Nazaj na BALET.SI – BALET za VAS / 2


Mednarodni dan plesa 2018

29. april 2018

Mednarodni plesni komite, ki deluje pod okriljem Mednarodnega gledališkega inštituta ITI Unesco, je leta 1982 ustanovil Mednarodni dan plesa. Praznujemo ga 29. aprila, na rojstni dan Jeana-Georgesa Noverra (1727−1810), stvaritelja novodobnega baleta. Vsako leto na ta dan obkroži svet poslanica ene od znamenitih osebnosti s področja plesa. Namen praznovanja in vsakoletne poslanice je povezati vse zvrsti plesa, da bi častili to obliko umetnosti in vedno znova odkrivali njeno univerzalnost, da bi premagali vse politične, kulturne in etnične ovire ter povezali ljudi skozi mir in prijateljstvo v jeziku, ki mu pravimo PLES. 

Društvo baletnih umetnikov Slovenije je slovensko plesno poslanico, ki jo slovenskemu plesnemu krogu sporoča slovenski baletni umetnik, uvedlo po vzoru drugih držav leta 2009. Prva, leta 2009, je bila zaupana koreografu, baletnemu plesalcu in Umetniškemu direktorju baleta SNG Maribor, Edwardu Clugu, druga, leta 2010, baletnemu plesalcu, koreografu, pedagogu in dobitniku strokovne nagrade Pia in Pino Mlakar 2010 za vseživljenjsko delo na področju baletne koreografije, Vlastu Dedoviču, leta 2011 baletnemu plesalcu, koreografu, pedagogu in dobitniku strokovne nagrade Lydie Wisiakove 2011 za vseživljenjsko delo na področju baletne umetnosti, Janezu Mejaču, leta 2012 baletnemu umetniku in častnemu predsedniku DBUS, dr. Henriku Neubauerju, leta 2013 solistki baleta SNG Maribor in koreografinji Valentini Turcu, leta 2014 Vojko Vidmar, nagrajenec s prešernovo nagrado za življenjsko delo leta 2015 plesalec Gregor Luštek, prejemnik nagrade Prešernovega sklada 2015, leta 2016 Ana Vovk Pezdir, pobudnica revija klasično baletnih šol in društev RS, leta 2017 predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije, Tomaž Rode ter leta 2018 Ljiljana Keča, prejemnica nagrade Lydie Wisiakove za življenjsko delo leta 2017.


Ljiljana Keča

Slovenska poslanica ob Mednarodnem dnevu plesa 2018

“Ples je umetnost v času, ki seže onkraj časa. 

  Gib izgine. 

  Korak odide. 

  Občutek življenja ostane. 

  Plesalec zato ustavlja čas. 

  Kdor odpleše življenje, ostaja večno mlad.”.


V letu 2018 je Mednarodno plesni poslanico zapisalo kar pet plesnih umetnikov iz različnih koncev sveta. V Društvu baletnih umetnikov Slovenije smo v slovenski jezik prevedli dve.

 

Marianela Boán, Kuba / koreografinja, plesalka in učiteljica 

Mednarodna plesna poslanica 2018

Tvoje telo je spočeto pred tabo in je prostor za vse rituale, ki ti pripadajo.

Ko prisluhneš svojemu telesu skozi ples, slišiš tudi mnoga telesa in ples zapeljevanj – skušnjav in  praznovanj, ki so last tvojih prednikov in last tvojevrste – last človeštva.

V svojem telesu hraniš plese, ki te bodo rešili.

Kdor pleše, se dotakne drugega prav izpod kože; ples se dotakne teže in vonja tvojega telesa, premaga snovne pregrade in izbriše meje med telesi in narodi.

Živela sem na obeh straneh zgodovine. Videla sem revščino in bogastvo, pokrajine in telesa, nahranjena z močjo in zlorabljena od moči. Moje delo izkopava, iščoč prava telesa med telesi, ki so javno razstavljena, v javnosti vidna.

Biti koreografinja na Kubi in v Dominikanski republiki – na čarobnih otokih, kjer živim, otokih, obdanimi s Karibskim morjem in ljudmi, ki plešejo že pred rojstvom – je že samo po sebi privilegij.

Ples je čudovit protistrup, je zdravilo, ki preprečuje razmah človeške norosti.

Vsem razseljenim osebam, beguncem in izgnancem širom po svetu pravim: imate deželo, ki je ves čas z vami in ki vam je nič in nihče ne more vzeti; deželo lastnega telesa.

Prevedla: Dubravka Celinšek


Ohad Naharin, Izrael / koreograf, umetniški vodja plesnega ansambla “Batseva Dance Company”, kreator gibalnega jezika GAGA

Mednarodna plesna poslanica 2018

Ples, ples je bivanje v trenutku. Je poslušanje razsežnosti občutkov. Ples pomeni dovoliti, da postane to poslušanje vir za vsa čustva, vse oblike in vsebine. Ne smemo pa pozabiti, od kod prihajamo.

Ko so me prvič vprašali, o čem govorijo moja dela, sem odvrnil, da govorijo sama zase. Govorijo o tem, kako se vsi njihovi delci ujamejo in strnejo v zgodbo – v plesno pripoved notranjosti prostora, krhkosti in eksplozivne moči; v raziskovanje giba, organizacije in strukture. Moje delo pomeni smejati se nam samim. Je dinamičnost, poveličevanje – pretiravanje in omalovaževanje, spojitev užitka in napora, je “pretvorba” norosti vsakega plesalca, njegovih strasti in fantazije v čisto obliko.

V svoji najboljši obliki je lahko ples dostojanstven, 

čeprav še daleč od popolnosti. Upreti pa se moramo nazadnjaškemu in nespremenljivemu razmišljanju, ki je zakoreninjeno  v marsikaterem plesnem izobraževanju. Zamenjajmo stare ideje za nove, boljše. In nikoli ne smemo pozabiti vsak dan malo zaplesati.

In nikoli ne smemo pozabiti vsak dan malo zaplesati …  nikoli pa pred ogledalom.Živela sem na obeh straneh zgodovine. Videla sem revščino in bogastvo, pokrajine in telesa, nahranjena z močjo in zlorabljena od moči. Moje delo izkopava, iščoč prava telesa med telesi, ki so javno razstavljena, v javnosti vidna.

Biti koreografinja na Kubi in v Dominikanski republiki – na čarobnih otokih, kjer živim, otokih, obdanimi s Karibskim morjem in ljudmi, ki plešejo že pred rojstvom – je že samo po sebi privilegij.

Ples je čudovit protistrup, je zdravilo, ki preprečuje razmah človeške norosti.

Vsem razseljenim osebam, beguncem in izgnancem širom po svetu pravim: imate deželo, ki je ves čas z vami in ki vam je nič in nihče ne more vzeti; deželo lastnega telesa.

Prevedla: Dubravka Celinšek