VELIKI GALA BALETNI VEČER OB 100-LETNICI SLOVENSKEGA BALETA

SNG Opera in balet Ljubljana, 22. junij 2019

Veliki gala baletni večer ob 100-letnici slovenskega baleta, ki je bil na sporedu v SNG Opera in balet Ljubljana, je pomenil najsvečanejši dogodek ob 100 letnici slovenskega baleta. Večer je v sodelovanju z SNG Opera in baleta Ljubljana ter SNG Maribor oblikovalo Društvo baletnih umetnikov Slovenije, na katerega pobudo je tudi nastal. Na večeru so nastopili baletni plesalci obeh nacionalnih baletnih gledališč ter DBUS. Spored je prikazal reprospektivo najmikavnejših del slovenskih koreografov skozi 100-letno zgodovino slovenskega baleta, seveda tistih, katerih “zapis” se je ohramil danes.

Bil je to večer, ki ga nebi smeli zamuditi!

PROGRAM:

POMLADNI PLES – spomin na Ruth Vavpotič

Glasba: Felix Bartholdy Mendelsohn

Koreografija: Lukas Zuschlag

ANA KLAŠNJA

INDIJSKI PLES – spomin na Ruth Vavpotič

Glasba: Lucijan Marija Škerjanc

Koreografija: Lukas Zuschlag

ANA KLAŠNJA

MOŽIČEK, odlomek iz prvega slovenskega baleta

Glasba: Josip Ipavec

Koreografija: Iko Otrin

Pripravila: Alenka Ribič

NINA KRAMBERGER, FILIP JURIČ

 

LOK

Koreografija: Pia in Pino Mlakar

Pripravila: Olga Andreeva

MARIN INO, FILIPO JORIO

SERENADA

Glasba: Benjamin Ipavec

Koreografija: Majna Sevnik Firšt

Pripravil: Viktor Isaičev

ELLI PURKUNEN, FILIP VILJUŠIĆ, HUGO MBENG, YUJIN MURAISHI

OGNJENA PTICA – pas de deux

Glasba: Igor Stravinski

Koreografija: Henrik Neubauer

Pripravila: Olga Andreeva

YAMAN MARIE KELEMET, YUKI SEKI

MAGNIFIKAT

Glasba: Johan Sebastian Bach

Koreografija: Milko Šparemblek

Pripravila: Mojca Kalar Simić

EMILIE TASSINARI, YUJIN MURAISHI

ROŽMARIN

Glasba: Katalena

Koreografija: Valentina Turcu

Pripravil: Matjaž Marin

EVGENIJA KOŠKINA, MATJAŽ MARIN

ČUDEŽNI MANDARIN – duet Dekleta in Mandarina

Glasba: Bela Bartok

Koreografija: Metod Jeras

Pripravila: Olga Andreeva

URŠA VIDMAR, LUKAS ZUSCHLAG

HORA

Glasba: Balanescu quartet

Koreografija: Edward Clug

Pripravil: Matjaž Marin

MIRJANA ŠROT, FILIP JURIČ

TRISTAN IN IZOLDA

Glasba: Richard Wagner

Koreografija: Ivo Kosi

Pripravil: Viktor Isaičev

TJAŠA KMETEC, FILIP VILJUŠIČ

ODLOMEK IZ 5. SIMFONIJE

Glasba: Ludwig van Beethoven

Koreografija: Janez Mejač

Pripravil: Viktor Isaičev

LUKAS ZUSCHLAG, HUGO MBENG, GAJ RUDOLF, YUJIN MURAISHI, FILIPPO JORIO

 

KAJN IN ABEL

Glasba: Francis Poulenc,Stevan Stojanović Mokranjac

Koreografija: Vlasto Dedovič

Pripravil: Matjaž Marin

PETAR ĐORČEVSKI, FILIP JURIČ

Sledite ali všečkajte:

ZVEZDE MEDNARODNIH BALETNIH ODROV V GALLUSOVI DVORANI CANKARJEVEGA DOMA

Natascha Mair
Dinu Tamazlacaru
Haruhi Otani
Ángel García Molinero
Eno Peci – foto Ronnie Böhm
Guilherme Gameiro Alves
Marize Fumero & Vargas Arionel

Nastopajo:

Ksenia Ovsyanick, prvakinja Nemškega državnega baleta v Berlinu 

Natascha Mair, prvakinja Baleta Dunajske državne opere 

Marize Fumero, prvakinja Kubanskega baleta iz Maiamija 

Haruni Otani, prvakinja Nacionalnega baleta v Madridu

Eleana Andreoudi, prvakinja Grškega nacionalnega baleta 

Iva Vitić Gameiro, prvakinja Baleta HNK Zagreb

Susanna Salviprvakinja Baleta opere v Rimu

Emilia Vuorio, Balet NDB Brno 

Tjaša Kmetec, solistka Baleta SNG Opera in balet Ljubljana

Jelena Lečić, solistka Baleta SNG Maribor

Nina Noč, solistka Baleta SNG Opera in balet Ljubljana

Asami Nakashima, solistka Baleta SNG Maribor 

Catarina de Meneses, solistka Baleta SNG Maribor 

Dinu Tamazlacaru, prvak Nemškega državnega baleta v Berlinu 

Jakob Feyferlik, prvak Baleta Dunajske državne opere

Anton Bogov, prvak Baleta SNG Maribor 

Vargas Arionel, prvak Kubanskega baleta iz Maiamija 

Angel Garcia, prvak Nacionalnega baleta v Madridu 

Thoriso Magongwa, Balet NDB Brno

Arthur Abram, Balet NDB Brno

Petar Dorčevski, prvak Baleta SNG Opera in balet Ljubljana

Yuya Omaki, solist Baleta SNG Maribor

Ionut Dinita, solist Baleta SNG Maribor

Eno Peci, solist Baleta Dunajske državne opere 

Guilherme Gameiro Alves, prvak Baleta HNK Zagreb

Alessandro Staino, prvak Baleta gledališča San Carlo, Napoli

Večer, ki ga ne smete zamuditi!

Ljubljana, Cankarjev dom, Gallusova dvorana 21. maj 2019 ob 19.30

Mednarodni gala koncert v počastitev 100-letnice slovenskega baleta

V koprodukciji Cankarjev dom, Društvo baletnih umetnikov Slovenije, SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Maribor.

Slavnostni baletni koncert bo predstavil znana imena priljubljenih plesnih umetnikov, ki osrečujejo srca občinstva priznanih svetovnih odrov. S koncertom se pridružujemo praznovanju 100-letnice poklicnega baleta v Sloveniji, ki je skozi svojo bogato zgodovino danes nepogrešljiv del mednarodnega baletnega prostora.

PROGRAM:

LABODJE JEZERO, pas de deux Odile in Princa Siegfrieda

Glasba: Peter Ilič Čajkovski

Koreografija: Marius Petipa

Susanna Salvi & Petar Đorčevski

Balet Rimske opera, Italija / Balet SNG Opera in balet Ljubljana

 

NEAR THIS

Glasba: Jules Massenet

Koreografija: Leo Mujić

Iva Vitić Gameiro & Guilherme Gameiro Alves

Balet HNK Zagreb, Hrvaška

 

PEER GYNT

Glasba: Edward Grieg

Koreografija: Edward Clug

Asami Nakashima & Yuya Omaki

Balet SNG Maribor

       

GISELLE, pas de deux Giselle in Princa Albrechta

Glasba: Adolph Charles Adam

Koreografija: Jean Coralli & Jules Perrot

Nina Noč & Alessandro Staino

Balet SNG Opera in balet Ljubljana / Balet gledališča San Carlo di Napoli, Italija

       

BLACK AND WHITE, pas de deux

Glasba: Peter Ilič Čajkovski

Koreografija: Mario Radacovsky

Emilia Vuorio & Arthur Abram

Balet NDB Brno

       

DON KIHOT, Grand pas de deux

Glasba: Ludwig Minkus

Koreografija: Marius Petipa

Haruhi Otani & Ángel García Molinero

Balet CND Madrid, Španija

       

*********

 

ESMERALDA, Grand pas de deux

Glasba: Cesare Pugni

Koreografija: Marius Petipa

Natascha Mair & Jakob Feyferlik

Balet Dunajske državne opera, Avstrija

       

SYMBIOSIS

Glasba: Philip Glass

Koreografija: Altea Nuñez Nieto

Haruhi Otani & Ángel García Molinero

Balet CND Madrid, Španija

       

MANON, pas de deux Manon in Des Grieuxa

Glasba: Julles Massenet

Koreografija: Sir Kenneth MacMillan

Marize Fumero & Vargas Arionel

Balet CCBM, ZDA

       

RADIO AND JULIET

Glasba: Radiohead

Koreografija: Edward Clug

Catarina de Meneses & Ionut Dinita

Balet SNG Maribor

       

LA SYLPHIDE

Glasba: Herman Severin Løvenskiold 

Koreografija: August Bournonville

Ksenia Ovsyanick & Dinu Tamazlacaru

Nemški državni balet Berlin, Nemčija

       

LEAVE ME

Glasba: Friedrich Georg Hendel 

Koreografija: Valentina Turcu

Iva Vitić Gameiro & Guilherme Gameiro Alves

Balet HNK Zagreb, Hrvaška

       

UMIRAJOČI LABOD

Glasba: Camille Saint-Saëns

Koreografija: Mario Radacovsky

Thoriso Magongwa

Balet NDB Brno

        

ONEGIN, Zaključni pas de deux Tatiane in Onegina

Glasba: Sergei Rachmaninoff

Koreografija: Valentina Turcu

Jelena Lečić & Anton Bogov

Balet SNG Maribor

 

*********

 

OPUS 25

Glasba: Frédéric Chopin

Koreografija: Eno Peci

Pianist: N.N.

Eleana Andreoudi & Eno Peci

Grški nacionalni balet, Atene – Grčija / Balet Dunajske državne opera, Avstrija

       

DOKTOR ŽIVAGO, duet Lare in Komarovskega

Glasba: Dmitri Shostakovich

Koreografija: Jiri Bubenicek

Tjaša Kmetec & Petar Đorčevski

Balet SNG Opera in balet Ljubljana

       

LA BOHEME

Glasba: Giacomo Puccini

Koreografija: Michael Pink

Marize Fumero & Arionel Vargas

Balet CCBM, ZDA

      

M-DAO (2016) – solo iz baleta

Glasba: Jocelyn Pook, based on Traditional Armenian song Dle Yarman

Koreografija: Yabin Wang

Ksenia Ovsyanick

Nemški državni balet Berlin, Nemčija

        

GUSAR, Grand pas de deux

Glasba: Adolph Adam

Koreografija: Marius Petipa

Asami Nakashima & Yuya Omaki

Balet SNG Maribor

       

LUMINOUS

Glasba: Max Richter

Koreografija: Andras Lukacs

Natascha Mair & Jakob Feyferlik

Balet Dunajske državne opera, Avstrija

       

LES BOURGEOIS “LA VIE EN ROSE”

Glasba: Jacques Brel

Koreografija: Ben Van Cauwenbergh

Kostum: Danielle Laurent

Dinu Tamazlacaru

Nemški državni balet Berlin, Nemčija

        

ADAGIETTO

Glasba: Gustav Mahler

Koreografija: Renato Zanella

Eleana Andreoudi& Eno Peci

Grški nacionalni balet, Atene – Grčija / Balet Dunajske državne opera, Avstrija

Sledite ali všečkajte:

RAZSTAVA 100 LET SLOVENSKEGA BALETA

13. maj 2019 – 13. junij 2019

Ljubljana, Cankarjev dom, prvo preddverje – vstop prost      

»Saj naš poklic je nor …« (P. Mlakar)

Avtorica razstave: Danica Dolinar; postavitev, grafična podoba: Mojca Turk

V sodelovanju Cankarjev dom,  Društvo baletnih umetnikov Slovenije, Slovenski gledališki inštitut, SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Maribor 

Jubilejna razstava predstavlja zgodbo o baletu na Slovenskem, o poklicu baletnih plesalcev, o njihovem telesu in odkrivanju umetniških svetov skozi različne vloge v baletnih predstavah. Ob tem opozarja tudi na nekatere pomembne spremljevalne umetnosti, kot so koreografija, glasba, kostumografija in scenografija. Vzpostavlja dialog s to dragoceno nesnovno dediščino od druge polovice 18. stoletja, ko je Ljubljana videla prve balete potujočih italijanskih in nemških gledaliških družin, do prvih slovenskih baletov, baletnih solistov in koreografov. Leta 1918, torej pred stotimi leti, je Ljubljana dobila prvi poklicni baletni ansambel, sledilo je obdobje baletnega razcveta, ki traja vse do danes. Pričevalci zgodbe bodo letaki, plakati in fotografije, ki jih hranijo naši arhivi, muzeji, narodna gledališča, nacionalna televizija, baletni umetniki sami ter spremljevalci baletne umetnosti.

Sledite ali všečkajte:

VEČER OB 100-LETNICI SLOVENSKEGA BALETA: KAKŠEN JE V RESNICI BLIŠČ SLOVENSKEGA BALETA

Romeo in Julija, foto: Tiberiu Marta

Nina Ambrož, Časnik Večer, 29. december 2018

 

 

Ker je pokojnina baletnih plesalcev borih 500 evrov, se težko upokojujejo, baletni zbori pa se starajo in so polni prekarcev.

Slovenski balet letos praznuje sto let. Septembra 1918 je bil v Ljubljani ustanovljen prvi profesionalni baletni ansambel. Baletu je v teh letih uspel visok vrhunski skok, po odrih se vrtijo izjemne klasične in sodobne predstave, dosegel je mase gledalcev, navdušenje žanje doma in v tujini. Plesalci in predstave so deležni laskavih pohval, vabljeni so na prestižne odre velikih baletnih hiš. A četudi je slovenski balet svetovno odmeven, ugleden, vrhunski in je nenehno v vzponu, status baletnika tega blišča ne odraža. Izpostaviti je treba raven skromnih pokojnin, socialne varnosti in bornih proračunov za uprizarjanje, kritičnih točk pa je še nekaj. Koliko se je v letošnjem Cankarjevem in baletnem letu spremenil nekako cankarjanski položaj profesionalnega plesalca, če sploh kaj, in kako je bila in še bo zaznamovana okrogla obletnica?


Svečani dogodki do septembra 2019

Praznovanje 100 let baleta se je pričelo aprila 2018 s častnim pokroviteljstvom predsednika Boruta Pahorja, z baletnim koncertom obeh nacionalnih ansamblov in z ljubljansko premiero Balet 100, ki je povezala kultne slovenske koreografe. V juliju in avgustu je Društvo baletnih umetnikov Slovenije v Piranu uprizorilo niz predstav. Mariborski balet je septembra pripravil premiero Kekca, novembra gala koncert in gostovanje ruskih baletnikov, ljubljanski balet pa novembra diptih Moški z nožem/Kompozicija. Pošta Slovenije je izdala svečano znamko. Slavljenje se bo stopnjevalo do septembra 2019. V prihodnjem letu bo izšla knjiga Po sledeh slovenskega baleta avtorice Danice Dolinar. V Cankarjevem domu v Ljubljani bo velika razstava, ki jo bodo selili še v Maribor. Veliki svečani baletni koncert obeh nacionalnih ansamblov bo prav tako v Ljubljani in Mariboru. Sledil bo še Veliki mednarodni baletni koncert v Cankarjevem domu.

Kekec v izvedbi Baleta SNG Maribor, foto Tiberiu Marta


V podrejeni poziciji oziroma (ne)enakopravni

“Balet je specifičen poklic že zato, ker je poklic mladih. Poleg tega je baletni plesalec ‘poklican’, kajti brez prirojenih dispozicij se zanj ne moremo izšolati. Umetnik je ‘poslan’, ni narejen. In baletni plesalec je umetnik in umetnina obenem,” ekskluzivnost poudarja Tomaž Rode, plesalec in predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije. Telo, ki mora biti mlado in hkrati instrument s posebnimi lastnostmi, je pomemben element, ki mu sistem odvzema polno vrednost, meni Rode. “Status baletnih plesalcev pri nas je v nekoliko podrejeni poziciji vizavi ostalih umetniških poklicev, pa tudi nerazumevajoč s strani tistega dela politike, ki se odloča na podlagi mnenja ‘za vse enako’, ker se na umetnost ne spozna in bi ravno zato morala prisluhniti stroki. Naj enakopravnost vseh raje zagovarjajo v primeru visokih plač, spodobnih pokojnin itd. Ne pa že tako šibke in majhne skupine, saj je v Sloveniji le okoli 70 profesionalnih baletnih plesalcev, postaviti skoraj na rob tistega, kar je še sploh razumljivo.”

Glavna problema sta dva, upokojevanje in izobraževanje. “Baletni plesalec že od rane mladosti, se pravi z vstopom v osnovno šolo, in potem dalje opravlja dve šoli hkrati. Aktivno profesionalno kariero prične tedaj, ko se večina drugih šele odloča, kaj bo v življenju pravzaprav počela, izredna fizična in psihična obremenjenost pa ga nekje med 40. in 50. letom življenja postavi pred dejstvo, da pri teh letih ni več kos izjemnim fizičnim naporom. Vsaj ansambel potrebuje starejše, izkušene baletne plesalce, vendar zahtevati od njih izjemen fizični napor po 45. letu starosti je nespoštljivo. Zato bi baletni plesalci morali biti deležni posebne obravnave,” je prepričan Tomaž Rode.

Kariera baletnikov je seveda kratka, podobno kot kariera vrhunskih športnikov, finančne razlike pa so precejšnje. Ker je pokojnina profesionalnih baletnih plesalcev borih 500 evrov, se baletniki s težavo upokojujejo, povprečna starost baletnih zborov je visoka, precej nad 40 let, mladi pa ne dobijo zaposlitev. V ansamblih je veliko prekarnih plesalcev. Velja še omeniti, da tudi strokovne nagrade s področja baletne umetnosti, torej Lydie Wisiakove ter Pie in Pina Mlakarja, ne prinašajo denarja, ampak le čast. O zneskih športnih nagrad se ve, da so lahko bajni.

V Sloveniji je okoli 70 profesionalnih baletnih plesalcev.
Njihova povprečna starost je nad 40 let. To so leta, ko niso več kos izjemnim fizičnim zahtevam poklica. Nekoč so se pri tej starosti upokojevali.
Upokojenec dobi 500 evrov, aktivni plesalec približno še enkrat več.

Jevgenij Onjegin, foto Tiberiu Marta

Kriza od 2001 do 2016 in pasivno ministrstvo

Plačila za tako zahteven poklic so nespodobna, nespoštljiva. Sila sem razočaran nad tem, da je nekdanja država (Jugoslavija) umetnike, predvsem pa baletne, znala ceniti mnogo bolj kot današnja (Slovenija). Od osamosvojitve do danes se je spremenilo sila malo. Od leta 2001, ko je bila ukinjena beneficirana delovna doba za baletne plesalce, so šle stvari na slabše,” je kritičen Rode. Društvo baletnikov in sindikat Glosa se od leta 2009 intenzivno trudita sooblikovati pokojninsko zakonodajo in državno visokošolsko izobraževalno inštitucijo za baletnike, vendar se izjemno počasi premika, ocenjuje predsednik društva. “Pozitivni dosežek je bil povišanje dodatne delovne dobe za baletne plesalce leta 2016 z dotedanjih 15 mesecev na 18 mesecev delovne dobe za leto dela. Vendar kaj to pomeni, ni povsem jasno. In kaj je s tistimi baletnimi plesalci, ki so delovali v letih med 2001 in 2016?

V tem času se je v vladi zamenjalo osem pristojnih ministrov. Aplavza za izboljšanje položaja baletnika si ne zasluži nihče. Tudi zdajšnje ministrstvo za kulturo, ki ga vodi Dejan Prešiček, v svečanem letu ni naredilo nič konkretnega, učinkovitega, čeprav prvak baletnega društva trdi, da kulturni resor ni vreden obsojanja, ker se vselej zatakne na delovnem in kasneje na finančnem ministrstvu. Kulturno ministrstvo se zaveda situacije in priznava, da pokojnine plesalcev ne odražajo njihovega velikega prispevka na področju plesa. A je vse, kar napovedujejo, dialog za izboljšave in prizadevanje, da bi za izjemne dosežke umetnikov in znanstvenikov uzakonili dodatke k pokojninam. Spomnijo še na detajl, da so “v preteklosti uredili poklicno zavarovanje, s katerim smo povišali prispevno stopnjo poklicnega zavarovanja ter dodano dobo s 1/4 obdobja na 1/2 obdobja“.

“Politika, ki se odloča na podlagi mnenja ‘za vse enako’, ker se na umetnost ne spozna, naj enakopravnost vseh raje zagovarja v primeru plač, spodobnih pokojnin”


Tretjina prekarcev in projekt prekvalifikacije

Danilo Rošker, foto Janko Rath

Napako, ki so jo politiki storili pred 17 leti, bi radi odpravili,” rešitev iz bede iščeta Danilo Rošker, direktor SNG Maribor, in Edward Clug, vodja mariborskega Baleta. Razmišljata o prekvalifikaciji plesalcev, kar je praksa ponekod v tujini. Pomeni pa, da bi se plesalec, ki ne more več plesati, izobrazil za kateri drug poklic v gledališču, na primer za inspicienta, tonskega tehnika, oblikovalca luči, ker pedagogi ne morejo biti vsi. Ta pilotni projekt bodo že kmalu predebatirali na ministrstvu. Ob tem Clug pristavi nekoliko bolj tržno, kapitalistično stališče: “Marsikje na zahodu ne poznajo sistema penzij in se zavedajo že v startu, da je balet le vmesni poklic.” Mladi plesalci začetniki, ki želijo uspeti v Angliji ali Ameriki, pogosto delijo stanovanje in tolčejo skromnost, ker si višjega standarda ne morejo privoščiti.

Biti del slovenskega baleta so za tuje plesalce sanje, cilj ali vsaj postojanka. Vodja Baleta SNG Maribor, plesalec in mednarodno priznani koreograf Clug, pravi, da se za ustvarjanje v Mariboru zanimajo svetovno znani koreografi, dnevno se ponujajo mladi plesalci iz celega sveta, od Avstralije, Japonske do Ukrajine, “vendar nimamo toliko delovnih mest. Prihodnje leto bomo najbrž nekoliko le pomladili ansambel in naredili avdicijo.” V 41-članskem ansamblu je 27 redno zaposlenih baletnikov. Mlajši so v glavnem zaposleni pogodbeno za eno leto. “Imajo pa enake pogoje kot redno zaposleni. Prekarni zborist dobiva enako plačo kot zaposleni zborist,” zatrjuje Rošker.

Edward Clug, foto Andrej Petelinšek

A Tomaža Rodeta motijo zgledi in primerjave s slabšimi sistemi, pozoren je tudi na celo sliko. “O prekarnosti niti ne bi govoril, saj se vodstvi slovenskih baletnih gledališč pravzaprav prilagajata politiki. Kaj drugega jim tudi ne ostane, če želimo balet v Sloveniji ohraniti na visoki strokovni ravni, kakršni smo priča. Samozaposleni v kulturi sicer imajo pravico do prispevkov za socialno in zdravstveno zavarovanje iz državnega proračuna, vendar so nesigurni in v stiski, ko morajo na bolniško, ko bi radi najeli kredit in ko morajo paziti, da ne zaslužijo ‘preveč’, ker jim potem pravica do statusa samozaposlenega ne pripada več. V ta ‘zaslužiti preveč’ pa se šteje vse, ne le prihodek za opravljeno delo, pač pa tudi dnevnice na gostovanjih in podobno.


Obstaja le (pre)draga Alma Mater Europaea

Predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije izpostavi še eno perečo temo – šolanje. Konservatorija v Ljubljani in Mariboru veljata za dobro srednješolsko izobrazbo, tudi višja stopnja obstaja. Z odpiranjem zasebnih šol se balet odpira, popularizira in omogoča izobrazbo širšemu krogu otrok in odraslih ter tako večji nabor potencialnih profesionalcev. Za to je treba imeti denar. Baletniku v primerjavi z drugimi umetniškimi poklici “edinemu ni omogočeno izobraževanje na visoki stopnji. Čeprav poteka visokošolski študij za baletne pedagoge na privatni univerzi Alma Mater Europaea, za katerega pa morajo plesalci mastno plačevati in se zato zanj odločajo redki,” sklene Tomaž Rode in s tem poudari, da bi za visoko šolo morala poskrbeti država.

 

Sledite ali všečkajte:

VEČER OB IZDAJI ZNAMKE OB 100-LETNICI SLOVENSKEGA BALETA: TO JE NOVA ZNAMKA – ELEGANTNA BALERINA IN MOGOČNI IZBOR

Posebna poštna znamka ob stoletnici slovenskega baleta je nastala na pobudo Društva baletnih umetnikov Slovenije. Foto Andrej Petelinšek
 
Nina Ambrož, časnik Večer, 19. december 2018
 
 
 
 
Kako upodobiti sedanjost in stoletno zgodovino v izjemno majhni “sliki”, na kateri mora biti vse na pravem mestu?

Stoletnica slovenskega baleta je zaznamovana tudi s svečano poštno znamko. Letos jeseni je minilo sto let od ustanovitve prvega baletnega ansambla v Ljubljani, ki je nastal prej kot poklicni baletni zbor v tedanji prestolnici Beogradu in vseh nekdanjih bivših jugoslovanskih republikah razen v Zagrebu, pa tudi prej kot v večini evropskih držav. Ob jubileju, ki je vreden posebne pozornosti, je Pošta Slovenije novembra izdala znamko s klasičnim baletnim motivom in nominalno vrednostjo 1,17 evra. Priložnostna poštna znamka je tiskana v omejeni nakladi in je v prvi vrsti namenjena zbirateljem poštnih znamk. Znamke pa so tudi v prosti prodaji v poštnih poslovalnicah.


Suženj, vojna in Maister

Pošta Slovenije je letos natisnila še nekaj posebnih znamk. V spomin na stoto obletnico izida prvih slovenskih poštnih znamk, ki so nastale v času povojnega pomanjkanja, so v obtoku Verigarji. Gre za serijo znamk z motivom sužnja. Pozornost so namenili tudi stoti obletnici prve svetovne vojne in bojem Maistrovih borcev za severno mejo.


“Na špicah”, v pravilni poziciji

Temen oder, čarobno vzdušje, v ospredju osvetljena, elegantna primabalerina in zadaj mogočen, eteričen in skladen zbor plesalk,” izhodišče in navdih pri oblikovanju znamke predstavi Maja Tomažič, grafična in tekstilna oblikovalka, ki je narisala že kar nekaj znamk, širši javnosti pa so najbrž znani tudi njeni vzorci za posteljnino Odeje iz Škofje Loke. “Osrednji motiv baletne znamke je s pasteli narisana ilustracija spodnjega dela nog plesalke v baletnih copatih in v tipični pozi – “na špicah”. Vtis odra je dosežen z barvnimi ter svetlobnimi kontrasti in predvsem z delno zrcalno sliko nog, ki se spodaj potegne v živ rob znamke. V ozadju zaslutimo skladen in številen ženski baletni zbor in baletno predstavo.

Maja Tomažič je velika ljubiteljica baleta, zlasti klasičnega. Spremlja slovenske baletne predstave. “Vendar se odločim za ogled samo izbranih,” pravi, “pri katerih vem, da me bo pritegnila kombinacija umetnosti giba in glasbe. Ljubim romantične balete, kot so Giselle, Labodje jezero, Hrestač, Trnuljčica.

Pri oblikovanju poštnih znamk je treba upoštevati zahteve naročnika, slediti intuiciji oziroma idejni zasnovi, za zmagovalno kombinacijo pa je potrebna še dobra izvedba, pojasnjuje. “Večina nas oblikovalcev obvlada ročno ilustracijo, vektorsko in tudi digitalno ilustracijo. Znamka je izjemno majhna ‘slika’, kjer mora biti vse na pravem mestu. Pomembni so jasno sporočilo, razpoznavnost motiva in odlična kompozicija vseh elementov. Da je plesalka tudi tehnično v pravilni poziciji, je bilo potrebno precej sodelovanja in usklajevanja s strokovnjakom, gospodom Rodetom.


Sprva le vložki v operi, danes vrhunski balet

Tomaž Rode, baletnik in predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije, je izjemen poznavalec te umetniške zvrsti in njene zgodovine. V Sloveniji je bila vselej mednarodnih razsežnosti z različnih vidikov. Vaclav Vlček, češki baletni mojster, je vodil prvo baletno šolo vzporedno s poklicnim ansamblom v okviru Slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani, na to mesto ga je imenoval Fran Govekar. Ta “prvi intendant Slovenskega deželnega gledališča je ob ponovni oživitvi opernega ansambla prepoznal tudi potrebo po nujnosti baletnega ansambla, in sicer prvotno zaradi baletnih vložkov v opernih uprizoritvah“, o začetkih profesionalnega baleta v gledališki sezoni 1918/19 govori Rode. Prve plesalke so bile Čehinje. Kmalu so se jim pridružile slovenske umetnice.


V Ljubljano sta prišla tudi Pia in Pino Mlakar

V ansamblu je kot gost od leta 1924 sodeloval tudi Peter Gresserov z umetniškim imenom Golovin, ki je emigriral iz Rusije in je v Ljubljani študiral elektrotehniko. Pet let kasneje je Golovin prevzel vodenje baletnega ansambla in pod njegovim koreografskim in pedagoško-vzgojnim delom se je ljubljanski balet okrepil in začel žeti priznanja. Po koncu druge svetovne vojne sta iz Nemčije v Ljubljano prišla Pia in Pino Mlakar, delovati je začel tudi mariborski profesionalni baletni zbor. Pod prvo predstavo v Mariboru leta 1947 se je podpisala koreografinja Marta Remškar.

Na poklicni razvoj baleta je pomembno vplivala ustanovitev državne baletne šole leta 1948 s pedagoginjo in balerino Lidijo Wisiak na čelu. Leta 1958 je šef baleta postal Henrik Neubauer, eden prvih diplomantov srednje baletne šole, na sporedu so bili veliki baleti (Trnuljčica, Giselle, Romeo in Julija, Bahčarsijska fontana, Othello, Navihanka, Spartak itd.). V Ljubljano so prihajali svetovno znani koreografi, sloves je pljusknil daleč čez meje, takrat nov medij – televizija – je množično predvajal baletna dela. V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je raven dvigovala in slovenski balet se je do danes razvil v vrhunsko umetniško vejo, s plesalci in koreografi iz različnih držav.

Sledite ali všečkajte:

POŠTA SLOVENIJE NA POBUDO DBUS IZDALA ZNAMKO OB 100-LETNICI SLOVENSKEGA BALETA

Pošta Slovenije je na pobudo Društva baletnih umetnikov Slovenije izdala svečano znamko v čast 100-letnici prvega poklicnega baletnega ansambla in s tem Slovenskega baleta.

Znamka je izšla 9. novembra 2018, dan pred uradnim izzidom pa je bila znamka predstavljena na slovesnosti v preddverju SNG Opera in balet Ljubljana.  

Sledite ali všečkajte:

BALET SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA SVEČANO ODPRL SVOJO 100 SEZONO

Ljubljanski balet je v soboto, 29. septembra 2018 prvič v sezoni 2018/2019 dvignil zaveso in tako z baletno predstavo BALET 100 začel svojo jubilejno, 100 sezono. 

Stoletnico zasnove poklicnega ljubljanskega baletnega ansambla v letu 1918 je ljubljanski Balet obeležili že v lanski sezoni, ko je na oder postavil baletni triptih, sestavljen iz večera koreografov, ki so umetniško obogatili slovensko baletno umetnost v preteklosti. Dogodek je bil prvi v naboru različnih tematskih in vsebinskih obeleževanj tega pomembnega trenutka za slovenski kulturni prostor. Občinstvu Balet 100 nudi zgodbo, ki rekonstrukcijo bere na nov, neobremenjen način. Obnovitev treh plesnih stvaritev odpira možnosti za plesno študijo nekdanjega konteksta, skupne plesne dediščine in njenega vpliva na današnjo baletno umetnost.

»V plesu je nekaj religioznega, nekaj, kar te zveže z vsem kozmosom.« Pino Mlakar

Lok, plesna suita

Pia (1910–2000) in Pino (1907–2006) Mlakar sta umetniški par evropskega slovesa, plesalca, koreografa in baletna pedagoga, ki sta slovenskemu baletu vtisnila neizbrisen pečat. Njun ikonični plesni duet Lok (1940) je stvaritev, ki so jo poimenovali »brezčasje nad prizori časa«. Vse v tej najnežnejši stvaritvi Pie in Pina Mlakarja je docela prepojeno s čarom silno tankočutne intimnosti.

Lok sta zaplesala Marin Ino in Filippo Jorio.


Žica, balet v treh slikah

Vlasto Dedović (1934–2013) se je slovenskemu baletu zapisal že s prihodom v Ljubljano, kjer je razen nekaj let, ki jih je preživel na Švedskem, živel, poustvarjal in ustvarjal podobo slovenske baletne umetnosti. Prijateljeval je s številnimi ustvarjalci iz drugih umetniških zvrsti, to ga je bogatilo in utrjevalo v prepričanju, da je prav dialog med umetniki dobro vodilo za doseganje ustvarjalnih ciljev. Njegov prvenec Žica (1976) je rezultat sodelovanja s skladateljem Janezom Gregorcem (1934–2012) in likovnim umetnikom Jožetom Spacalom (1939).

Poleg baletnega ansambla so v glavnih vlogah zaplesali Tjaša Kmetec, Lukas Zuschlag in Peter Đorčevski.


Pastoralna simfonija

Koreograf Milko Šparemblek (1928) je tretji baletni svetovljan v vrsti baletnih umetnikov, katerih dela bomo ponovno oživili na našem odru. Pastoralno simfonijo na istoimensko skladbo Ludwiga van Beethovna (1770–1827) je za naš ansambel postavil leta 1986. Njegova prisotnost bo, navkljub častitljivim letom, pomenila tudi dragoceno srečanje s še živečimi umetniki slovenskega in evropskega baleta.

Plesal je baletni ansambel s solisti Nino Noč, Owenom Lane in drugimi.

Sledite ali všečkajte:

PREDSEDNIK RS SLOVENSKEMU BALETU SVEČANO VROČIL LISTINO NAD ČASTNIM POKROVITELJSTVOM PRAZNOVANJA 100-LETNICE PROFESIONALNEGA BALETA V SLOVENIJI

V počastitev visokega jubileja baletnega ustvarjanja v Sloveniji je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor vročil listino o častnem pokroviteljstvu nad obeleževanjem 100. obletnice slovenskega baleta.

V imenu slovenskega baleta je listino o častnem pokroviteljstvu predsednika republike prevzel Tomaž Rode, predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije, ki sta se mu ob slovesni predaji pridružila predstavnika vodilnih institucij s področja baletne umetnosti v Sloveniji, umetniška vodja Baleta Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana Sanja Nešković Peršin in Danilo Rošker, direktor Slovenskega narodnega gledališča Maribor.

Predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije se je nagovoru zahvalil baletnim umetnikom, da s svojo energijo, dano od boga umetnosti, kreirajo in pišejo dosje slovenske baletne umetnosti. “Nocoj je poseben dan slovenskega baleta. Z nocojšnjo premiero predstave Balet 100 v stavbi Opere in baleta Ljubljana, kjer se je pred sto leti zgodil prvi profesionalni slovenski baletni ansambel, pričenjamo več kot leto dni slavje slovenskega baleta,” je dejal Tomaž Rode in se iskreno zahvalil predsedniku Pahorju za izkazano čast. 

V Predsedniški palači so ob tej priložnosti zaplesali baletni solisti Baleta Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana, Baleta SNG Maribor ter učenci Konservatorija za glasbo in balet Maribor in Baletne šole Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana.

Ob visokem jubileju slovenskega baleta bodo potekale številne slovesnosti, ki jih s skupnimi močmi pripravljajo Društvo baletnih umetnikov Slovenije, Balet Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana, Slovensko narodno gledališče Maribor, Cankarjev dom, Slovenski gledališki inštitut in Televizija Slovenija. 

Sledite ali všečkajte:

KAJ SE NAM OBETA OB 100 LETNICI SLOVENSKEGA BALETA

Navkljub temu, da gre v sezoni 2018/2019 za 100-letnico zasnove poklicnega ansambla ljubljanskega Baleta, bo to hkrati tudi 100-letnica slovenskega baleta v celoti, zato DBUS pripravlja aktivnosti, ki bodo počastile SLOVENSKI BALET. Tako bodo aktivnosti praznovanja potekale v Ljubljani, v Mariboru in pozneje tudi drugod.

DBUS bo v kratkem formiral organizacijski odbor za praznovanje 100-letnice slovenskega baleta, v katerem bodo poleg predsednika DBUS in obeh vodij baletnih ansamblov, Ljubljane in Maribora, še drugi vidni ustvarjalci s področja baletne umetnosti v Sloveniji.

DBUS pa je že sestavil predvidene aktivnosti, s katerimi bo slovenska baletna stroka počastila 100 let svojega aktivnega obstoja:

  • 12. aprila 2018: premiera baleta BALET 100 v produkciji SNG Opera in balet Ljubljana;
  • 18. april 2018: SVEČANI BALETNI KONCERT S PODELITVIJO STROKOVNIH NAGRAD LYDIE WISIAKOVE v SNG Opera in balet Ljubljana, ki sicer ni del praznovanja, se pa vključuje v obdobje praznovanja;
  • V času med 15. in 20. oktobrom 2017 oziroma 15. novembra 2018: SLAVNOSTNI BALETNI KONCERT SLOVENSKEGA BALETA v SNG Opera in balet Ljubljana, ki ga bo obeležila podelitev plaket red slovenskega baleta za delovanje v slovenskem baletu ter za neprecenljiv prispevek slovenskemu baletu. Bronasti, srebrni in zlati red, ki se bodo podelili glede na časovno obdobje aktivnega delovanja v slovenskem baletu, se bodo izročili pred koncertom, zlati in platinasti, ki bodo podeljeni za posebne zasluge na področju slovenskega baleta, pa med samim koncertom. Slavnostni baletni koncert slovenskega baleta se bo pričel predvidoma z uvodnim defilejem – mimohodom vseh aktivnih in nekdanjih, še živečih, slovenskih in v Sloveniji delujočih baletnih umetnikov, po defileju pa bo na sporedu koncert baletnih umetnikov DBUS, SNG Opera in balet Ljubljana ter SNG Maribor;
  • Enak koncert, SLAVNOSTNI BALETNI KONCERT SLOVENSKEGA BALETA, bomo pozneje, takoj za koncertom v Ljubljani, uprizoril tudi v SNG Maribor;
  • V sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom (SLOGI) bodo od aprila 2018 do junija 2019 (glede na odziv pa tudi pozneje) v SLOGI potekale OKROGLE MIZE NA TEMO SLOVENSKEGA BALETA TER SREČANJA Z BALETNIMI UMETNIKI. Okrogle mize in srečanja v Ljubljani se bodo navezovali pretežno na delovanje ljubljanskega Baleta. Prva okrogla miza bo posvečena premieri BALET 100 v izvedbi baletnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana. Natančen program okroglih miz in srečanj bosta pripravila Sanja Nešković Peršin in Tomaž Rode;
  • OKROGLE MIZE IN SREČANJA, vsebinsko vezana na delovanje mariborskega Baleta, bodo potekala tudi v Mariboru;
  • Med 21. julijem in 4. avgustom 2018 bo DBUS 100-letnico slovenskega baleta obeležil tudi z baletnimi prireditvami v okviru POLETNEGA FESTIVALA PIRAN 2018; 
  • Od 13. maja do 13. junija 2019 bo v 1. preddverju Cankarjevega doma razstava z naslovom PO SLEDEH SLOVENSKEGA BALETA avtorice Danice Dolinar, razstavo bo oblikovala Jasna Andrić. Pri razstavi, ki bo zaradi ustrezne velikosti prostora v CD in ne v SNG Opera in balet Ljubljana, naj bi sodelovali DBUS, SNG Opera in balet Ljubljana, SNG Maribor, Cankarjev dom in SLOGI. Pri tem se je o načinu sodelovanja potrebno dogovoriti še s SNG Opera in balet Ljubljana. Razstavo bo spremljala razstavna brošura;
  • Po zaključku razstave v Ljubljani, bo ta na ogled v SNG Maribor, pozneje pa predvidoma v drugih slovenskih mestih;
  • 21. maja 2019 bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma na sporedu MEDNARODNI GALA BALETNI KONCERT s priznanimi mednarodnimi in domačimi baletnimi umetniki. Dogodek je simbolično vezan na dejstvo, da je slovenski balet danes del širšega, mednarodnega prostora;
  • Dan ali dva po koncertu v Ljubljani bo MEDNARODNI GALA BALETNI KONCERT na sporedu še v SNG Maribor;
  • junij 2019: PRVO SLOVENSKO MEDNARODNO BALETNO TEKMOVANJE, ki bo potekalo v SNG Opera in balet Ljubljana, večere pa bodo predvidoma obeležili posamezni baletni dogodki. Za organizacijo tekmovanja se bo prav tako formiral organizacijski odbor;
  • V okviru praznovanja 100-letnice slovenskega baleta bo DBUS realiziral še izdajo dveh knjig o baletu; najprej knjigo z naslovom SLOVENSKI BALETI, avtorja Henrika Neubauerja, v letu 2018 pa še drugo z naslovom PO SLEDEH BALETA. Slednjo pripravlja Danica Dolinar, ki je svoje življenjsko raziskovalno delo posvetila razvoju plesa in baleta ter oblikovala morda najcelovitejšo študijo v svetovnem merilu. Knjiga Danice Dolinar bo izšla v letu 2019, predvidoma ob otvoritvi razstave v CD.

Ostale morebitne dodatne aktivnosti bo določal organizacijski odbor, ki ga bo DBUS sklical v kratkem.

Sledite ali všečkajte:

RAVNATELJ SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA SKLICAL SESTANEK O PRAZNOVANJU 100 LETNICE SLOVENSKEGA BALETA

Ravnatelj SNG Opera in balet Ljubljana, Peter Sotošek Štular, je 17. oktobra 2017 sklical sestanek na temo praznovanja 100 obletnice slovenskega baleta. Sestanka so se udeležili:

  • Peter Sotošek Štular, ravnatelj SNG Opera in balet Ljubljana
  • Sanja Nešković Peršin, umetniška vodja baleta SNG Opera in balet Ljubljana
  • Rocc, umetniški vodja opere SNG Opera in balet Ljubljana
  • Tomaž Rode, predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije
  • Danica Dolinar, urednica Uredništva za resno glasbo in balet na TV Slovenija
  • Mojca Jan Zoran, direktorica Slovenskega gledališkega inštituta (SLOGI)
  • prof. dr. Aleš Nagode, Oddelek za muzikologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani
  • Klemen Grabnar, Muzikološki inštitut ZRC SAZU
  • Tatjana Ažman, dramaturginja SNG Opera in balet Ljubljana
  • Rajko Meserko, koordinator umetniškega programa SNG Opera in balet Ljubljana

Peter Sotošek Štular

ravnatelj SNG Opera in balet Ljubljana ter sklicatelj sestanka je uvodoma povedal, da v letu 2018 balet in orkester SNG Opera in balet Ljubljana praznujeta 100-letnico obstoja oziroma 100-letnico zasnove poklicnih ansamblov. Navzoče je nagovoril, da je sestanek sklical z namenom, da bi pri obeleževanju in organizaciji dogodkov v sklopu praznovanja združili moči. 

SNG Opera in balet Ljubljana bo 100-letnico poklicnega baleta in stalnega orkestra SNG Opera in balet Ljubljana obeležila s premiero baletne predstave BALET 100, ki bo v SNG Opera in balet Ljubljana, 12. aprila 2017, v tem času se bosta pri nas izvedla tudi dva dogodka v okviru Slovenskih glasbenih dnevov, eden od teh je premiera baletnega večera in izvedba nove Svetetove opere Ada na velikem odru.

Ravnatelj je pozval še umetniški vodji, Sanjo Nešković Peršin – umetniško vodjo baleta ter Rocca – umetniškega vodjo opere, da ga dopolnita.


Rocc,

umetniški vodja opere SNG Opera in balet Ljubljana je povedal, da je ravnatelj podal vse, v njegovi pristojnosti pa je v glavnem praznovanje obletnice orkestra.


Sanja Nešković Peršin,

umetniška vodja baleta SNG Opera in balet Ljubljana je povedala, da je ravnatelj praktično razložil vse, sama pa je še podrobneje podala program predstave BALET 100 in povedala, da bo premiera predstave hkrati poslovilna predstava dirigenta Marka Gašperšiča. 


Tomaž Rode,

predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije je predlagal, da je premiera baletne predstave tudi uradni datum pričetka praznovanja 100-letnice slovenskega baleta. K sodelovanju bi bilo smiselno povabiti še Nenada Firšta iz Društva slovenskih skladateljev.

V nadaljevanju je povedal, da je navkljub temu, da gre za 100-letnico zasnove poklicnega ansambla ljubljanskega Baleta, to hkrati tudi 100-letnica slovenskega baleta v celoti, zato DBUS pripravlja aktivnosti, ki bodo v prvi vrsti počastile ljubljanski Balet, v nadaljevanju pa celotni slovenski balet, saj brez Baleta ljubljanske Opere ne bi bilo niti Baleta SNG Maribor. Tako bodo aktivnosti praznovanja potekale najprej v Ljubljani, nato pa še v Mariboru in pozneje drugod.

Poudaril je, da 100-letnica slovenskega baleta ni vezana na leto 2018, pač pa na sezono 2018/2019.

DBUS bo v kratkem formiral organizacijski odbor za praznovanje 100-letnice slovenskega baleta, v katerem bodo poleg predsednika DBUS in obeh vodij baletnih ansamblov, Ljubljane in Maribora, še drugi vidni ustvarjalci s področja baletne umetnosti v Sloveniji.

Povedal je, da se s Sanjo Nešković Peršin že aktivno dogovarjata o aktivnostih ter naštel do sedaj zastavljene aktivnosti, vezane na praznovanje 100-letnice slovenskega baleta:

  • 12. aprila 2018: premiera baleta BALET 100 v produkciji SNG Opera in balet Ljubljana;
  • 18. april 2018: SVEČANI BALETNI KONCERT S PODELITVIJO STROKOVNIH NAGRAD LYDIE WISIAKOVE v SNG Opera in balet Ljubljana, ki sicer ni del praznovanja, se pa vključuje v obdobje praznovanja;
  • 19. – 23. junij 2018: PRVO SLOVENSKO MEDNARODNO BALETNO TEKMOVANJE, ki bo potekalo v SNG Opera in balet Ljubljana, večere pa bodo predvidoma obeležili posamezni baletni dogodki. Za organizacijo tekmovanja se bo prav tako formiral organizacijski odbor;
  • V času med 15. in 20. oktobrom 2017 oziroma 15. novembra 2018: SLAVNOSTNI BALETNI KONCERT SLOVENSKEGA BALETA v SNG Opera in balet Ljubljana, ki ga bo obeležila podelitev plaket red slovenskega baleta za delovanje v slovenskem baletu ter za neprecenljiv prispevek slovenskemu baletu. Bronasti, srebrni in zlati red, ki se bodo podelili glede na časovno obdobje aktivnega delovanja v slovenskem baletu, se bodo izročili pred koncertom, zlati in platinasti, ki bodo podeljeni za posebne zasluge na področju slovenskega baleta, pa med samim koncertom. Slavnostni baletni koncert slovenskega baleta se bo pričel predvidoma z uvodnim defilejem – mimohodom vseh aktivnih in nekdanjih, še živečih, slovenskih in v Sloveniji delujočih baletnih umetnikov, po defileju pa bo na sporedu koncert baletnih umetnikov DBUS, SNG Opera in balet Ljubljana ter SNG Maribor;
  • Enak koncert bomo pozneje, takoj za koncertom v Ljubljani, uprizoril tudi v SNG Maribor;
  • V sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom (SLOGI) bodo od aprila 2018 do junija 2019 (glede na odziv pa tudi pozneje) v SLOGI potekale OKROGLE MIZE NA TEMO SLOVENSKEGA BALETA TER SREČANJA Z BALETNIMI UMETNIKI. Okrogle mize in srečanja v Ljubljani se bodo navezovali pretežno na delovanje ljubljanskega Baleta. Prva okrogla miza bo posvečena premieri BALET 100 v izvedbi baletnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana. Natančen program okroglih miz in srečanj bosta pripravila Sanja Nešković Peršin in Tomaž Rode;
  • Okrogle mize in srečanja, vsebinsko vezana na delovanje mariborskega Baleta, bodo potekala tudi v Mariboru;
  • Med 21. julijem in 4. avgustom 2018 bo DBUS 100-letnico slovenskega baleta obeležil tudi z baletnimi prireditvami v okviru Poletnega festivala Piran; 
  • Od 13. maja do 13. junija 2019 bo v 1. preddverju Cankarjevega doma razstava z naslovom PO SLEDEH SLOVENSKEGA BALETA avtorice Danice Dolinar, razstavo bo oblikovala Jasna Andrić. Pri razstavi, ki bo zaradi ustrezne velikosti prostora v CD in ne v SNG Opera in balet Ljubljana, naj bi sodelovali DBUS, SNG Opera in balet Ljubljana, SNG Maribor, Cankarjev dom in SLOGI. Pri tem se je o načinu sodelovanja potrebno dogovoriti še s SNG Opera in balet Ljubljana. Razstavo bo spremljala razstavna brošura;
  • Po zaključku razstave v Ljubljani, bo ta na ogled v SNG Maribor, pozneje pa predvidoma v drugih slovenskih mestih;
  • 21. maja 2019 bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma na sporedu MEDNARODNI GALA BALETNI KONCERT s priznanimi mednarodnimi in domačimi baletnimi umetniki. Dogodek je simbolično vezan na dejstvo, da je slovenski balet danes del širšega, mednarodnega prostora;
  • Dan ali dva po koncertu v Ljubljani bo MEDNARODNI GALA BALETNI KONCERT na sporedu še v SNG Maribor;
  • V okviru praznovanja 100-letnice slovenskega baleta bo DBUS realiziral še izdajo dveh knjig o baletu; najprej knjigo z naslovom SLOVENSKI BALETI, avtorja Henrika Neubauerja, v letu 2018 pa še drugo z naslovom PO SLEDEH BALETA. Slednjo pripravlja Danica Dolinar, ki je svoje življenjsko raziskovalno delo posvetila razvoju plesa in baleta ter oblikovala morda najcelovitejšo študijo v svetovnem merilu. Knjiga Danice Dolinar bo izšla v letu 2019, predvidoma ob otvoritvi razstave v CD.

Ostale morebitne dodatne aktivnosti bo določal organizacijski odbor, ki ga bo DBUS sklical v kratkem.

Pri tej točki je bila podana tudi pobuda, da bi se za manjša nova ali poustvarjena oziroma rekonstruirana koreografska dela uporabil tudi operni Oder -3 (predlogi: koreografije Neubaerja, Kosija, Dedovića, Jerasa, …), verjetno bi šlo za programsko dopolnitev sezone 2018/2019, o podrobnostih se prisotni niso dogovorili.

Ljubljanska Opera bo za prireditve in dogodke nudila Oder -3 in Orfejev salon, poleg velikega odra, na katerem se bosta odvila premiera baleta in baletni koncert.


Danica Dolinar,

urednica Uredništva za resno glasbo in balet na TV Slovenija je povedala, da bo TV Slovenija v okviru praznovanja predvidoma posnela dva dogodka, in sicer baletno predstavo BALET 100 v izvedbi baletnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana ter SLAVNOSTNI BALETNI KONCERT SLOVENSKEGA BALETA v SNG Opera in balet Ljubljana. Prav tako bo TV Slovenija 100-letnico obeležila z novo, tretjo televizijsko oddajo PO SLEDEH BALETA ter z drugimi, že posnetimi baletnimi oddajami, za katere je dejala, da so že v finančnem planu, izbrala pa bo ključne predstave in posnetke od leta 1960 do danes. Morda bo uspela v program uvrstiti še katerega od baletnih dogodkov. Dolinarjeva je predstavila tudi največji problem predvajanja oddaj o baletu na televiziji, to pa so avtorske pravice .


Rajko Meserko,

koordinator umetniškega programa SNG Opera in balet Ljubljana je vprašal, kakšne so možnosti drugih oddaj in promocije baleta na TV Slovenija.


Danica Dolinar

je povedala, da so možnosti uvrstitve v programih kot Osmi dan, Kultura in pogovori v oddaji Profil. Za tovrstne oddaje se je potrebno obrniti na Sašo Šavel Burkart, odgovorno urednico. Sicer pa pogovore na televizijo vodi tudi Ksenija Hrovat. 


Tatjana Ažman,

dramaturginja SNG Opera in balet Ljubljana je predlagala, da je možnost oddaj o slovenskem baletu tudi v okviru programov Radia Slovenija, pri čemer je Danica Dolinar poudarila, da bi oddaje morale biti na sporedu na Prvem programu ali Valu 202, ki sta bolj odmevna od tretjega radijskega programa. Takšne oddaje bi lahko vodila Matej Venier in Jošt Lampret. Vsekakor pa bi se bilo smiselno povezati z generalnim direktorjem RTV Slovenija, Igorjem Kaduncem ter z direktorico TV Slovenija, Ljerko Bizilj.

Prisotni so podali še predlog, da se RTV Slovenijo povabi k prevzemu medijskega pokroviteljstva, za kar bi se bilo potrebno čim prej srečati z generalnim direktorjem RTV.


Mojca Jan Zoran,

direktorica SLOGI je povedala, da bodo pri 100-letnici aktivno sodeloval pri organizaciji OKROGLIH MIZ IN MESEČNIH POGOVOROV S SLOVENSKIMI BALETNIMI UMETNIKI, ki bi jih lahko posneli za Radio Slovenija in pozneje, če bo možno skleniti dogovor, hraniti kot del kulturne dediščine v SLOGI ter pri realizaciji razstave z naslovom PO SLEDEH SLOVENSKEGA BALETA. Ob razstavi bo SLOGI pripravil in izvajal tudi tri pedagoške programe. Dodala je tudi da bi SLOGI lahko v letu 2019 pripravil še ZNANSTVENI SIMPOZIJ O BALETU, če bi se izkazalo, da bi vsebino lahko uvrstili v okvir dogodka, odprti pa so tudi za predloge za razne simpozije oziroma podobne strokovne dogodke. Povedala je, da SLOGI hrani bogat arhiv, vendar so zaznali pomanjkanje dokumentarnega gradiv od leta 1975 dalje.


prof. dr. Aleš Nagode,

predstavnik Oddelka za muzikologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani je povedal, da bi bilo smiselno v okvir OKROGLIH MIZ O BALETU, poleg pogledov na preteklost, uvrstiti tudi tematiko RAZVOJNIH PERSPEKTIV in na ta način prispevati k debati na temo naše prihodnosti na področju glasbe. Sodelovali bodo tudi pri simpoziju v okviru Slovenskih glasbenih dnevov, ki se bodo odvili v času ljubljanske baletne premiere. Muzikologi so se kot strokovnjaki na svojem področju pripravljeni vključiti med sogovornike v televizijskih in radijskih oddajah in strokovno podpreti razstave. Na voljo pa so tudi možnosti v okviru založniških projektov ljubljanske Filozofske fakultete. 


Rocc

je povedal, da vidi, da je balet že dodobra zastavil aktivnosti ob praznovanju svoje 100-letnice, zato se je potrebno posvetiti tudi obletnici orkestra. Tomaž Rode pove, da bi lahko orkester SNG Opera in balet Ljubljana spremljal vse baletne predstave oziroma vsaj SLAVNOSTNI BALETNI KONCERT SLOVENSKEGA BALETA in MEDNARODNI GALA BALETNI KONCERT. Tako bi bil skupaj z baletom tudi orkester vključen v praznovanje.

Kot eno od idej, kako bi lahko združil sodelovanje naših ansamblov je predlagal premiero Prodane neveste, ki bo predvidoma na sporedu januarja 2019, saj je bila ena od prvih postavitev na sporedu ljubljanske Opere po letu 1918 premierno uprizorjena v decembru 1918 oziroma v sezoni 1918/1919. Kot koreograf je takrat sodeloval Vaclav Vlček, dirigent Vaclav Skrušny, režiser Vladimir Marek. Podobno sodelovanje s češkimi umetniki se nam obeta tudi ob tej premieri. 


Klemen Grabnar, 

predstavnik Muzikološkega inštituta pri ZRC SAZU je povedal, da bi inštitut s svojimi člani in sodelavci lahko sodeloval pri raznih raziskovalnih aktivnostih, tudi pri simpozijih, ki jih bomo pripravljali.


Tatjana Ažman

je predlagala, da bi se strokovnjaki muzikologi in raziskovalci s svojimi znanstvenimi oziroma raziskovalnimi prispevki pridružijo vsebinskim poudarkom v naslednji sezoni, ki jih bo SNG Opera in balet Ljubljana uvrstila v gledališki list.

Kot ena od zadnjih pobud je bila tudi ta, da bi se pozanimali, ali bi bilo možno na Mlakarjevi domačiji v Novem mestu postaviti stalno razstavo.

Sledite ali všečkajte: