Datum

10 Feb 2016

Ob

20:00 - 22:00

CARMEN

Balet s flamenkom v dveh dejanjih

Koncertna in gledališka dvorana Lendava, sobota, 10. februar 2016


Društvo baletnih umetnikov Slovenije & Flamenko – plesno kulturno društvo

Glasba: Georges Bizet

Koreografija: Tomaž Rode, 

Koreografija flamenko plesov: Ana Pandur Predin

Asistentka koreografa: Claudia Sovre, Scena in kostumi: Claudia Sovre, Tomaž Rode

Zasedba vlog:

Carmen Barbara Potokar  
Michaela Lara Flegar  
Don Jose Kenta Yamamoto  
Escamilio Yuki Seki  
Mercedes Alena Medič  
Frasquita Neža Rus  
Zuniga Ivan Greguš  
Adoria, ciganka Ana Pandur  
Manuela Monika Zorko  
Krčmarica Monika Zorko  
Prijateljici Carmen  Elena Gaber, Nina Slabe  
Dva vojaka  Jošt Martinčič, Nal Zgonc  
Ciganke Judita Corn, Eva Prodan Jasna Premelč, Irena Bernat. Mojca Štefanič   
Ljudstvo Jasna Mulej, Aleksandra Radetić, Barbara Pirih, Maryia Kavaliova, Nina Slabe, Jošt Martinčič, Nal Zgonc  

Carmen sodi med najbolj poznane in priljubljene španske zgodbe. Balet v koreografiji Tomaža Rodeta se za osnovo oprijema vsebine znane opere. Je klasično baletna inačica s številnimi atraktivnimi dueti, variacijami, pantomimami ter vložki pravega španskega Flamenca na znamenito glasbo Georgesa Bizeta, ki je leta 1875 napisal opero po noveli Prosperja Merimeeja. Uspeh opere je bil na njeni premieri velik, vendar pa so občinstvo kmalu za tem vznemirile nove slogovne prvine v delu in kritiki so opero raztrgali. Meriméjevi zgodbi so očitali, da je prostaška, glasbo pa so ožigosali, češ da je »Wagnerjanska« in »disonantna«. Tri mesece kasneje je Bizet umrl v veri, da je Carmen neuspešno delo. Kmalu pa so opero začeli hvaliti vsi, med drugim tudi znameniti komponisti kot Čajkovski, Brahms in Wagner.

Bizetova mojstrovina je z enkratno skladnostjo oživila literarno predlogo in lik usodne ženske povzdignila v mit. Glasbena platforma in človeška zgodba, ki se v operi, ki je še danes izjemno priljubljena, medsebojno prepletata oziroma dopolnjujeta, sta tako sugestivni, da so jo neštetokrat prirejali, ekranizirali, filmali in uprizarjali. Bizet, ki je bil eden najspretnejših mojstrov orkestracije svojega časa, je najbolj učinkovite trenutke opere priredil za simfonični orkester v dveh suitah, ki danes v največ primerih služita kot glasbena podlaga številnim baletnim in plesnim različicam. A to še zdaleč ni edina priredba. Slovita viloinista Pablo de Sarasate in Franz Waxman sta njene melodije predelala v virtuozni suiti za violino in orkester, med najbolj znane predelave pa sodi tudi baletna suita Carmen Rodiona Ščedrina, ki jo je posvetil svoji ženi, nedavno preminuli slavni balerini Maji Pliseckaji.Bizetova glasba je je tako spodbudila številne obdelave predvsem zato, ker je Bizet ustvaril vrsto izjemno prepoznavnih pa vendar nikakor ne trivialnih melodij, v katerih čutimo nepomirljiva nasprotja: boj za prevlado med moškim in neodvisno, neukrotljivo žensko naravo, nasprotje med civilizacijo in divjim svetom Ciganov in tihotapcev, ki mu pripada Carmen, notranji boj Don Joséja, nasprotje med vodenim, kolektivnim svetom tobačne tovarne in svobodnim življenjem junakinje, nasprotje med hladnim celinskim svetom, ki mu pripadamo in utripajočim Mediteranom, ki poje v Bizetovi glasbi.

Carmen se v baletni inačici že leta poslužuje veliko število baletnih in plesnih koreografov, saj glasba odpira brezmejne možnosti za plesno inspiracijo. Zgodba o Carmen s svojo dramsko zasnovo plesalcem nudi velik izziv v oblikovanju interpretacij posameznih vlog. 

Carmen Tomaža Rodeta, ki jo je kreiral za Mladi slovenski balet v sodelovanju z Društvoma baletnih umetnikov Slovenije in Flamenko plesno skupino CoraViento, nosi namen, da mladim plesalcem nudi ne le upodabljanje znane zgodbe na znano glasbo, temveč predvsem individualne možnosti posamičnih interpretacij zahtevnih vlog. Po njegovih besedah so plesalci v letu delovanja pod skrbnimi očesi priznanih baletnih mojstrov in koreografov, med njimi Maruše Vidmar, Arianne Lafita Gonzalves, Vittoria Gallora in drugih umetniško dozoreli, tehnično pa nadgradili svoje baletno znanje do mere, ki jim omogoča upodabljanje zgodbo, ki sicer predstavlja svojevrsten, za umetnika ne lahek izziv. Rode se je odločil za klasično baletno postavitev. Da bi predstavo zaznamoval španski temperament, v njej sodelujejo izvrstni plesalci španskega Flamenca. 


VSEBINA
Prva slika

Don José joče nad truplom umirajoče Carmen. V mislih se mu odvija razplet zgodbe, ki je pripeljal do tragičnega konca.  

V odmoru delavke na trgu pred tovarno cigaret v Sevilli plešejo Flamenko. Pride Carmen, ki vidi vojaka, ki straži na trgu. To je Don José. Carmen in Manuela že leta tekmujeta, kateri od njiju bo uspelo osvojiti srce marsikaterega moškega. Don Joséja obišče njegova zaročenka, priljubna Michaela, ki mu prinese materino pismo. Še preden ga Don José uspe prebrati, se med Carmen in Manuelo nenadoma, čeprav sprva le v igri za Joséja, razvije spopad, v katerem Carmen hudo rani Manuelo. Oficir Zuniga ukaže Joséju, naj Carmen aretira in pospremi v zapor, vendar ta s svojo segidiljo kaj hitro zapelje Joséja in ga napelje na to, da jo izpusti. Zuniga Joséja poniža, saj je Carmen omogočil, da je ušla.

Druga slika

Večer v krčmi Lillas Pastia.

Carmen, njeni prijateljici Frasquita in Mercedes ter drugi gosti plešejo. Carmen čaka Joséja, ki ji je ogrel srce kot še noben moški do sedaj. Ta naposled prispe. V gostilno stopi sloviti bikoborec Escamillo. Družba ga glasno pozdravi. Escamillo čare preizkuša na poželjivi Carmen, ki ji dvorjenje godi.  Ko Escamillo odite Don Joséja zajame val ljubosumja, a tega ne pokaže. Ko s Carmen ostaneta sama, ga ta zapelje v ljubezenskem duetu, ki ga prekinejo trobente, ki kličejo vojake v vojašnico. José bi moral oditi, a je Carmen razjarjena, ker jo hoče pustiti samo in ubogati vojaški ukaz. José ji zagotavlja, da ji je resnično vdan. Preseneti ju Zuniga, ki je prišel dvoriti Carmen. Med Joséjem in Zunigo se vname spor in José ubije Zunigo. Zdaj nima več izbire, zdaj mora zbežati s Carmen.

Tretja slika

Soteska v planinah.

Tihotapci sedijo ob ognju. Med njimi je tudi José, za katerega je Carmen dojela, da ji ni kos. Da bi se rešila ljubezni do njega želi zdaj osvojiti srce Escamilla. Carmen prerokujejo usodo iz kart, ki ji napovejo smrt. Tihotapci medtem načrtujejo nove podvige. V bližini se je znašla Micaëla, ki išče Joséja. K tihotapski družbi pride tudi Escamillo. Med njim in Josejem se razvname spopad, ki ga Carmen prekrine in od Don Joseja zahteva, da takoj odide. Escamillo povabi Carmen in vse ostale na bikoborbo.

Četrta slika

Trg pred areno v Sevilli.

Množica prihaja na bikoborbo in pozdravlja Escamilla in Carmen, ki v duetu poveličujeta slavo in ljubezen. Frasquita in Mercedes opozorita Carmen, da je v množici skrit besni José. Ves obupan, jo José ustavi, preden vstopi v areno, in še zadnjič, skoraj blazen od ljubosumja, terja od nje ljubezeb in zvestobo. Carmen želi v areno k Ecsamillu, zato ji José zarine nož v srce. Carmen izdihne v naročju Josejevem, ki ga je ves čas ljubila, ko iz arene zadoni hrušč ob Escamillovi zmagi.

Sledite ali všečkajte: