlajše in mlade, baletne vsebine za nepoznavalce baletne umetnosti in vsebine za zahtevno baletno publiko;
  • v skladu s četrtim ciljem operacije (usposabljanje s prenosom znanj na mlade) je bil projekt zasnovan tako, da so zaposleni ves čas trajanja projekta pridobivali znanje in izkušnje pri profesionalnem baletnem ansamblu ter prejemali znanje in napotke od drugih profesionalnih, doma in v tujini uveljavljenih, ustvarjalcev s področja baletne umetnosti;
  • skladno s četrtim ciljem operacije (izboljšanje dostopnosti do kulturnih dobrin in storitev preko sodelovanja brezposelnih in samozaposlenih mladih v kulturi) je projekt v 19 različnih projektih združeval vzgajanje novega občinstva za številne baletno-plesne izrazne možnosti baletne in plesne umetnosti ter vzpostavljanje novih programov za zaposlovanje mladih brezposelnih umetnikov in samozaposlenih v kulturi;
  • v skladu s prvim, drugim in tretjim ciljem operacije so bili v okviru projekta usposobljeni tisti mladi iz ciljne skupine, ki so bili zaposleni na projektu in do zaključka projekta še niso dobili stalne zaposlitve v profesionalnem baletnem ansamblu, za upravičeno pridobitev statusa samozaposlenega v kulturi, kjer bodo lahko z znanjem, ki so ga pridobili v sklopu projekta, in z ustvarjenimi kompetencami, skladnimi z visokimi vsesplošno veljavnimi standardi baletne umetnosti, korektno, profesionalno in strokovno opravljali poklic baletnega plesalca kot samozaposleni v kulturi ter dobivali možnosti za delovanje.

Na podlagi navedenih ciljev je projekt omogočil oziroma povečal možnosti zaposlitve ali samozaposlitve mladih v deficitarnem poklicu na področju baletne umetnosti.

 

Učinki so bili tako:  

  1. a) kratkoročni: z ustvarjanjem novih delovnih mest, usposabljanjem, prenosom znanja, pridobivanjem izkušenj;
  1. b) dolgoročni: s ustvarjanjem trajnejših zaposlitvenih in samozaposlitvenih možnosti na osnovi pridobljenih izkušenj, znanja, kompetenc in referenc, tako za redno zaposlene kot tudi za pogodbeno angažirane, večja dostopnost kulturnih dobrin, razvoj občinstev in s tem večje zanimanje za baletno in plesno umetnost v širšem geografskem področju.

V času delovanja MSB so bile izvedene tri avdicije, v ansamblu pa je plesalo dvanajst plesalk in plesalcev z različnih koncev Slovenije pod vodstvom Tomaža Rodeta in Claudie Sovre: Metka Beguš, Lara Flegar, Filip Jurič, Tomaž Golub, Gabriela Mede, Alena Medič, Petra Pibernik, Anamaria Radanovič, Uroš Škaper, Aleks Theo Šišernik, Monika Zorko in Mateja Železnik.

Plesalke in plesalci so se strokovno izpopolnjevali v delu z naslednjimi profesorji: Mónika Barna, John Bliekendaal, Antonio Camizo Salcedo, Vittrio Galloro, Viktor Isajčev, Tijuana Križman Hudernik, Arianne Lafita Gonzalvez, Tomaž Rode, Claudia Sovre, Győrgy Szakály, Evelyn Téri, Maruša Vidmar in Gaj Žmavc.

Mladi slovenski balet je v času od junija 2014 do decembra 2015 realiziral 19 projektov različnih koreografskih stilov, izvedel 188 javnih predstav, od tega 76 uprizoritev lastnih projektov, 29 uprizoritev v koprodukciji z baletom SNG Opera in balet Ljubljana ter 83 javnih uprizoritev s profesionalnim baletnim ansamblom v okviru projekta »Seznanjanje z delom in uvajanje v delo profesionalnega baletnega ansambla« (od tega 54 z baletnim ansamblom SNG Opera in balet Ljubljana in 29 z baletom SNG Maribor).

Balet za Lebiča v koreografiji članice MSB Gabriele Mede, Valček P. I. Čajkovskega, ki sta ga po originalni koreografiji Mihajla Đurića za šest deklet za dekleta in fante priredila priznana slovenska baletna pedagoginja Maruša Vidmar in vodja MSB Tomaž Rode, pozneje pa oživila še originalno verzijo. Beneški karneval sta po Mariusu Petipaju postavila Arianne Lafita Gonzalvez in Vittorio Galloro ter vključila še udeležence DancS Piran. Claudia Sovre je na glasbo Ch. W. Glucka postavila Zgodbe z Marsa in Venere. Izpeljali so tudi dva Večera baletne klasike, kjer so pas de deuxe, code, variacije ob strokovnem vodenju različnih profesorjev prikazali vsi člani MSB. Kot spodbujanje ustvarjalnosti mladih so tako posamezni plesalci kot skupina ustvarili Koreoples, Grand duo, Ob svojem času. Prevaljsko legendo kot celovečerni balet je na glasbo L. Lebiča pripravila Claudia Sovre. V koprodukciji s SNG Opera in balet Ljubljana sta zaživeli Božična zgodba – Hrestač in operno-plesna predstava Pastir. Koreograf Gaj Žmavc je postavil Štiri zadnje pesmi na glasbo R. Straussa. Händlov Largo je po originalni koreografiji Vlasta Dedoviča oplemenitila Maruša Vidmar, nato pa sta zaživela še celovečerni balet Carmen v postavitvi Tomaža Rodeta in otroški balet Ratatouille, ki ga je na Rossinijevo glasbo prispevala Tijuana Križman Hudernik. Prof. Evelyn Téri, priznana dunajska koreografinja, ki je leta 2015 oblikovala tudi koreografijo za znameniti Operni ples v Dunajski državni operi, je za plesalke in plesalce MSB priredila svojo koreografijo Let’s have a joke! na Haydnovo glasbo. Poslastica projekta Večer baletne klasike II, v katerem sta se zvrstila oba pas de deuxa iz Labodjega jezera, pa sta bili Lutki, duet, ki sta ga postavila madžarska profesorja Győrgy Szakály in Mónika Barna. Praznični čas je prinesel še Božično zgodbo – Hrestač, baletni princ v sodelovanju z Glasbeno šolo Kamnik. Celovečerno klasičnobaletno predstavo so koreografsko oblikovali Tomaž Rode, Claudia Sovre, Viktor Isajčev in Ana Trojnar, učiteljica baleta v Glasbeni šoli Kamnik.

MSB je v sklopu uvajanja v profesionalni baletni ansambel sodeloval v številnih predstavah SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Maribor, večinoma v mnogo večjih, kot je bilo sprva načrtovano.

Mlademu slovenskemu baletu je pripadla čast, da s predstavami poseže v mednarodni prostor, saj je ravno v času praznovanja mednarodnega dneva plesa aprila 2015 gostoval v Budimpešti, prav s koreografijami s podelitve baletnih nagrad. Sodelovanje Madžarske plesne akademije iz Budimpešte in DBUS postaja že tradicionalno, saj so mladi madžarski baletni plesalci vrnili obisk konec maja v Lendavi in Portorožu, profesorji omenjene akademije pa so poučevali na poletnem plesnem seminarju avgusta v Piranu.

Mladi slovenski plesalci so z raznolikim programom prebudili jesensko sonce v Istri in pričarali delček baletnega življenja v okolje, kjer takih predstav občinstvo ni vajeno spremljati.

Na povabilo Slovenskega kulturnega društva Oljka s predsednico go. Miriam Pran na čelu je DBUS z Mladim slovenskim baletom popestril svečane večere, ki jih je dotlej obeleževalo zborovsko petje. V oktobrskih dneh je šest slovenskih kulturnih društev iz Istre povezalo Umag, Poreč, Buzet in Pulo v kulturno transverzalo. Prav blizu Poreča že nekaj let pogosto domuje nekdanji solist ljubljanskega baletnega ansambla Miodrag Basailović. Zasluge za povabilo in izjemno odmeven večer gredo prav njemu in njegovi soprogi Viktoriji, saj sta se oba res s srcem podala v novo nalogo. Pod budnim očesom Claudie Sovre so plesalci oživili odlomke iz klasičnega repertoarja MSB: ognjevito Carmen, nežno Mikaelo, Valse fresco, prelestni Lutki, Plavo ptico, variacijo Medore in sodobnejše Štiri zadnje pesmi, lastno koreografijo deklet, program pa so dopolnili z dvema sodobnima točkama dijakinj KGBL. Večer so zaključili z vedro koreografijo prof. Evelyn Téri Let’s have a joke!, postavljeno prav zanje na piranskem poletnem festivalu. V čarobnem prostoru, nekoč cerkvi, je bilo premalo sedežev za vse obiskovalce in želja, da to prvo sodelovanje ne bo zadnje, ostaja zaveza tako istrskih društev kot DBUS in Mija Basailovića. Baletu ostaneš zavezan za vedno, je bila njegova misel ob slovesu …

Mladi slovenski balet se je z bogatim programom predstavil tudi v sklopu dogodkov DancS Piran 2014 in 2015. Leta 2014 z Valčkom, Gusarjem, Harlekinado, Beneškim festivalom in Zgodbami z Marsa in Venere, leta 2015 pa kar dvakrat s Carmen v koreografiji Tomaža Rodeta in ob sodelovanju flamenko plesne skupine Cora viento, nato s premiero baleta za otroke Ratatouille v koreografiji Tijuane Križman Hudernik, Večerom baletne klasike II, S Štirimi zadnjimi pesmimi R. Straussa v koreografiji Gaja Žmavca, z Munecos ali Lutkami ter z Let’s have a joke! koreografinje Evelyn Téri na Haydnovo glasbo.

Pri realizaciji projektov MSB je skupina strokovnjakov, imenovana s strani vodje MSB Tomaža Rodeta, stalno spremljala in vrednotila delo zaposlenih plesalcev, tako da so stil in zahtevnost projektov, ki so si sledili eden za drugim, stalno podrejali potrebam po napredku v njihovem znanju in usposobljenosti ter pridobivanju novih znanj in strokovnih kompetenc. Zaposleni plesalci so tako močno izboljšali kvaliteto klasičnobaletne tehnike, neoklasične baletne tehnike ter sodobnoplesnih zvrsti. Veliko pozornost so ves čas projekta namenili boljši tehnični in umetniški usposobljenosti, interpretaciji solističnih in zborovskih vlog, razvoju odrske prezence in osebnosti posameznika, usposobljenosti v interpretaciji različnih plesnih tehnik od klasičnobaletne do sodobne ter dvigu strokovne kondicije v vseh razsežnostih.

 

PROJEKTI:

BALET ZA LEBIČA (v počastitev leta Lojzeta Lebiča)

Glasba: Lojze Lebič

Koreografija: Gabriela Mede 

Število izvedb: 7

Sodelujoči v izvedbi: Gabriela Mede, Alena Medič, Aleks Theo Šišernik, Uroš Škaper in Mateja Železnik

Prvi projekt je bil posvečen letu slovenskega skladatelja Lojzeta Lebiča, koreografija pa je bila zaupana članici MSB, mladi Gabrieli Mede, ki je v preteklosti že opozorila nase s koreografskimi stvaritvami, delo pa postavila v okviru svojih delovnih obveznosti. Balet za Lebiča je po plati koreografskega jezika sodobnobaletna plesna stvaritev, na repertoar pa je bila uvrščena tudi z namenom povezovanja ter tesnega medsebojnega sodelovanja in spoštovanja zaposlenih plesalcev.


VALČEK 

Glasba: Peter Ilič Čajkovski

Koreografija: Maruša Vidmar in Tomaž Rode po Mihajlu Đuriću (priredba za pare)

Število izvedb: 2

Sodelujoči v izvedbi: Lara Flegar, Gabriela Mede, Alena Medič, Filip Jurič, Aleks Theo Šišernik in Uroš Škaper

Valček je bil prvi pristop na poti k izvedbam klasičnobaletnih del in je bolj neoklasične narave. Na repertoar je bil postavljen predvsem z namenom, da se ugotovi dejanska sposobnost plesalk in plesalcev v plesanju duetov, torej baletnega partnerstva med žensko in moškim. Poleg tega je Valček od plesalk in plesalcev zahteval določen nivo ravno pravšnje, ne prezahtevne umetniške interpretacije, in je tako ponudil še vpogled v dejansko začetno

stopnjo umetniškega razvoja posameznikov, iz katere je izhajalo nadaljnje izobraževanje zaposlenih. Delo sta po originalni koreografiji za šest deklet koreografa Mihajla Đurića za dekleta in fante priredila priznana slovenska baletna pedagoginja Maruša Vidmar in vodja MSB Tomaž Rode.


ZGODBE Z MARSA IN VENERE (v počastitev leta Christopha W. Glucka)

Glasba: Christoph Willibald Gluck

Koreografija: Claudia Sovre

Število izvedb: 5

Sodelujoči v izvedbi: Lara Flegar, Gabriela Mede, Alena Medič, Mateja Železnik, Filip Jurič, Aleks Theo Šišernik in Uroš Škaper

S postavitvijo dela Zgodbe z Marsa in Venere so mladi plesalci prvič dobili vpogled v nastajanje novega koreografskega dela ter spoznali pomen medsebojnega sodelovanja koreografa in plesalcev. Za prvo tovrstno priliko je bilo izbrano delo, primerno po svoji zahtevnosti, ki od baletnih plesalk in plesalcev ni zahtevalo prekomernega napora. Zgodbe z Marsa in Venere so bile z ozirom na izbiro koreografa na repertoar MSB postavljene

načrtno in z namenom postopnega strokovnega uvajanja v postavitev novih, še neobstoječih baletnih in plesnih del ter sodelovanja plesalk in plesalcev v procesu nastajanja. Za koreografinjo je bila izbrana slovenska umetnica Claudia Sovre, ki je nase opozorila z odlično uvrstitvijo na prvem Slovenskem tekmovanju koreografskih miniatur, ki ga je DBUS organiziral junija 2014.


VEČER BALETNE KLASIKE

Sodelujoči v izvedbi: Metka Beguš, Lara Flegar, Gabriela Mede, Alena Medič, Anamaria Radanovič, Mateja Železnik, Filip Jurič, Aleks Theo Šišernik in Uroš Škaper 

Število izvedb: 7

 

GUSAR – pas de trois / pas de deux

Glasba: Riccardo Drigo

Koreografija po M. Petipaju: Maruša Vidmar in Tomaž Rode

 

DON KIHOT SUITE

Glasba: Ludwig Minkus

Koreografija po M. Petipaju: Arianne Lafita Gonzalves in Vittorio Galloro

 

HARLEKINADA – pas de deux

Glasba Cesare Pugni

Koreografija po M. Petipaju: Arianne Lafita Gonzalves in Vittorio Galloro 

 

GRAND CODA

Glasba: Cesare Pugni

Koreografija: Arianne Lafita Gonzalves in Vittorio Galloro 

 

GUSAR – variacija Medore

Glasba: Riccardo Drigo

Koreografija po M. Petipaju: Claudia Sovre

 

DON KIHOT – variacija Mercedes

Glasba: Ludwig Minkus

Koreografija po M. Petipaju: Claudia Sovre

 

Večer baletne klasike je bil poimenovan projekt, v katerega so se vključevali različne znane variacije, pas de deuxi, pas de troisi in code v prvi fazi nadaljnjega razvoja mladih baletnih plesalk in plesalcev. Od teh se pri izvedbi projekta ni pričakovalo nadpovprečnih dosežkov, pač pa izključno strokovna korektnost izvedbe s stilskega, tehničnega in umetniškega vidika. Za delovno stimulacijo zaposlenih na projektu so bila izbrana pretežno tista dela klasičnobaletnega repertoarja, ki so tudi samim baletnim plesalkam in plesalcem pomenila osebni izziv in lastno željo po njihovi interpretaciji, ob tem pa so jih pri izbiri usmerjali baletni strokovnjaki, ki so jih opozarjali na osebne plesne karakterje, primerne za interpretacijo posameznega baletnega dela. Ob naštetem predstavlja Večer baletne klasike tudi znanje zaposlenih baletnih plesalk in plesalcev, ki ga lahko pokažejo in uporabijo na katerikoli avdiciji za sprejem v profesionalne baletne ansamble doma ali v tujini.

Koreografske postavitve originalnih koreografij so bile zaupane različnim domačim in tujim baletnim strokovnjakom, tako da so bili lahko zaposleni deležni čim več različnih koristnih strokovnih informacij in načinov dela z različnimi koreografi, ob tem pa tudi vpogled v različne klasičnobaletne šole: rusko, kubansko in italijansko. Tako so pri nastajanju sodelovali priznana slovenska baletna pedagoginja Maruša Vidmar, priznana mednarodno uveljavljena baletna umetnika, Kubanka Arianne Lafita Gonzalves in Italijan Vittorio Galloro, Tomaž Rode in Claudia Sovre. 


TRNULJČICA – pas de deux princese Florine in Plave ptice

Koreografija: Marius Petipa

Glasba: Peter Iljič Čajkovski

Alena Medič in Tomaž Golub


KOREOPLES – Spodbujanje ustvarjalnosti mladih

 

MIND

Glasba: Davor Herceg

Koreografija in ples: Gabriela Mede, Uroš Škaper

Število izvedb: 2

 

GRAND DUO

Glasba: Aldo Kumar

Koreografija in ples: Filip Jurič, Aleks Theo Šišernik

Število izvedb: 1

 

OB SVOJEM ČASU

Glasba: Milko Lazar

Koreografija in ples: Metka Beguš, Lara Flegar, Alena Medič, Mateja Železnik / Monika Zorko

Število izvedb: 12

Koreoples je bil na repertoar MSB uvrščen z namenom spodbujanja koreografskih ustvarjalnosti zaposlenih, ki so posamezna dela sami koreografsko oblikovali in jih tudi izvajali. Nekateri so pri tem pokazali pravo nadarjenost in celovitost koreografskega pristopa, upoštevajoč dramaturgijo, koreografski jezik in smiselnost dela – in prav to je bil namen Koreoplesa. Vsekakor so zaposleni dobili možnost lastne koreografske preizkušnje, ki je lahko posameznim plesalkam in plesalcem odpirala nove možnosti in jim pozneje pomagala pri razmisleku o nadaljnji umetniški poti na področju profesionalne baletne kariere. Edini pogoj, ki so ga zaposleni morali upoštevati, je bil izbor glasbe s široke palete del slovenskih skladateljev, vsi drugi segmenti, ki jih je treba upoštevati pri nastanku novih baletnih in plesnih del – od stila do številčnosti vključenih – pa so bili zaupani plesalkam in plesalcem. 


LARGO

Glasba: Georg Friedrich Händel

Koreografija: Vlasto Dedovič

Postavitev koreografije: Maruša Vidmar

Število izvedb: 9

Sodelujoči v izvedbi: Lara Flegar in Uroš Škaper

Seznanjanje mladih baletnih plesalk in plesalcem s koreografsko zapuščino slovenskih koreografov preteklih generacij je neobhodno in nujno za njihovo poznavanje. Largo enega največjih slovenskih koreografov, žal preminulega umetnika Vlasta Dedoviča, sodi med najlepše domače baletne stvaritve. Koreografija od izvajalcev zahteva popolno poznavanje Dedovičevega stila, močno senzibilno interpretacijo in zahtevno prelivanje korakov, kot da bi bila celotna koreografija en sam baletni korak.


ŠTIRI ZADNJE PESMI

Glasba: Richard Strauss

Koreografija: Gaj Žmavc

Število izvedb: 3

Sodelujoči v izvedbi: Metka Beguš, Lara Flegar, Gabriela Mede, Alena Medič, Petra Pibernik, Monika Zorko, Mateja Železnik, Tomaž Golub, Aleks Theo Šišernik in Uroš Škaper

Štiri zadnje pesmi so bile uvrščene na repertoar MSB v čast proslavitve leta skladatelja Richarda Straussa. Izvedba je pomenila prvi projekt MSB, pri katerem je koreografski jezik povsem sodobno obarvan. Baletne plesalke in plesalci so tako pristopili k delu z enim najbolj talentiranih mladih slovenskih koreografov, Gajem Žmavcem, ki ga odlikuje lasten in svojevrsten koreografski jezik, stilno usmerjen v sodobni balet, ter pridobili neprecenljive izkušnje. Delo Štiri zadnje pesmi je zahtevno tako s tehničnega vidika, pri katerem se prepletajo številni skupinski plesi, dueti in soli, ki za plesne elemente uporabljajo plesalkam in plesalcem do sedaj še nepoznane oblike, prav tako pa je tudi zahtevno z vidika umetniške interpretacije, ker od vsakega posameznika zahteva globoko dramatično interpretacijo vloge, ki jo lahko upodobi le z veliko mero zahtevane odrske prezence.


VALSE FRESCO (originalna verzija)

Glasba: Peter Iljič Čajkovski

Koreografija: Mikajlo Đurić

Postavitev koreografije: Maruša Vidmar

Število izvedb: 11

Sodelujoči v izvedbi: Metka Beguš, Lara Flegar, Alena Medič, Monika Zorko

Valse fresco je baletno delo, ki je tokrat v originalni koreografiji Mihajla Đurića nadaljevalo pot k ciljem, ki so bili zastavljeni v projektu št. 2, in so zato vso njegovo zahtevnost prikazale  baletne plesalke, ki so bile precej bolj umetniško dozorele kot pred letom dni. Če so baletne plesalke in plesalci v Štirih zadnjih pesmih dokazali v letu dni pridobljen viden napredek v izvajanju del sodobnega koreografskega jezika, pa so pri Valse fresco enako dokazali v primeru upodabljanja klasičnobaletnega jezika. Postavitev originalne koreografije je bila zaupana Maruši Vidmar, ki je pred leti pri nastajanju dela s koreografom tudi dejansko sodelovala ter je zato poznala vse njegove zahteve in napotke za popolno izvedbo.


MUNECOS – LUTKI

Glasba: Rembert Egües

Koreografija: po Albertu Méndezu: Mónika Barna in György Szakály

Število izvedb: 3

Sodelujoči v izvedbi: Alena Medič in Tomaž Golub

Munecos ali Lutki je pas de deux kot predstava sama zase. Pri nas delo še nikoli prej ni bilo izvedeno, kot vodilo za njegovo uvrstitev na repertoar MSB pa je bila visoka stopnja zahtevnosti izvedbe in njegova interpretacija, ki občasno poseže po pravih akrobatskih likih. Z Munecos so plesalci MSB pridobili še nova znanja v izvajanju odrskih »vragolij«, ki pa same po sebi za interpreta še zdaleč niso nič drugega kot popolna koncentracija v izvedbi, ki zahteva izkušenega plesalca. Ob začetku projekta »Karierne perspektive II – Mladi slovenski balet« bi bila izvedba tako zahtevnega dela povsem nemogoča, njegova poznejša uvrstitev na repertoar MSB pa samo dokazuje izredne dosežke posameznih baletnih plesalk in plesalcev, zaposlenih na projektu. V okviru Mednarodnega poletnega baletnega seminarja DancS Piran 2015 so plesalci MSB v okviru dodatnega strokovnega usposabljanja sodelovali na klasičnobaletnih delavnicah Monike Barne in Györgya Szakályja, kjer so se naučili izvajati pas de deux Munecos.


LET’S HAVE A JOKE!

Glasba: Joseph Haydn

Koreografija: Evelyn Téri

Število izvedb: 3

Sodelujoči v izvedbi: Metka Beguš, Lara Flegar, Alena Medič, Petra Pibernik, Monika Zorko, Mateja Železnik, Tomaž Golub in Uroš Škaper

Balet z naslovom Let’s have a joke! je koreografirala Evelyn Téri, mednarodno uveljavljena baletna umetnica, ki je med drugim leta 2015 pripravila koreografijo tudi za znameniti Operni ples v Dunajski državni operi. Za celotni ansambel Mladega slovenskega baleta je postavila zanimivo in hudomušno koreografijo, ki jo odlikuje za plesalke in plesalce povsem nov, pa hkrati svojevrsten in prepoznaven koreografski jezik. Pri delu s prof. Téri so plesalci MSB »pogledali« v nove strokovne in profesionalne razsežnosti, ki jih je podajala strokovnjakinja, v mednarodnem polju baletne umetnosti še posebej poznana kot mojstrica dela z mladimi baletnimi plesalkami in plesalci. Med drugim je kontinuirano delala tudi z mladim ansamblom Dunajskega državnega baleta.


BENEŠKI KARNEVAL

Glasba: Cesare Pugni

Koreografija po Mariusu Petipaju: Arianne Lafita Gonzalves in Vittorio Galloro

Število izvedb: 1

Sodelujoči v izvedbi: Lara Flegar, Gabriela Mede, Alena Medič, Mateja Železnik, Filip Jurič, Aleks Theo Šišernik in Uroš Škaper, z udeleženci Mednarodnega poletnega baletnega seminarja DancS Piran 2014

Beneški karneval je klasičnobaletno delo, s katerim so na projektu zaposlene baletne plesalke in plesalci dobili vpogled v zahtevnejša klasičnobaletna dela, ki jih izvajajo tako solisti kot ansambel. Sinteza medsebojnega sodelovanja solistov in ansambla je v baletni umetnosti namreč izjemno pomembna, saj je razlika med izvajanjem samostojnih pas de deuxov, variacij, pas de troisov itd. in del, v katerih sodeluje številčen ansambel, očitna. Za to priložnost se je MSB povezal z udeleženci Mednarodnega poletnega baletnega seminarja DancS Piran, ki so skupaj ustvarili in javno izvedli divertissement iz baleta, v katerem se prepletajo štirje solistični pari, dekleta pa izvajajo vlogo baletnega zbora. Delo sta po originalni klasičnobaletni koreografiji mojstra Mariusa Petipaja priredila in postavila priznana mednarodna baletna umetnika, Kubanka Arianne Lafita Gonzalves in Italijan Vittorio Galloro, ki sta tudi sicer v času nastajanja projekta z baletnimi plesalkami in plesalci MSB vodila 14-dnevno strokovno usposabljanje iz interpretacije klasičnobaletnih del različnih interpretacijskih narav.


PREVALJSKA LEGENDA – celovečerni balet

Glasba: Lojze Lebič

Koreografija: Claudia Sovre

Število izvedb: 5

Sodelujoči v izvedbi: Metka Beguš, Lara Flegar, Gabriela Mede, Alena Medič, Monika Zorko, Mateja Železnik, Aleks Theo Šišernik in Uroš Škaper

Pobudo za projekt Prevaljska legenda je dalo Kulturno društvo Mohorjan iz Prevalj, ki je želelo z njo obeležiti leto velikana slovenske glasbe, Lojzeta Lebiča, in prenesti znano prevaljsko zgodbo pisca Antona Sušnika v koreografski jezik. Tako je nastalo prvo celovečerno odrsko delo Mladega slovenskega baleta, v katerem so sodelovali plesalci in Akademski pevski zbor Mohorjan. Prevaljska legenda je tako leta 2014 po večletnih neuspešnih poskusih postavitve končno zaživela na odru. Prepletanje številnih vlog karakterno močno različnih likov od baletnih plesalk in plesalcev ni zahtevalo zgolj korektne izvedbe plesnega dela koreografije, temveč tudi zahtevno in natančno izdelano umetniško interpretacijo, ki je zagotovo predstavljala nov mejnik v njihovem strokovnem razvoju. Koreografijo je oblikovala Claudia Sovre, s katero so na projektu zaposleni baletne plesalke in plesalci v preteklosti že imeli medsebojne delovne izkušnje. Koreografski jezik v Prevaljski legendi je neoklasične narave, s katerim je koreografinji ob prepletanju plesalcev s pevskim zborom uspelo ustvariti močno dramsko zgodbo, ki je na premieri doživela pravi triumf.


BOŽIČNA ZGODBA – HRESTAČ (v koprodukciji s SNG Opera in balet Ljubljana)

Glasba: Peter Iljič Čajkovski

Koreografija: Youri Vámos

Število izvedb: 24

Sodelujoči v izvedbi: Metka Beguš, Lara Flegar, Alena Medič, Monika Zorko, Mateja Železnik, Aleks Theo Šišernik in Uroš Škaper

K uprizoritvi Hrestača – Božične zgodbe madžarskega koreografa in režiserja Yourija Vámosa je DBUS v okviru projekta »Karierne perspektive II – Mladi slovenski balet« pristopilo zato, ker je SNG Opera in balet ravno v času, ko je imel MSB načrtovano delo na novem projektu z naslovom Božična pravljica, nujno potreboval baletne plesalke in plesalce za realizacijo lastnega projekta. Ker je MSB kontinuirano sodeloval s SNG Opera in balet Ljubljana pri realizaciji projekta št. 19 – Seznanjanje z delom in uvajanje v delo profesionalnega baletnega ansambla je bil z vodstvom SNG Opera in balet Ljubljana sprejet dogovor, da se sodelovanje MSB v predstavi Hrestač – Božična zgodba zaradi njegove zahtevnosti in obsega sodelovanja baletnih plesalk in plesalcev MSB označi kot koprodukcijski projekt med SNG Opera in balet Ljubljana in DBUS v okviru projekta »Karierne perspektive II – Mladi slovenski balet«. V predstavi je večina baletnih plesalk in plesalcev MSB sodelovala v vidnejših vlogah, balerini Aleni Medič pa je bila zaupana celo povsem solistična vloga Klare, ki je znana po zahtevni solistični variaciji. Hrestač – Božična zgodba je baletna predstava, ki pričara decembrsko praznično vzdušje. Eno najlepših baletnih pravljic, ki jo je libretist Marius Petipa zasnoval po Dumasovi adaptaciji Hoffmannove pravljice Hrestač in mišji kralj, je koreograf Youri Vámos nadgradil z znano brezčasno Božično zgodbo Charlesa Dickensa. Velika baletna uspešnica SNG Opera in balet Ljubljana je uprizoritev z globokim sporočilom, da lahko človeka osrečita tudi prijaznost in sočutje do drugih ljudi.


PASTIR (v sodelovanju s SNG Opera in balet Ljubljana – plesalke in plesalci MSB v solističnih vlogah)

Glasba: Peter Šavli

Koreografija: Tanja Pavlič

Število izvedb: 5

Sodelujoči v izvedbi: Metka Beguš, Alena Medič, Mateja Železnik in Uroš Škaper

Sodelujoči pri projektu kot rezerve v predstavi: Lara Flegar, Gabriela Mede, Monika Zorko in Aleks Theo Šišernik

Pastir je operno-baletna predstava tekočega repertoarja SNG Opera in balet Ljubljana, v kateri nastopajo operni pevci in baletni plesalci. Glede na to, da so plesalci MSB zasedli prav vse baletne like v enourni predstavi, ki so povrhu še solistične narave, jo lahko štejemo kot še en projekt v okviru projekta »Karierne perspektive II – Mladi slovenski balet«. Odločitvi za sodelovanje v projektu je botrovalo dejstvo, da mladim baletnim plesalcem preizkušnja v upodabljanju vlog komične narave in nastopanje pred mladim občinstvom pomeni pridobitev dodatnih izkušenj na njihovi razvojni poti, poleg tega pa jim je bila dana redka priložnost, da so se lahko predstavili v solističnih vlogah v okviru javnega zavoda SNG Opera in balet Ljubljana.


CARMEN, balet v dveh dejanjih

Glasba: Georges Bizet

Koreografija: Tomaž Rode

Število izvedb: 12

Sodelujoči v izvedbi: Metka Beguš, Lara Flegar, Alena Medič, Petra Pibernik, Anamaria Radanovič, Monika Zorko, Mateja Železnik, Tomaž Golub in Uroš Škaper

Predstava je nastala v koprodukciji z DBUS.

Po letu dni delovanja Mladega slovenskega baleta je bilo nujno potrebno narediti korak naprej in na projektu zaposlenim plesalcem ponuditi nov izziv, tokrat z zahtevnim preizkusom izvajanja celovečernega baleta v dveh dejanjih. Carmen je bila zasnovana povsem načrtno, in sicer ne kot predstava zaradi predstave same, temveč kot predstava zaradi vsakega posameznega plesalca MSB, z upoštevanjem tistega, kar na svoji umetniški poti najbolj potrebuje in kar ga kot posameznika uvršča v določeno karakterno skupino. V predstavi so zajete številne različne emocije, gradacije posameznih vlog, karakterno in emocionalno povsem različni plesi: variacije, pas de deuxi, borbe, skupinski plesi itd., iz katerih so plesalke in plesalci lahko prejeli nujna dodatna znanja, predvsem pa pridobili dragocene izkušnje v poustvarjanju zahtevnih solističnih vlog. Koreograf predstave je vodja MSB Tomaž Rode, ki je Carmen uvrstil na repertoar Mladega slovenskega baleta izključno z namenom, da bi ponudil zaposlenim baletnim plesalkam in plesalcem dodatno strokovno znanje in stimulacijo za njihovo nadaljnje umetniško potovanje.


VEČER BALETNE KLASIKE II:

PLAVA PTICA, pas de deux princese Florine in Plave ptice iz baleta Trnuljčica

Glasba: Peter Iljič Čajkovski

Koreografija: Marius Petipa

Postavitev koreografije: Tomaž Rode

Število izvedb: 3

Sodelujoči v izvedbi: Alena Medič in Tomaž Golub.

LABODJE JEZERO, pas de deux Belega laboda (Odette) in princa Siegfrieda

Glasba: Peter Iljič Čajkovski

Koreografija: Lew Ivanov

Postavitev koreografije: Viktor Isajčev

Število izvedb: 1

Sodelujoči v zasedbi: Lara Flegar in Uroš Škaper

LABODJE JEZERO, pas de deux Črnega laboda (Odile) in princa Siegfrieda

Glasba: Peter Iljič Čajkovski

Koreografija: Marius Petipa

Postavitev koreografije: Viktor Isajčev

Število izvedb: 1

Sodelujoči v zasedbi: Mateja Železnik in Uroš Škaper

Plava ptica iz baleta Trnuljčica sodi med zahtevnejše pas de deuxe klasičnega baletnega repertoarja. Ne toliko zaradi tehnike same, temveč zato, ker njegova popolna interpretacija zahteva zrela plesalca. MSB je na svojem repertoarju potreboval tudi znana dela skromnejše zasedbe, zato je bila Plava ptica optimalna izbira, s katero je MSB lahko sodeloval na različnih prireditvah in baletnih koncertih. Izvajanje Plave ptice je bilo zaupano tehnično usposobljenima plesalcema MSB, Aleni Medič in Tomažu Golubu, koreografijo zanju pa je po originalni koreografiji Mariusa Petipaja prenesel vodja MSB Tomaž Rode.

Oba pas de deuxa iz najbolj znanega klasičnega baleta Labodje jezero predstavljata eno najtežjih preizkušenj za baletne plesalce. Tehnično zahtevnost še povečuje sila zahteven in zahtevan stil interpretacije tako enega kot drugega pas de deuxa. Študiju obeh pas de deuxov, tako Belega laboda ali Odette in Princa kot Črnega laboda ali Odile in Princa, smo posvetili veliko časa, javno pa ju nismo želeli predstaviti vse dotlej, dokler plesalci niso pokazali strokovne pripravljenosti, ki se je od njih zahtevala. Žal je tik pred prvo izvedbo zbolel plesalec MSB, Uroš Škaper, in k sodelovanju sta prijazno priskočila prvak baleta SNG Maribor, Anton Bogov, ki je z balerino Laro Flegar odplesal pas de deux Belega laboda, in Yujin Muraishi, član baleta SNG Opera in balet Ljubljana, ki je z balerino Matejo Železnik odplesal pas de deux Črnega laboda. Oba pas de deuxa je s plesalci MSB pripravljal baletni mojster baleta SNG Opera in balet Ljubljana, Viktor Isajčev.


RATATOUILLE, balet za otroke

Glasba: Giacchino Rossini

Koreografija: Tijuana Križman Hudernik

Število izvedb: 6

Sodelujoči v izvedbi: Metka Beguš, Lara Flegar, Alena Medič, Petra Pibernik, Anamaria Radanovič, Monika Zorko, Mateja Železnik, Tomaž Golub in Uroš Škaper

Ratatouille je zgodba o nepričakovanem prijateljstvu, pogumu, drznosti, iznajdljivosti in veri vase. Je zgodba o tem, da mora vsak najti svojo pot, ne glede na to, kaj mu pridigajo drugi. Zgodba o tem, da moraš vedno in povsod ostati zvest samemu sebi. Z uvrstitvijo baleta Ratatouille na repertoar projektov je MSB v paleto dokaj resnega klasičnobaletnega, neoklasičnega in sodobnega spektra predstav dodal še baletno predstavo, namenjeno mlajši generaciji otrok. Z njo je širil prepoznavnost baletne umetnosti, da bi z njo pravočasno seznanil najmlajše. Plesanje predstav za otroke se v marsičem razlikuje od plesanja resnih predstav za odrasle. Otroke je mnogo teže pritegniti h koncentriranemu spremljanju izvedbe in jih do konca držati v napetosti. Zato je dal Ratatouille plesalkam in plesalcem nove razsežnosti v oblikah umetniške interpretacije, s katero so zadovoljili pričakovanja številnih otrok po vsej Sloveniji.

Koreografija baleta za otroke, Ratatouille, je bila zaupana mladi slovenski baletni umetnici, Tijuani Križman Hudernik, ki je v preteklosti s svojimi koreografijami dokazala nadarjenost predvsem pri ustvarjanju za najmlajše. Ratatouille z Mladim slovenskim baletom je tako postal še en viden dosežek v njeni koreografski karieri.


BOŽIČNA PRAVLJICA – HRESTAČ, BALETNI PRINC

Glasba: Peter Iljič Čajkovski

Koreografija: Tomaž Rode, Claudia Sovre, Ana Trojnar

Število izvedb: 1

Sodelujoči v izvedbi: Metka Beguš, Lara Flegar, Alena Medič, Petra Pibernik, Monika Zorko, Mateja Železnik in Uroš Škaper

Božična pravljica – Hrestač, baletni princ je zadnji projekt MSB, ki je nastal v koprodukciji z DBUS in baletnim oddelkom Glasbene šole Kamnik. V projektu so zaposleni plesalke in plesalci pokazali celovito znanje in izkušnje, ki so jih pridobili tekom projekta. Božična pravljica je klasični balet v dveh dejanjih in je priredba znane zgodbe o Hrestaču. Projekt je primeren za uprizarjanje v božično-novoletnem času.


SEZNANJANJE Z DELOM IN UVAJANJE V DELO PROFESIONALNEGA BALETNEGA ANSAMBLA

Zaposleni na projektu »Karierne perspektive II – Mladi slovenski balet« so v okviru svojih delovnih obveznosti ves čas poteka projekta sodelovali v predstavah obeh nacionalnih zavodov s področja baletne umetnosti, SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Maribor. Namen sodelovanja je bil predvsem seznanjanje z delom in uvajanje v delo profesionalnega baletnega ansambla, kar bo zaposlenim ob pridobitvi rednega delovnega razmerja pomagalo pričeti z delom brez dolgotrajnega uvajanja, prav tako pa lahko vodje baletnih ansamblov dobijo vpogled v strokovno pripravljenost posamezne plesalke oziroma posameznega plesalca. Baletne plesalke in baletni plesalci MSB so sodelovali v skupaj v 14 različnih predstavah, od tega v 9 predstavah SNG Opera in balet Ljubljana in v 5 predstavah SNG Maribor.

 

COPPELIA NA MONTMARTRU – balet v dveh dejanjih koreografa Yourija Vámosa

SNG Opera in balet Ljubljana

Število uprizoritev: 3

Sodelujoči: Metka Beguš, Gabriela Mede, Mateja Železnik, Uroš Škaper

 

NEVARNA RAZMERJA – balet v enem dejanju koreografinje Valentine Turcu

SNG Maribor

Število uprizoritev: 3

Sodelujoči: Filip Jurič

 

SKRIVNOST LJUBEZNI JE VEČJA OD SKRIVNOSTI SMRTI – otvoritveni koncert sezone 2015/16

SNG Opera in balet Ljubljana

Število uprizoritev: 2

Sodelujoči: Metka Beguš, Gabriela Mede, Alena Medič, Lara Flegar, Mateja Železnik, Monika Zorko, Uroš Škaper, Aleks Theo Šišernik

 

TRISTAN IN IZOLDA – sodobni balet v dveh dejanjih koreografa Dana Datcuja

SNG Opera in balet Ljubljana

Število uprizoritev: 8

Sodelujoči: Alena Medič, Mateja Železnik

 

DON KIHOT – klasični balet v treh dejanjih koreografa Ireka Mukhamedova po Petipaju

SNG Opera in balet Ljubljana

Število uprizoritev: 3

Sodelujoči: Metka Beguš, Alena Medič, Mateja Železnik, Uroš Škaper

 

NETOPIR – baletni vložek koreografa Iva Kosija v opereti 

SNG Opera in balet Ljubljana

Število uprizoritev: 8

Sodelujoči: Metka Beguš, Alena Medič, Lara Flegar, Gabriela Mede, Mateja Železnik, Monika Zorko, Uroš Škaper, Aleks Theo Šišernik

 

CARMEN – balet v enem dejanju

SNG Maribor

Število uprizoritev: 1

Sodelujoči: Aleks Theo Šišernik

 

NAVIHANKA

SNG Maribor

Število uprizoritev: 5

Sodelujoči: Aleks Theo Šišernik

 

LABODJE JEZERO

SNG Maribor

Število uprizoritev: 11

Sodelujoči: Metka Beguš, Alena Medič, Lara Flegar, Gabriela Mede, Mateja Železnik, Monika Zorko, Uroš Škaper, Aleks Theo Šišernik

 

LABODJE JEZERO

SNG Opera in balet Ljubljana

Število uprizoritev: 22

Sodelujoči: Metka Beguš, Alena Medič, Lara Flegar, Gabriela Mede, Mateja Železnik, Monika Zorko, Uroš Škaper

 

KONCERT OB OTVORITVI SEZONE

SNG Opera in balet Ljubljana

Število uprizoritev: 1

Sodelujoči: 2

 

KATUSI

SNG Opera in balet Ljubljana

Število uprizoritev: 7

Sodelujoči: Metka Beguš

 

PEER GYNT

SNG Maribor

Število uprizoritev: 10

Sodelujoči: Alena Medič, Mateja Železnik

 

GORENJSKI SLAVČEK

SNG Opera in balet Ljubljana

Število uprizoritev: 1

Sodelujoči: Monika Zorko


Projekt – dodatni:

PLES V MESTU – PRIKAZ DELA BALETNIH PLESALCEV

Število uprizoritev: 2

Sodelujoči pri uprizoritvi: Metka Beguš, Lara Flegar, Alena Medič, Petra Pibernik, Monika Zorko, Mateja Železnik, Tomaž Golub, Uroš Škaper