Nazaj na NOVICE DBUS / NOVICE IZ SVETA BALETA



80 LET JANEZA MEJAČA

Janez Mejač se je rodil 30. maja leta 1936 v Mokronogu, kjer je zaključil tudi osnovno šolo, potem pa ga je pot odpeljala v Ljubljano, kjer se je srečal z baletno umetnostjo. Skrivnosti mu je odkrivala izjemna ruska pedagoginja Nadedža Murašova.

Zaključil je gimnazijo in Srednjo baletno šolo v Ljubljani in po devetih letih honorarnega nastopanja je leta 1962 prejel naziv baletnega solista. Osem poletij zapored se je izpopolnjeval v Cannesu, ljubljanskemu baletnemu ansamblu pa je – z izjemo sezone 1965/66, ko je bil solist baleta v Göteborgu – zvest do upokojitve leta 1987 in naprej.

Gledališkim deskam je bil zvest štiri desetletja. V baletnem zboru je zaplesal v 38 predstavah. Vrhunci pa se nizajo od leta 1970, ko uradno zasede mesto prvega solista ljubljanskega baleta in dobri dve desetletji predstavlja vodilni steber v slovenskem baletnem prostoru. Oblikoval je 84 solističnih baletnih vlog, postavil 62 koreografij v dramskih gledališčih in operi, se podpisal pod 67 v ljubiteljskih gledališčih, zaplesal v 80-ih televizijskih oddajah in pripravil koreografije za 18 televizijskih projektov, dvajset let je vodil baletno izobraževanje za mlade v Trstu, bil je predavatelj za odrski gib in zgodovinske plese na Akademiji za glasbo v Ljubljani, dva mandata – v sezonah 1981-1984 in 1995-1998 – je bil vodja Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana, med letoma 1971 in 1973 je pripravil in organiziral kar 73 baletnih koncertov po Sloveniji in zamejstvu. Je pomembna osebnost med pobudniki, snovalci in izvajalci izobraževalnega programa Lutkovnega gledališča Ljubljana.

Tudi po upokojitvi se ob koreografiranju in pedagoškem delu aktivno vključuje v komisije ministrstva za kulturo in delovanje Društva baletnih umetnikov Slovenije.

Njegovo plodno in raznoliko ter predvsem izjemno kakovostno delo ni ostalo neopaženo v strokovnih krogih. Naziv vrhunski

umetnik mu je ministrstvo za kulturo podelilo leta 1973, dve leti kasneje je prejel nagrado Prešernovega sklada za vlogo Razuzdanca v baletu razuzdančeva usoda, leta 1979 na 8. Jugoslovanskem baletnem bienalu pa priznanje za vlogo Ženina v baletu Vrag na vasi.

Slovenski gledališki muzej je leta 2005 njegovo umetniško in življenjsko pot predstavil z razstavo in izdajo knjige z naslovom Janez Mejač, Danseur noble. Tako je Janeza Mejača poimenoval Pino Mlakar in je izjemno plemenita in redka kategorična oznaka za plesalca baleta, ki se je na najboljši možen način približal najgloblji sporočilnosti plesa. Ali kot je razmišljal Pino Mlakar – plešoči človek ni le predmet, temveč subjekt metafizične skrivnosti. In zato je plesanje umetniška vrednota, plesalec pa umetnik.

Televizija Slovenija je o Janezu Mejaču posnela film, 13. februarja leta 2011 mu je Društvo baletnih umetnikov Slovenije podelilo strokovno nagrado Lydie Wisiakove, saj da je izjemno zaznamoval slovensko baletno umetnost v drugi polovici 20. stoletja. 11. julija istega leta ga je za njegov vsestranski prispevek k slovenski baletni in gledališki umetnosti z Redom za zasluge odlikoval tudi takratni predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk.

Janez Mejač je tudi največji slovenski privrženec citroena – v letu 2013 je namreč kupil že 26-i avtomobil te francoske znamke.

Ves čas je ohranjal vezi z rodnim krajem in dolino. Je list Rastoče knjige Temeniške in Mirnske doline. Posebej odmevno pa je bilo njegovo oblikovanje vsebine odmevne kulturne prireditve Kresna noč, ene redkih v Sloveniji, če ne kar edini, ki je v letih med 1973 in 1990 vključevala v program klasični balet, pri čemer sta nastala tudi dva izvirna baleta Vidov ples in Sejem.

Janez Mejač je ob svojem 80-tem jubileju prejel naziv častni občan Občine Mokronog-Trebelno za izjemno obsežen, kakovosten in raznolik prispevek na področju slovenske baletne umetnosti, tako profesionalne kot tudi ljubiteljske, ter za neizbrisen in pomemben pečat k prepoznavnosti Mokronoga kot kraja, iz katerega izhaja in s katerim je vse življenje močno povezan. S svojim delovanjem v Sloveniji in tujini je vidno prispeval ne samo k prepoznavnosti lokalnega prostora, ampak tudi k prepoznavnosti celotne države.