STATUS BALETNEGA PLESALCA – DBUS POSLALO PREDLOG ZA STATUSNO REŠITEV NA MINISTRSTVO ZA KULTURO RS

Status baletnega plesalca – DBUS poslalo predlog za statusno rešitev na Ministrstvo za kulturo RS

Z namenom, da se v prihodnje ne bomo takole srečevali…

Preberite: Predlog Skupine za poenotenje stališč o statusu baletnih umetnikov v RS

Skupina za poenotenje stališč o statusu baletnih umetnikov v Republiki Sloveniji, ki jo je konec leta 2009 sestavilo Društvo baletnih umetnikov Slovenije, je izdelala predlog za statusno rešitev baletnih plesalcev v Republiki Sloveniji v prihodnje, ki ga je Društvo baletnih umetnikov Slovenije dne 21. aprila 2010 poslalo na Ministrstvo za kulturo RS.

Po nekaj sestankih in več debatah, se izdelani predlog nanaša na situacijo, v kateri je potrebno upoštevati predvsem dvoje, in sicer zagotoviti najboljšo možno prihodnost slovenskim baletnim plesalcem kakor v Sloveniji delujočim baletnim plesalcem, ob tem pa upoštevati tudi razloge, ki bodo omogočili popolno funkcionalnost stroke, predvsem pa pretok plesalcev v obeh slovenskih baletnih ansamblih.

Predlog je široko zastavljen in ponuja kar nekaj iztočnic, ki bi omogočale baletnim plesalcem osebno odločitev o tem, kako želijo preživeti svoje življenje. Osnovni vzorec predvideva vrnitev obsega delovne dobe baletnega plesalca, pri kateri naj bi eno leto dela ponovno veljalo za eno leto in šest mesecev delovne dobe, ob tem pa naj sorazmerno z delovno dobo baletni plesalec hitreje izpolnjeval tudi starostne pogoje, kar bi ob izpolnjeni delovni dobi baletnim plesalcem zagotovilo odhod v polno pokojnino.  Iz osnovnega vzorca, s katerim naj bi si baletni plesalec v Republiki Sloveniji pridobil pravico do odhoda v pokoj, pa izhaja nekaj podvzorcev, ki so zgolj v domeni in osebni odločitvi vsakega posameznika. Ob dejstvu, da je predlog v tem segmentu v popolnosti v dobrobit baletnega umetnika kot posameznika, saj mu zagotavlja popolno umetniško dostojanstvo, pa istočasno predvideva tudi dejstva v dobrobit baletne stroke kot celote, pri čemer se opira predvsem na zagotovitev popolne in nemotene dejavnosti baletnih ansamblov.

V sklopu skupine so delovali Danilo Rošker, direktor SNG Maribor, Mitja Bervar, ravnatelj SNG Opera in balet Ljubljana, Edward Clug, vodja baleta SNG Maribor, Jaš Otrin, v.d. umetniški vodja baleta SNG Opera in balet Ljubljana, Vojko Vidmar, baletni umetnik in Prešernov nagrajenec, Tomaž Rode, predsednik DBUS, Alenka Ribič Laufer, prvakinja baleta SNG Maribor, Regina Križaj, prvakinja baleta SNG Opera in balet Ljubljana, Matjaž Marin, solist baleta SNG Maribor in podpredsednik DBUS, Olja Ilič, baletna umetnica, Bojana Hinteregger, baletna umetnica, Zvone Penko, baletni umetnik, bivši vodja baleta SNG Opera in balet Ljubljana, Urša Vidmar, članica baletnega solo-zbora ansambla SNG Opera in balet Ljubljana, Branka Popovici, članica baletnega solo-zbora ansambla SNG Maribor in Klavdija Stanešič, plesalka baletnega ansambla SNG Maribor.

Skupina je delovala složno, v zvezi z večino podanih predlogov in idej je drugačno mnenje podal le v.d. umetniškega vidje baleta SNG Opera in balet Ljubljana, Jaš Otrin, ki v nasprotju z ostalimi člani Skupine za poenotenje stališč ne zagovarja ohranitve zaposlovanja baletnih plesalcev za nedoločen čas kot tudi ne možnosti, da je baletnim plesalcem po opravljeni aktivni plesni karieri zagotovljena možnost odhoda v pokoj. Zato tudi kot edini član skupine, predloga, ki ga je Društvo baletnih umetnikov Slovenije poslalo na Ministrstvo za kulturo 13. aprila 2010, ni podpisal.

Sledite ali všečkajte:

PREDLOG SKUPINE ZA POENOTENJE STALIŠČ O STATUSU BALETNIH UMETNIKOV V RS

DBUS – Društvo baletnih umetnikov Slovenije

Predsednik, Tomaž Rode
Župančičeva 1
1000 Ljubljana

Ljubljana, 13. 04. 2010

Ministrstvo za kulturo RS Maistrova ulica 10
1000 Ljubljana

ZADEVA: Predlog Društva baletnih umetnikov Slovenije za rešitev Statusa baletni plesalcev vRepubliki Sloveniji v prihodnje, ki ga je izdelala in sprejela Skupina za poenotenje stališč vimenu celotne slovenske baletne stroke

Spoštovani!

Društvo baletnih umetnikov Slovenije podaja Ministrstvu za kulturo Republike Slovenijeuradni strokovni predlog za rešitev statusa baletnih plesalcev v Republiki Sloveniji.

Po mnogih dejavnostih, razgovorih, razmislekih in strokovnih sestankih ter ob upoštevanju mnenj, predlogov in razmišljanj prav vseh, ki delujemo na področju te posebne umetnosti, kinosi ime »BALET«, pošiljamo strokovni in za stroko baletne umetnosti edini sprejemljivi predlog rešitve statusa baletnih plesalcev v RS, ter ga tako predajamo v roke Ministrstva za kulturo RS v razmislek in odločanje o nadaljnji usodi slovenske baletne umetnosti in s tem vseh redkih izbrancev, ki nosimo v sebi prav posebno poslanstvo sposobnosti: »biti baletni umetnik«.

Strokovni predlog je zastavljen celovito, saj vključuje celoten proces življenja baletnega plesalca od njegovega šolanja do konca aktivne plesne kariere.
Če želimo povrniti v oba slovenska baletna gledališča edini logičen, nujen in do leta 2001popolnoma funkcionalen pretok baletnih plesalcev, ob tem pa zagotoviti najvišjo možnokvaliteto njunega funkcioniranja, je primarnega pomena sprejetje zakona, ki bo baletnim plesalcem narekoval pravočasni in dostojni zaključek aktivne plesne kariere.

Napako, ki je bila storjena z skrajšanjem beneficirane delovne dobe za baletne plesalce leta 2001 je brez posveta s stroko storila država, nedvomno brez vsakega razmišljanja o baletniumetnosti, in brez treznega razmisleka o tem, kaj bo takšna odločitev prinesla baletni umetnosti na slovenskem gledano dolgoročno. Rezultati takšne nepremišljene odločitve so danes jasni, še več, postavili so pod vprašaj prihodnost poklica baletni plesalec, iz prejnormalno funkcionalnih baletnih ansamblov so naredili skupini, v katerih je kopica baletnih umetnikov, ki so svoje poslanstvo dostojanstveno opravili, a so se primorani z vsemi normalnimi pojavi, ki spremlajajo staranje človeškega bitja, ki dodobra in trajno prizadenejoplesalčevo telo, na način »kakor veš in znaš«, priplaziti do pokojnine, vrsta brezposelnihmladih baletnih plesalcev pred vrati baletnih ansamblov pa je iz leta v leto daljša!

Hudo ogrožena je stroka, dostojanstvo je prizadeto!

Pozivamo Ministrstvo za kulturo, ki ga smatramo kot najvišji strokovni kulturni organ v Republiki Sloveniji, kot povezovalni člen med stroko in politiko, da apelira na političneorgane drugih ministrstev ter na najvišji državni politični vrh, da razmisli o dolžnostih državein njihovem političnem odločanju, ter tako v najkrajšem času ne le na političen temvečpredvsem na strokovni način popravi leta 2001 storjeno nepremišljeno odločitev, ki boponovno vzpostavila dostojanstvo tako stroke kot posameznika in smisel poklica baletni plesalec.

V našem predlogu, ki je plod strokovne analize, upoštevamo oboje!

Celostno rešitev problema zastavljamo v pogledu na tri osnovne smernice za celostno ureditev statusnega problema poklica »baletni plesalec« v RS:

A = povezava med šolstvom in gledališči – dolžnosti gledališča do vsakoletnega zaposlovanja določenega števila baletnih plesalcev, ki končajo šolanje na eni od dveh osrednjih slovenskihbaletno – izobraževalnih ustanov, če ti le zadostujejo kriterijem

B = aktivna kariera baletnega plesalca

C = zaključek aktivne plesne kariere baletnega plesalca

A. – povezava med šolstvom in gledališči

Pravilna povezava obeh osrednjih slovenskih baletno izobraževalnih ustanov z baletnima ansambloma v Mariboru in Ljubljani, pri čemer je primarna povezava ljubljanske baletne šoleznotraj KGBL in baletnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana ter mariborske baletnešole znotraj SGBŠ Maribor in baletnega ansambla SNG Maribor, in zakonska zadolžitev njihovega medsebojnega sodelovanja mora zadolževati oba gledališka javna zavoda, davsako leto zaposlijo določeno število ali odstotek novo zaposlenih baletnih plesalcev, če ti le

izpolnjujejo tehnično – umetniške kriterije za sprejem v profesionalni baletni ansambel, baletno izobraževalni ustanovi pa, da izobrazijo visoko kvalitetni baletni kader, ob tem paskrbijo za karierno spiralo, ki bo po končani aktivni plesni karieri baletnega plesalca tistim, ki izpolnjujejo pogoje oziroma sposobnosti ukvarjati se z pedagoškim delom, na podlagi pridobljenih izkušenj omogočala vključitev v izobraževalni proces baletnih plesalcev.

Kot je zapisal starosta slovenskega baleta, koreograf Iko Otrin:

»Balet ni nekaj posebnega, ampak je drugačna umetnost. Zahteva drugačen pristop«. …Balet je umetnost, ki se prenaša praktično, od starejših k mlajšim. Ne da se ga naučiti iz knjig, vedno so starejši, izkušeni plesalci vodili mlajše skozi vse ovinke in pasti tega poklica. Z novimi predpisi je bilo izkušenim, upokojenim plesalcem onemogočeno, da bi razvijali in gojili domačo slovensko umetnost naprej. To je svetovni unikum, ki samo dokazuje, da odgovorni,ki nam krojijo usodo, nimajo pojma o tem, kaj je balet …«. In potem nam administrativno upravni aparat še ukine polovico beneficirane dobe, brez kakršnegakoli posveta s stroko, karje v obeh slovenskih baletnih gledališčih povzročilo hude težave, ki so videti nerešljive in povzročajo resne umetniške, vodstvene in socialne probleme …«

Društvo baletnih umetnikov Slovenije z namenom celostne ureditve slovenskega baletnega šolskega sistema sestavlja strokovno skupino, ki bo analizirala slovenski baletnoizobraževalni sistem ter podala predlog in smernice njegove ureditve. Te bodo zagotavljale predvsem višanje kvalitete znanja, povezovanje baletnih šol in gledaliških javnih zavodov,omogočale pa tudi večjo možnost za osebno odločitev posameznega baletnega umetnika, da po aktivni plesni karieri nadaljuje z delom v baletno izobraževalni ustanovi. Vendar pa bo omenjena skupina lahko predlagala kompatibilne predloge šele tedaj, ko bo zakonsko urejenstatus baletnega plesalca, ki od omenjenega vključuje tudi vzpostavitev kontinuiranegapretoka baletnih plesalcev v obeh osrednjih slovenskih baletnih ansamblih.

B. – delovna doba baletnih plesalcev in status baletnega plesalca – Kaj in kako po aktivni plesni karieri?

Da bi postopoma in v najkrajšem možnem času vzpostavili normalno funkcionalnost obeh osrednjih slovenskih baletnih ansamblov, predlagamo rešitev problema v dveh segmentih:

a. Dolgoročni – ureditev statusa baletnih plesalcev, ki bo veljal za bodoče generacije

in

b. Kratkoročnialikajinkakostrenutnoaktivnimiplesalciinsplesalci,kibodo zaposleni pred sprejetjem novega zakona o statusu baletnih plesalcev

PREDLOG ZA DOLGOROČNO REŠITEV PROBLEMA:

Po predlogih, ki so razvidni iz ankete, bi bila zelo dobra kombinacija več modelov. Globalnose ohrani zaposlovanje baletnih plesalcev za nedoločen čas, odločiti pa se moramo po kolikih letih delovanja za določen čas bi baletnemu plesalcu pripadala zaposlitev za nedoločen čas.

a. OSNOVNIPREDLOG:

Vrnitev benificirane delovne dobe v razmerju 12 mesecev dela = 18 mesecev dela inbenefikacija starostnih let, potrebnih za polno upokojitev, kar bi baletnim plesalcem po opravljeni delovni dobi omogočilo odhod v polno pokojnino.

Z obzirom, da benificirane delovne dobe ni več predlagamo preimenovanje te v

»Skrčena delovna doba pri kateri se šteje 12 mesecev dela za 18 mesecev delazaradi posebnih pogojev dela in ekstremne zahtevnosti poklica baletni plesalec povsesplošno veljavnih standardih, ki veljajo v baletni umetnosti, z dopolnjeno delovno dobo po vzorcu 12 mesecev dela je 18 mesecev dela pa se baletnemuplesalcu sorazmerno z skrčeno delovno dobo nižajo tudi leta starosti, potrebna za polno upokojitev, zaradi česar baletni plesalec ob dopolnjeni skrčeni delovni dobiizpolni vse pogoje za polno upokojitev«.

S strokovnega stališča je povsem nesprejemljivo dejstvo, da baletni plesalec prične z delompri 18. letih starosti, po namigovanjih o novi dolžini delovne dobe pa bi končal pri 65. letih starosti. To bi pomenilo 47 let delovne dobe, 47 let ekstremnih vsakodnevnih fizičnihnaporov. Kje so meje človeške vzdržljivosti? Kje je meja, ki na podlagi vsakodnevnih ekstremnih fizičnih naporov človeku zagotavlja, da se umiri in mu omogoči, da z izčrpanim ter od dela prizadetim telesom le dostojanstveno živi in dočaka normalno starost? Nekatereevropske države so to že spoznale! Med njimi so tiste z najdaljšo tradicijo baletne umetnosti.Zato se je edino smiselno zgledovati po njih!

»Moramo si biti na jasnem, da je razvoj baletnega plesalca bistveno drugačen kot razvojinstrumentalista, pevca, igralca, ki imajo po diplomi še desetletja pred seboj za svoj osebni razvoj in napredek. Plesalci tega časa nimamo. Redki so plesalci, ki lahko plešejo še po štiridesetem letu. Ne gre samo za lep, mladosten videz, ampak za ne-sposobnost starajočega se telesa, ki ne more več izpolnjevati nalog, ki bi jih plesalec moral.

Zato so po vojni plesalci dobili posebne obroke mleka, masla, sladkorja, tako kot rudarji.Pozneje smo dobili tudi beneficiran pokojninski staž – 18 mesecev za eno leto. Takratna oblast je razumela, da je balet težak poklic, ki ga ne moreš plesati obveznih štirideset let doupokojitve…« je dejal starosta slovenskega baleta, koreograf Iko Otrin.

Če bi se baletnemu plesalcu za eno leto dela štelo 18 mesecev dela, bi po zakonu, ki bi zaširšo populacijo predvideval delo do 65. leta starosti, delal približno 31 let, se pravi nekako

do 49. leta starosti. Vendar je dejansko tudi to previsoka starost, pri kateri baletni plesalecnikakor ne more več opravljati vseh delovnih nalog z polno zmogljivostjo!

Tako smo se nenadoma znašli pred novim problemom, ki izhaja iz predloga nove pokojninskereforme, predstavljene v mesecu marcu 2010. Če bo do njenega sprejetja prišlo, kar najverjetneje tudi bo, potem smo se znašli pred dejstvom, ko moramo upoštevati dvoje:

– –

prvič, optimalno starost pri kateri baletni plesalec še lahko opravlja svoje delo korektno in na visoki stopnji tako fizične kot psihične vzdržljivosti
drugič, kako do polne pokojnine po sistemu skrčene delovne dobe, če vzamemo vobzir nujno funkcionalnost slovenskih baletnih ansamblov, katero bomo lahko zagotovili samo v primeru, da bodo v njih plesalci ostali najdlje do starosti, ko bodolahko svoje delo še opravljali korektno in na visoki stopnji fizične in psihične vzdržljivosti.

Če se tako opremo na izkušnje držav v katerih je baletna umetnost najbolj razvita lahko sklepamo, da je baletni plesalec funkcionalno sposoben do starosti nekje med 35. in 40. letom.

Torej, kako omogočiti baletnemu plesalcu, ki je dostojanstveno opravil svoje poslanstvo vletih polne fizične in psihične zmogljivosti in ob upoštevanju vseh zdravstvenih posledic, ki temeljijo predvsem na deformaciji normalne človeške anatomije, da dostojanstveno in kot baletni plesalec – Umetnik! odpleše leta do polne upokojitve po sistemu skrčene delovnedobe?

Tako bo v primeru sprejetja novega pokojninskega zakona najverjetneje nujno potrebnorazmišljati o stalnem ansamblu starejših baletnih plesalcev, ki ga sicer v nadaljevanju omenjamo kot eno od možnosti za prehod k rešitvi trenutnega problema v pretoku baletnih plesalcev in vzpostavitve polne funkcionalnosti v obeh slovenski baletnih ansamblih.

Tak sistem bi omogočal prerazporejanje baletnih plesalcev pri določenem letu starosti na manj zahtevna delovna mesta, ob tem pa zagotavljal visoko profesionalno funkcionalnostobeh osrednjih baletnih ansamblov upoštevajoč nujnost pretoka mladih baletnih plesalcev!

Ob tem je nujno potrebno omeniti tudi različnost človeških metabolizmov, ki so v umetniški sferi kot je balet še posebej opazne: so izjeme, vendar redke!

b. PREDLOGVARIANT

Baletni plesalec se po izpolnjenih pogojih za polno upokojitev po sistemu skrčenedelovne dobe v razmerju 12 = 18 in temu sorazmerno potrebnih nižjih let starosti zapolno upokojitev prostovoljno odloči ali bo odšel v pokoj oziroma:

VARIANTA 1:

…sprejel ponujeno možnost, pri kateri vrne skrčeno delovno dobo, se pravi približno14 let priznane delovne dobe, namesto nje prejme dostojanstveno odpravnino po vzorcu »enoletna neto plača za vsaka 4 leta dela«, kar bi naneslo približno 7 neto letnih plač, in deluje naprej do »polne« upokojitve, ki predvideva delo do starosti, potrebne za polno upokojitev širše populacije.

VARIANTA 2:

…sprejel ponujeno možnost, pri kateri vrne skrčeno delovno dobo, odide na študij, ki je financiran s strani države, ob tem pa dobiva še štiri leta svojo polno bruto plačo, po opravljenem študiju pa se zaposli na novem delovnem mestu znotraj zavoda, vkaterem je opravljal delo »baletni plesalec« ali pa znotraj javnega sektorja, za kar se mu delovno mesto zagotovi še pred odločitvijo za sprejetje variante 2.

VARIANTA 3
zadeva tiste baletne plesalce, pretežno soliste, ki dokažejo sposobnost nadaljevanja z delom na področju baletne stroke:
Baletni plesalci, ki so opravljali poklic »baletni plesalec« in izpolnili vse pogoje za polno upokojitev a izpolnjujejo pogoje, da še naprej opravljajo strokovna dela vbaletni stroki, ki so nujno potrebna za funkcioniranje baletnih ansamblov ter se v primeru pripravljenosti za nadaljevanje dela po dopolnjeni skrčeni delovni dobi nabazi prostovoljne odločitve ne upokojijo takoj ampak nadaljujejo z delom na drugih delovnih mestih v baletni stroki, vse dokler jim sposobnosti omogočajo aktivno delovanje na takšnih delovnih mestih.
To so npr.:

  • –  baletna pedagogika (baletni pedagog, profesor baleta, baletni mojster,asistent baletnih predstav itd.) bodisi v baletni šoli ali v baletnem ansamblu
  • –  vodja baletnega ansambla, – koreograf,

– baletni animator v vrtcih, osnovnih in drugih šolah…

Tovrstni baletni umetniki, za katere bi bila, kot rečeno, ugotovljena in strokovno utemeljena sposobnost nadaljnjega delovanja z delom v baletni stroki, bi moraliobdržati pridobljeno skrčeno delovno dobo, v enakem obsegu pa bi se jim moralašteti tudi delovna doba v naprej.

Do takšnega nadaljevanja dela, ki temelji izključno na večjih in prirojenih strokovnih

sposobnostih, za katere je znano, da je predhodna pridobitev delovnih izkušenj predpogoj za delovanje na visokem umetniškem nivoju, bi bili tudi zaradisorazmerno majhnega števila tovrstnih strokovnih delavcev opravičeni le redkibaletni umetniki, zaradi vsesplošne težnje po normaliziranju razmer tako v baletnem šolstvu kot za pridobitev dobrih baletnih pedagogov oziroma baletnih mojstrov v baletnih ansamblih pa je takšen privilegij v redkih primerih nujen.

Zakaj bi bilo dobro na tovrstna delovna mesta zaposlovati izključno baletneumetnike z izkušnjami?
Delovni proces baletnega ansambla in delo z plesalci je specifične narave. To ni le delo, ki se prenaša teoretično ampak pretežno praktično. Če balet razdelimo na dve smernice: tehnično znanje in umetniško izražanje. Pomembno je oboje in se pogojuje. Baletno tehniko je potrebno podrediti umetniškemu izražanju posamezne vloge in obratno. To pa zmore izključno umetnik, ki si je izkušenj nabral na odru skozi večkratna podajanja iste in različnih vlog. Nepredstavljivo je, da baletnega plesalca skozi proces šolanja na višji stopnji uči repertoarja ali novih vlog nekdo, ki nikdar ni praktično sodeloval v umetniškem procesu ustvarjanja.

Takšno razporejanje posameznih baletnih plesalcev bi torej pripomoglo k boljšemustrokovnemu kadru tudi v baletno izobraževalnih ustanovah, kar bi v bodoče pomenilo, da v baletnih šolah lahko poučujejo v glavnem tisti, ki imajo za sebojkariero baletnega plesalca in ne več tisti, ki po končanem šolanju ne izpolnjujejo tehnično umetniških pogojev za vključitev v profesionalni baletni ansambel in se zato odločijo za nadaljevanje študija na višji baletni šoli, ki izobražuje baletne pedagoge, sis tem za razliko od baletnih plesalcev, ki se vključujejo v delo profesionalnega baletnega ansambla pridobijo višjo izobrazbo in pričnejo z delom v višjem plačnem razredu. Čeprav je to problem ureditve baletnega šolskega sistema pa je, kot jeopisano že na začetku pomembno, da zastavimo tudi vzorce za spremembe tovrstnihvprašanj, ki bi profesionalnim baletnim plesalcem odprle možnosti za nadaljevanje dela na področju baletne stroke, hkrati pa bi v danem primeru slovenske baletno izobraževalne ustanove ponovno izobraževale plesalce z višjim tehničnim in umetniškim znanjem, kar bi v bodoče močno dvignilo nivo kvalitete baletnihansamblov! Seveda ob polnem zavedanju, da morajo biti prav kvalitetni baletniplesalci, ki končajo eno od dveh slovenskih baletno izobraževalnih ustanov na primarni listi za sprejem v enega od slovenskih baletnih ansamblov.

ZAPOSLOVANJE BALETNIH PLESALCEV:

Sistem zaposlovanja baletnih plesalcev v slovenskih javnih zavodih je bistvenega pomena.Naš odgovor na vprašanje ali ohraniti zaposlovanje za nedoločen čas oziroma preiti na zaposlovanje za določen čas je: »Nujnost ohranitve zaposlovanja za nedoločen čas v baletnih

ansamblih je bistvenega pomena za normalno delo baletnega plesalca z obzirom naekstremno zahtevnost poklica«, ki jo utemeljuje naslednji citat:

»Balet je poslanstvo! Treba je živeti z njim in vse ostalo podrediti dosegi edinega zveličavnega cilja – čim bolj kvalitetnemu baletnemu umetniškemu dogodku … »!

Tako bo ohranitev sistema zaposlovanja za nedoločen čas baletnim plesalcem nudila ne le socialno varnost ampak predvsem mirno ter predano delovanje v prid baletni umetnosti,brez bojazni, da se bo nenadoma znašel na tržišču brezposelnih.

Hkrati pa je zaposlovanje za nedoločen čas pomembno tudi za ohranjanje tardicije nacionalnega gledališča in domačih baletnih umetnikov, ki v fluktuaciji baletnega trga tvorijo temelj nacionalnega baletnega gledališča in repertoarja, ki je del zakladnice slovenskekulture.

Vendar pa je potrebno tudi pri zaposlovanju za nedoločen čas upoštevati dejstva, ki govorijov prid delodajalca oziroma stroke, in ki bi zagotavljala polno funkcionalnost vseh plesalcev v baletnih ansamblih.

Predlagamo:

  • podaljšanje preizkusne delovne dobe baletnega plesalca ob njegovi prvizaposlitvi v enem od slovenskih baletnih ansamblov, in sicer iz zdajšnjihdveh na pet let. S tem se nudi delodajalcu več možnosti, da oceni ali je baletni plesalec pripravljen oziroma sposoben opravljati ekstremne fizičnein psihične napore do upokojitve;
  • vnos varovalk po vsesplošno veljavnih strokovnih standardih za opravljanjepoklica »baletni plesalec« v pogodbah za nedoločen čas, ki bi omogočale predčasno prekinitev pogodbe za nedoločen čas z baletnim plesalcem, ki bikakorkoli kršil oziroma zanemarjal svoje delovne obveznosti,
  • vnos varovalk za opravljanje poklica »baletni plesalec« v pogodbah za nedoločen čas, ki bi omogočale predčasno prekinitev pogodbe za nedoločen čas z baletnim plesalcem, ki bi mu višja sila (bolezen, poškodba…) trajno onemogočala nadaljevanje opravljanja poklica baletni plesalec s polnim delovnim časom.

PREDLOG VAROVALK V POGODBAH ZA NEDOLOČEN ČAS:

Baletnemu plesalcu/ki, se lahko prekine delovno razmerje za nedoločen čas če se ugotovida:

  • svoje delo opravlja malomarno in neprofesionalno;
  • ne skrbi za svojo fizično delovno formo in jo zanemarja;
  • ne skrbi za svoj fizični izgled po vsesplošno veljavnih standardih baletneumetnosti;
  • redno izostaja z dela brez utemeljenega in opravičljivega razloga;
  • krši katerekoli določbe iz kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti ali zakonao delovnih razmerjih.Baletnemu plesalcu/ki, se lahko prerazporedi oziroma prekvalificira na drugo delovnomesto z ohranitvijo višine osebnega dohodka oziroma mu z zagotovitvijo odpravninepreneha delovno razmerje za nedoločen čas, če se ugotovi da:

  • zaradi zdravstvenega stanja ni več sposoben opravljati poklica »baletni plesalec« s polnim delovnim časom;
  • zaradi poškodbe na delovnem mestu trajno ali za več kot eno leto ni sposoben opravljati poklica »baletni plesalec«.

DRŽAVNA AVDICIJSKA KOMISIJA

Zaradi preprečevanja zlorab, lobiranja, objektivne razsodnosti posameznega vodstva terpravilne strokovne odločitve v prid tako posameznega umetnika kot delodajalcapredlagamo uvedbo pet članske t.i. Državne strokovne komisije, ki bi v primerih sporov alipritožb soodločala o verodostojnosti vsakokratnih argumentov in v katero člani ne bi bili izbrani po funkcijah ampak po izpričani in udejanjeni umetniški ali strokovni preteklosti.Državna strokovna komisija bi:

  • bila pristojna za obravnavanje pritožb glede izida avdicije za sprejem novih članov v baletni ansambel;
  • prevzela vlogo avdicijske komisije za ponovno opravljanje avdicije v primerupritožbe na rezultat že opravljane avdicije v primeru, da mnenje vodje baleta smatra za neutemeljeno;
  • bila odgovorna za ocenitev odločitve vodstva v primeru nepodaljšanja pogodbe za določen čas, če se na odločitev plesalec pritožil;
  • bila zadolžena za sprejem ocene odločitve o podaljšanju zaposlitve za določen čas v zaposlitev za nedoločen čas v primeru, da je baletni plesalec pričel zpoizkusnim delom pretežno pod enim vodstvom, zaključil pa ga je pod drugim in bi s tem v zvezi nastopila nesoglasja;
  • bila zadolžena za ocenitev tehtnosti odločitve vodstva o prenehanju delovnega razmerja za nedoločen čas po sistemu varovalk in o njem tudiodločala v slučaju spora;
  • bila zadolžena za ugotavljanje verodostojnosti prerazporeditve baletnihplesalcev na druga delovna mesta oziroma za dodelitev odpravnine v slučajuspora.

PREDLOGI ZA KRATKOROČNO REŠITEV PROBLEMA:

Predlog kratkoročnega plana rešitve problema je vezan na trenutno zaposlene baletne plesalce in na tiste baletne plesalce, ki se bodo v enem od slovenskih baletnih ansamblov zaposlili pred sprejetjem novega pokojninskega zakona za baletne plesalce.
Ker trenutno baletni plesalci v Sloveniji delujejo po sistemu pri katerem se šteje 12 mesecev dela za 15 mesecev dela, odhajajo v pokoj po 52. letu starosti. Baletni plesalec pri takistarosti ni več sposoben opravljati ekstremnih fizičnih naporov, ki jih zahteva delovanje v baletni umetnosti, tisti baletni umetniki, ki pa pri teh letih zaradi močne umetniške osebnosti še lahko plešejo fizično manj zahtevne vloge pa so redke izjeme in izključno tisti baletni plesalci, ki so za časa aktivne plesne kariere delovali kot baletni solisti.Tako je zaradi leta 2001 uvedene daljše delovne dobe baletnih plesalcev vse bolj ohromljeno delo v obeh baletnih ansamblih, s tem pa izvajanje zahtevnih baletnih predstav napričakovanem tehnično umetniškem nivoju. Tudi dotok mladih baletnih plesalcev v baletne ansamble je v tem trenutku zaradi omejenega števila delovnih mest v baletnih ansamblih skoraj onemogočen.Namen kratkoročne rešitve problema:Namen kratkoročne rešitve problema je čim prej, vendar postopno in z dobro meropreračunljivosti pričeti z vzpostavljanjem normalnega pretoka baletnih plesalcev v oba slovenska baletna ansambla, kar pa bi moralo nujno pomeniti tudi ponovno vzpostavitev zaposlovanja mladih baletnih plesalcev, ki so končali eno od osrednjih slovenskih baletno izobraževalnih zavodov.V namen kratkoročne in čimprejšnje rešitve omenjenih problemov predlagamo tri različice možnih rešitev:1.) Vrnitev delovne dobe v obsegu treh mesecev za eno leto dela od leta 2001, ko se jepričelo delo baletnih plesalcev po sistemu 12 = 15, in sicer vsem baletnih plesalcem,ki so bili v tem času zaposleni v enem od slovenskih baletnih ansamblov. S tem bibila od leta 2001 baletnim plesalcem povrnjena benificirana delovna doba v obsegu12=18, s katero bi večina starejših baletnih plesalcev izpolnila pogoje za upokojitev,

delovna mesta v baletnih ansamblih pa bi se pričela sproščati za zaposlovanjemladih baletnih plesalcev;

2.) Odkup manjkajočih let do upokojitve s strani bodisi države ali javnega zavoda za baletne plesalce, ki so zaposleni v enem od dveh slovenskih baletnih ansamblov, inki so dosegli starost v višini 45 let, pri čemer gre sicer za zakonsko izjemo v primeru baletnih plesalcev, ki pa bi pripomogla k ureditvi trenutnega stanja v baletnih ansamblih in normalizaciji pretoka baletnih plesalcev;

3.)

Uvedbo novega baletnega ansambla, v katerega bi se postopoma z namenomvzpostavitve smiselnega in dolgoročno funkcionalnega pretoka baletnih plesalcev voba slovenska baletna ansambla pri določenih letih prerazporejali starejši plesalci,ki so trenutno zaposleni v enem ali drugem baletnem ansamblu.
Delovne naloge v takšnem dodatnem baletnem ansamblu bi bile manj zahtevne in prilagojene starejšim baletnim plesalcem. Ansambel bi pokrival plesne in gibalne potrebe v predstavah vseh slovenskih javnih zavodov, ne glede na to ali gre za dramske, operne ali baletne predstave. Istočasno bi tovrstni ansambel v vsakisezoni lahko uprizoril s tehničnega vidika plesalcem primerno baletno produkcijo. Glede na trenutno situacijo bi za tovrstni ansambel potrebovali 15 novih delovnih mest, ki bi se uvajala postopno z namenom pravilne vzpostavitve dolgoročnofunkcionalnega pretoka baletnih plesalcev v baletna ansambla.

Dolgoročna pozitivna plat »Baletnega ansambla starejših profesionalnih baletnih plesalcev«:
Uvedba tovrstnega ansambla bi bila lahko dolgoročno gledano smiselna z več stališč:

  1. a)  Dodatni baletni ansambel bi lahko postal ob stalnih baletnih ansamblih A (balet SNG Maribor in balet SNG Opera in balet Ljubljana) stalni baletni ansambel B (slovenski baletni ansambel), ki bi prevzel nalogo pokrivanja plesnih potreb vseh slovenskih gledaliških javnih zavodov, izvajanje manjzahtevnih vlog, katerih osnovno vodilo je izražanje na način baletnepantomime, se pravi vlog, za podajanje katerih je baletna izobrazba neobhodna v baletnih predstavah ansamblov A, plesanje lažjih krajših baletnih vložkov v baletnih predstavah ansambla A in baletnih vložkov v opernihpredstavah;
  2. b)  Dodatni baletni ansambel bi lahko deloval zgolj začasno do ureditve normalnega pretoka baletnih plesalcev v obeh ansamblih ter dokler vsi baletniplesalci, prerazporejeni v ansambel starejših plesalcev ne bi dosegli pogojev zaupokojitev, potem pa bi delovna mesta lahko prerazporedili v nova delovna mesta baletnega ansambla SNG Maribor, ki so jim jih »ukradli« v preteklosti sprerazporejanjem v druge korpuse Javnega zavoda. Baletni ansambel SNG

Maribor ima namreč za polovico manj delovnih mest kot ljubljanski baletni ansambel, čeprav uprizarja po strukturi enakovreden baletni repertoar, prav tako pa je domači oder mariborskega baleta večji od ljubljanskega kar še utemeljuje potrebo po številčnejšem ansamblu!

STROKOVNE UTEMELJITVE ZAKAJ JE POKLIC BALETNEGA PLESALCA TAKO POSEBEN, DA BIBALETNI PLESALCI MORALI BITI UPRAVIČENI DO OPISANIH »PRIVILEGIJEV«?

Obrazložitev nekaterih temeljnih dejstev iz katerih izhaja upravičenost do statusnihprivilegijev za baletne plesalce (skrčena delovna doba, zaposlovanje za nedoločen čas…):

»Ves čas šolanja in aktivnega plesa stroka od baletnega plesalca zahteva samoprisiljevanje v nenormalne položaje telesa in okončin, fizične preobremenitve do meja zmogljivosti (dvigovanja partnerice ali partnerja,nenormalni položaji med plesom, zvijanje hrbtenice v vse smeri, odpiranje nog, stopal, kolen in bokov v endehors pozicije) do meja skrajnosti…«

»Ker baletni plesalci začenjamo z aktivnim delom zelo zgodaj !!!, je nenaravno, nehumano inkrivično od baletnih plesalcev pričakovati, da bodo delali do zahtevane starosti (65? Let) primerjalno s tistimi delavci, ki začnejo službovati šele po študiju pri 25 ali 30. letih.«

»Balet je poslanstvo! Treba je živeti z njim in vse ostalo podrediti dosegi edinega zveličavnega cilja – čim bolj kvalitetnemu baletnemu umetniškemu dogodku …«

»Balet ni služba ali obrt ampak način življenja, ki zahteva ogromne napore in ki okupira plesalce skozi ves dan skozi treninge, vaje, predstave in razmišljanja o novih vlogah, njihovem umetniškem oblikovanju … Vse to pa zmorejo le redki izbranci, ki so posvečeni baletu s svojim psihofizičnim talentom, pridnostjo, samodisciplino in garaštvom, ki so skozi stoletnozgodovino slovenskega baleta pomembno prispevali h kulturni podobi in identiteti Slovenije, skozi katero nas svet prepoznava. Od tod izvira tudi naša maloštevilčnost …«

»Moramo si biti na jasnem, da je razvoj baletnega plesalca bistveno drugačen kot razvojinstrumentalista, pevca, igralca, ki imajo po diplomi še desetletja pred seboj za svoj osebnirazvoj in napredek. Plesalci tega časa nimamo. Redki so plesalci, ki lahko plešejo še po štiridesetem letu. Ne gre samo za lep, mladosten videz, ampak za ne-sposobnost starajočega se telesa, ki ne more več izpolnjevati nalog, ki bi jih plesalec moral.«

»Balet ni nekaj posebnega, ampak je drugačna umetnost. Zahteva drugačen pristop«. …Balet je umetnost, ki se prenaša praktično, od starejših k mlajšim. Ne da se ga naučiti iz knjig, vedno so starejši, izkušeni plesalci vodili mlajše skozi vse ovinke in pasti tega poklica. Z novimipredpisi je bilo izkušenim, upokojenim plesalcem onemogočeno, da bi razvijali in gojili domačo slovensko umetnost naprej. To je svetovni unikum, ki samo dokazuje, da odgovorni, ki nam krojijo usodo, nimajo pojma o tem, kaj je balet …«. In potem nam administrativnoupravni aparat še ukine polovico beneficirane dobe, brez kakršnegakoli posveta s stroko, kar je v obeh slovenskih baletnih gledališčih povzročilo hude težave, ki so videti nerešljive in povzročajo resne umetniške, vodstvene in socialne probleme …«

Primerjava: Balet in sodobni ples:

Ples je izredno širok pojem, ki združuje ogromno različnih plesnih zvrsti. Res da gre vselej za ples, vendar pa se tudi plesni žanri razlikujejo med seboj. Brez dvoma lahko označimo zanajbolj zahtevno zvrst plesne umetnosti klasično baletno umetnost, ki izmed vseh nosi najstrožja in najbolj natančna pravila izvajanja posameznih baletnih elementov, ob tem pa je zavita še v povsem jasne vsesplošno veljavne visoke standarde glede psihofizičnih zahtev,fizičnega izgleda in fizične zmogljivosti baletnega plesalca. Šolanje klasičnega baletnega plesalca poteka dolga leta, za dosego vseh kriterijev pa je potrebno večletno sistematsko preoblikovanje fizičnih zmogljivosti baletnega plesalca in strokoven razvoj in razvijanjenjegovega prirojenega talenta, brez katerega so rezultati nemogoči.

Mnogokrat se klasični balet skuša primerjati s sodobnim plesom. Pa vendar, ob vsem spoštovanju do sodobnega plesa, razlik ne moremo spregledati. Prvo dejstvo je, da sodobniples zajema tako širok pojem, ki ponuja izredno široko paleto različnih gibalno tehničnih možnosti, da ga praktično lahko pleše vsakdo. Sodobni ples je za razliko od klasičnega baleta v fazi permanentnega raziskovanja. Če je fizični izgled klasičnega baletnega plesalca omejenna vitko telo, pa plesalca sodobnega plesa takšna omejitev ne zadeva. Zgovoren primer smo lahko videli tudi na letošnji Prešernovi proslavi. Plesalka močnejše postave nas ni motila, saj je šlo za sodobni ples in ne za klasični balet. Lahko bi govorili tudi o številnih drugih razlikah, vendar naj naštejem le najbolj vidne. Pri klasičnem baletnem plesalcu so nujne pravilneoblike kolen, dolg vrat, po standardih izoblikovane roke in stopala, gibljivost sklepov in tetiv,natančno določeno klasično koreografsko zapuščino, katere izvajanje pripada samo posebej izšolanim in tistim, ki imajo poleg tega še podarjene vse natančno določene fizične sposobnosti. In še bi lahko naštevali. Sodobnega plesalca tovrstne omejitve ne zadevajo,drugačnost je pri sodobnem plesu zanimiva in dobrodošla. Ni na odmet če omenimo tudi, dasodobni ples ponuja izražanje na področju plesa tudi tistim, ki se zaradi omenjenih fizičnih omejitev, ki jih določa baletna umetnost, z njo ne morejo ukvarjati. Še enkrat ponavljamo zvsem spoštovanjem do sodobnega plesa: imamo sodobni ples in imamo klasični balet! Short cuti, oziroma bližnjice, so pri sodobnem plesu normalna stvar in je pot do nastopanja vprašanje leta ali dveh. Pri baletu bližnjice enostavno ne obstajajo in do odra vodi izjemno dolga, naporna in strma pot.

Primerjava: Balet je resda od daleč mogoče enačiti z vrhunskim športom, a razlike sovelike.

Večkrat slišimo, da je balet enak vrhunskemu športu. Vendar pa lahko primerjava s športnikisega samo do meje psihofizičnih naporov, ki so pri obeh dejavnostih ekstremne. Od tod daljepa se umetniški baletni ples prične z nadgrajevanjem z umetniško kreativnostjo, ki je odločujoča za uspešnost baletnih plesalcev in baletne umetnosti nasploh.

Zakaj je ob delu študij za baletnega plesalca praktično nemogoč. Dejstvo: od obsega delabaletnih plesalcev je odvisna produktivnosti baletnega ansambla:

Predstavljajte si, da s krajšimi postanki aktivno tečete od 10. do 14. ure, ob tem uporabljate okoli 500 različnih načinov teka pri katerih morate pravilno, samo na določen način in nič drugače med seboj uskladiti čisto vse dele telesa. Bi bili utrujeni ali ne? Pa vendar bi vam za počitek pripadale slabe 4 ure odmora, v katerega so vključeni tudi preoblačenje in tuširanjepo dopoldanskem teku, pot do doma, pripravo kosila, pa spet prihod na prizorišče popoldanskega teka in pripravo nanj. Ste se res spočili? Pa vendar morate zopet teči dobri dve do tri ure. Boste po takem dnevu res komaj čakali, da sedete za učbenik ali se morda udeležite večernega izrednega študija ob delu? Ne verjamemo. Najverjetneje boste na polmrtvi padli v posteljo, saj vas jutri, pa pojutrišnjem in potem spet čaka enak dan! Pa vendar morate sem ter tja preznojeno delovno obleko oprati, zašiti obutev, se tako ali drugače pripraviti na delo, da ne zaobidem psihičnih priprav in stresov nastopanja …. Koliko časa ostane za vas, za vaše privatne aktivnosti in potrebe? Več besed je odveč. Kdor ne verjamega osebno vabimo, da poskusi!

ZAKLJUČEK

Predlog Društva baletnih umetnikov Slovenije za rešitev Statusa baletni plesalcev v Republiki Sloveniji v prihodnje temelji izključno na strokovnih stališčih profesionalne baletne umetnosti. Izdelala in sprejela ga je Skupina za poenotenje stališč v imenu celotne slovenskebaletne stroke, upoštevajoča prvenstveno strokovno specifikacijo poklica baletni plesalec termnenja posameznikov.

Predlagani model je v kombinaciji, ki upošteva stališča v dobrobit tako baletnega umetnika kot javnih zavodov, ob tem pa ponuja celovito in dolgoročno rešitev trenutne problematikestatusa baletnih plesalcev v Sloveniji in ponovno vzpostavitev popolne funkcionalnosti slovenskih baletnih ansamblov. Ob dejstvu, da gre za pomembno vejo slovenske kulturno-umetniške zakladnice v kateri aktivno deluje izredno majhen del vseslovenske populacije,približno 70 zaposlenih ali njen 0,000035 % delež, predlagana strokovna rešitev ponuja tudinadaljevanje na trdnih temeljih zgrajene slovenske baletne tradicije do leta 2001. Zato smo mnenja, da je model ob popolnem razumevanju strokovne specifike baletne umetnosti s strokovnega zornega kota v osnovi edini sprejemljivi.

S spoštovanjem!
Tomaž Rode, predsednik DBUS

Skupina za poenotenje stališč o statusu baletnih umetnikov v okviru DBUS:

  • –  Danilo Rošker, direktor SNG Maribor
  • –  Mitja Bervar, ravnatelj SNG Opera in balet Ljubljana
  • –  Edward Clug, vodja baleta SNG Maribor
  • –  Jaš Otrin, v.d. umetniški vodja baleta SNG Opera in balet Ljubljana
  • –  Vojko Vidmar, baletni umetnik, Prešernov nagrajenec
  • –  Tomaž Rode, predsednik DBUS
  • –  Alenka Ribič Laufer, prvakinja baleta SNG Maribor
  • –  Regina Križaj, prvakinja baleta SNG Opera in balet Ljubljana
  • –  Matjaž Marin, solist baleta SNG Maribor in podpredsednik DBUS
  • –  Olja Ilič, baletna umetnica
  • –  Bojana Hinteregger, baletna umetnica
  • –  Zvone Penko, baletni umetnik, bivši vodja baleta SNG Opera in balet Ljubljana
  • –  Urša Vidmar, članica baletnega solo-zbora ansambla SNG Opera in balet Ljubljana
  • –  Branka Popovici, članica baletnega solo-zbora ansambla SNG Maribor
  • –  Klavdija Stanešič, baletni ansambel SNG Maribor

Sledite ali všečkajte:

PREDSEDNIK RS DR. DANILO TÜRK SPREJEL MINISTRICO ZA KULTURO RS, MAJDO ŠIRCA IN PREDSEDNIKA DBUS

1. aprila 2010 je predsednik RS, dr. Danilo Türk sprejel ministrico za kulturo RS, Majdo Širca in predsednika DBUS, Tomaža Rodeta na prošnjo slednjega. Pogovarjali so se o statusni rešitvi baletnih umetnikov v RS. Tomaž Rode je predsedniku RS, dr. Danilu Türku predstavil izhodišča, ki jih je sprejela skupina za poenotenje stališč, ki deluje v okviru DBUS in ga zaprosil za podporo pri nadaljnjih pogajanjih. Po mnenju predsednika RS, dr. Danila Türka, je baletna umetnost dovolj specifična, da bo morala biti deležna posebnega statusa, se pravi, da bo morala biti ena od tistih strokovnih dejavnosti, ki bodo morale biti upravičene do posebnega statusa v novem pokojninskem zakonu. Tudi ministrica za kulturo, Majda Širca, je do predstavljenega predloga izkazala naklonjenost.

Sledite ali všečkajte:

2. SESTANEK STROKOVNE SKUPINE ZA POENOTENJE STALIŠČ GLEDE STATUSA BALETNIH PLESALCEV V RS

9. marca 2010 se je v veliki sejni sobi Ministrstva za kulturo RS sestala Skupina za poenotenje stališč glede statusa baletnih plesalcev v RS. 10 prisotnih se je ob navzočnosti povabljenih iz Ministrstva za kulturo ga. Biserke Močnik in g. Cirila Baškoviča ponovno dotaknilo perečega vprašanja “kaj baletnim plesalcem pripada in predvsem zakaj”.

9 od 10 navzočih je podprlo vrnitev skrajšane delovne dobe za baletne plesalce v obsegu 12 mesecev je 18 mesecev dela, en član pa se s predlogom ni strinjal.

Skupina deluje s pogledi na način, s katerim bi predlagala zaščito tako baletnega plesalca kot baletne stroke in vzpostavila normalen pretok baletnih plesalcev v obeh slovenskih baletnih ansamblih. Ob tem ne gre zanemariti težnje po ureditvi celotnega cikla v življenju baletnega plesalca, od začetkov šolanja pa do konca aktivne plesne kariere.

Skupina predlaga ponovno uvedbo skrčene delovne dobe v obsegu 12 mesecev je 18 mesecev, ob tem pa še sorazmerno krčenje starostnih let s čimer bi bili baletni plesalci ob koncu aktivne plesne kariere upravičeni do polne pokojnine, ob tem pa pripravlja predlog sistema, ki bi tistim baletnim pleslcem, ki želijo kljub izpolnjenim pogojem za upokojitev z delom nadaljevati na nekem drugem področju, to bodisi finančno z odpravnino ali plačanim študijem tudi omogočal. Tako gre po eni strani predvsem za ohranitev polnega dostojanstva baletnega plesalca in baletne umetnosti, po drugi pa posamezniku ponuja možnost osebnega odločanja.

Skupina se je dotaknila še reševanja problematike trenutno zaposlenih baletnih plesalcev, ki jim je bila leta 2000 odvzeta benificirana delovna doba v obsegu 12 mesecev je 18 mesecev na 12 mesecev je 15 mesecev. Trenutno so v obravnavi trije predlog. Prvi je možnost vrnitve skrčene delovne dobe v obsegu 12 mesecev je 18 mesecev vsem baletnim plesalcem, ki so aktivno delovali med letoma 2000 in 2010, druga možnost je odkup let v obsegu, ki bi trenutno aktivnim baletnim plesalcem omogočal upokojevanje po sistemu 12 je 18, tretji pa je ustanovitev novega in začasnega baletnega ansambla,v katerega bi bili razporejeni starejši baletni plesalci in ki bi služil tudi ureditvi normalnega pretoka baletnih plesalcev v obeh slovenskih baletnih ansamblih.

Eno ključnih vprašanj so tudi pogodbe za nedoločen čas. Skupina večinsko zagovarja njihovo ohranitev, tematike pa se bo podrobno dotaknila na svojem naslednjem sestanku, predvidoma v drugi polovici meseca marca 2010.

Sledite ali všečkajte:

SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA JE ORGANIZIRALA TRI OKROGLE MIZE O BALETU

1. marca 2010 je SNG Opera in balet Ljubljana v konferenčni dvorani hotela Slon organizirala tri okrogle mize na temo baleta. Prva je govorila o problematiki baletnega šolstva v Sloveniji, druga je bila na temo uvedbe baletnega studia v okviru SNG Opera in balet Ljubljana, tretja pa se je oklepala problematike statusa baletnih plesalcev v Sloveniji. Okroglo mizo o problematiki baletnega šolstva v Sloveniji je vodil in povezoval Vojko Vidmar, uvodni elaborat pa je pripravil Matej Selan, vodja oddelka Baletne šole in Srednje baletne šole na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Okroglo mizo o baletnem studiu v SNG Opera in balet Ljubljana je vodila in povezovala Nataša Jelić, uvodni elaborat je pripravil nekdanji v. d. umetniški vodja baleta SNG Opera in balet Ljubljana, Jaš Otrin. Okroglo mizo o statusih baletnih plesalcev je vodila in povezovala Tatjana Ažman, uvodni elaborat pa je pripravil predsednik DBUS, Tomaž Rode.
Sledite ali všečkajte:

PRVI SESTANEK STROKOVNE SKUPINE ZA POENOTENJE STALIŠČA V ZVEZI S STATUSOM BALETNIH PLESALCEV V RS

Društvo baletnih umetnikov je po sestavi skupine za poenotenje strokovnih stališč glede statusa baletnih umetnikov v RS sklicalo tudi njen prvi sestanek, ki je potekal v SNG Maribor.
Na sestanku so prisotni izdelali grobi predlog osnutkov predloga, ki je opisan nadaljevanju, na nadaljnjih sestankih pa bo skupina predlog izdelala in ga poslala na Ministrstvo za kulturo.
  
KJE IN KAM PLUJE BARKA SLOVENSKIH BALETNIH PLESALCEV V OCEANU BALETNE UMETNOSTI PO DO SEDAJ OPRAVLJENIH AKTIVNOSTIH
 
Uvod:
 
Problematika baleta v RS že več let, predvsem pa v zadnjem času postavlja vprašanja v zvezi z delovno dobo in zaposlovanjem plesalcev. Problem je nastal ob zmanjšanju beneficirane delovne dobe za baletne plesalce iz 18. mesecev na 15 mesecev za eno leto dela, in splošnega daljšanja delovne dobe, kar je posledično močno upočasnilo prej normalen pretok baletnih plesalcev v slovenskih baletnih ansamblih. Danes je tako rekoč na cesti zaskrbljujoče število mladih baletnih plesalcev s končano baletno izobrazbo, povprečna starost baletnih plesalcev v slovenskih baletnih ansamblih pa se zaskrbljujoče dviguje. To je pri slovenski populaciji posledično pripeljalo tudi do upada zaupanje vprihodnost poklica baletni plesalec. Šolanje postaja vse bolj ljubiteljska dejavnost majhnih otrok, ki se ob možnosti nadaljevanja šolanja na srednji stopnji vse raje odločajo za študij katere druge smeri, ki jim ponuja večjo perspektivo in sigurnost zaposlitve.
Balet je iz fizičnega in psihičnega zornega kota ena najbolj ekstremno zahtevnih poklicnih panog na sploh, je umetnost, v kateri plesalec izkuša meje človeške vzdržljivosti. 
 
Aktivne dejavnosti kot so bile ciljna skupina za statuse na Ministrstvu za kulturo RS, okrogla miza o statusu baletnih plesalcev v RS, ki je pod naslovom: »Po kateri poti naj zapleše?« v organizaciji Društva baletnih umetnikov Slovenije ( v nadeljevanju besedila DBUS) in Ministrstva za kulturo Republike Slovenije (v nadalejvanju besedila MK), potekala 14. maja 2009 na Ministrstvu za kulturo, za njo opravljena anketa, ki jo je DBUS  sestavilo v sodelovanju z MK in katero so izpolnjevali aktivni baletni plesalci obeh osrednjih slovenskih baletnih ansamblov, potem pa še okrogla miza, ki jo je v konferenčni dvorani hotela Slon junija 2009 organizirala SNG Opera in balet Ljubljana, so postregle tako z različnimi predlogi kot z odgovori na vprašanja, kako in kaj bi bilo najbolje, najbolj častno in s strokovnega stališča glede na vsesplošno veljavne strokovne standarde baletne umetnosti edino sprejemljivo.
Okrogla miza DBUS in anketa, katere rezultati so bili poslani na MK , sta jasno pokazali oziroma nakazali mnenja večine, ki so, kar lahko vidimo predvsem iz analize ankete v glavnem razsodna in realna, hkrati pa tako v dobro stroke kot baletnega plesalca – posameznika. Okrogla miza z mednarodno udeležbo akterjev, ki jo je organizirala SNG Opera in balet Ljubljana junija 2009 v konferenčni dvorani Slona, pa je imela poglavitni cilj seznaniti prisotne s stanji in zakonskimi sistemi v nekaterih drugih evropskih državah, pri čemer smo lahko opazili tudi različna mnenja in razmišljanja oziroma različnost med zakonskimi ureditvami posameznih držav, iz katerih so prišli gostje. Še posebej zanimiva so bila dejstva, problemi in zakonska evalvacija statusa baletnih umetnikov Makedonije, kot države iz bivše jugoslovanske skupnosti v katero spada tudi Slovenija. Makedonija je namreč v ureditvi statusa baletnih umetnikov korak pred Slovenijo in je v svoji zakonski reformi pokojninskega sistema benificirano delovno dobo za baletne plesalce sprva ukinila, vendar jo nedolgo za tem na podlagi sorodnih problemov, s kakršnimi se po znižani benificirani delovni dobi leta 2001 ukvarjamo tudi pri nas, zopet uvedla.
Po natančni analizi vseh dosedajšnjih aktivnostih se danes na podlagi številnih medsebojnih debat, neformalnih pogovorov in razmišljanj na vse tehtnejših strokovnih utemeljitvah le kristalizira najboljše, kar bi slovenska država lahko storila za baletno umetnost in tako pomagala 0,000035 procentu slovenske populacije, kar je približno 70 baletnih plesalcev v približno dvo milijonski (2.000.000) slovenski populaciji, se pravi peščici »izbrancev« – baletnih umetnikov.
Spoznanje, da večina zagovarja podobne vzorce rešitve in z dejstvom, da je za dobro in strokovno rešitev problema upoštevanje vseh mnenj nujno, je januarja 2010 DBUS  ustanovilo še Strokovno skupino za poenotenje stališč, v kateri poleg trenutno aktivnih in neaktivnih baletnih plesalcev sodelujeta tudi obe vodji osrednjih slovenskih baletnih ansamblov, ravnatelj SNG Opera in balet Ljubljana ter direktor SNG Maribor. DBUS je na podlagi vseh upoštevajočih mnenj iz okroglih miz ter ankete sestavilo poenoten vzorec rešitve, ki ob upoštevanju vseh mnenj vključuje možnost A in možnost B, torej dve osnovni možnosti, na podlagi katerih bi se lahko baletni plesalci odločali za nadaljevanje njihove življenjske poti po končani aktivni plesni karieri. Strokovna skupina je ta vzorec na svojem prvem sestanku označila za sprejemljivega, na naslednjih ga bo dodelala z jasnimi dopolnili, postopoma pa vabila tudi predstavnike Ministrstev za kulturo, šolstvo, delo družino in socialne zadeve, javno upravo in finance, s pomočjo katerih bo, ob prisotnosti pravnika, izdelala strokovno sprejemljivo rešitev, ki naj bi temeljila na dolgoročnem logično postavljenem sistemu, ki bo lahko od začetka šolanja pa do konca kariere baletnega plesalca potekal kristalno jasno in po možnosti brez nepričakovanih zapletov.
Zato pozivam k sprejemanju dejstva, da nas bodo edino vztrajnost, s strani stroke pa zmerna diplomatska agresivnost in nepopustljivost popeljale do želenega cilja, takšnega, ki bo omogočal normalno funkcionalnost obeh slovenskih baletnih ansamblov, hkrati pa zagotovil vso dostojanstvo baletnega plesalca kot posameznika! Verjamem, da to ni le v interesu stroke ampak tudi slovenske države!
 
Grobi predlog zakonske rešitve statusa baletnih plesalcev:
Načeloma obstajata dve osnovni vprašanji ureditve statusa baletnega plesalca.
 
  1. Dolgoročni – ureditev statusa baletnih plesalcev, ki bo veljal za       bodoče generacije in
  2. Kratkoročni – ki bo uredil vprašanje trenutno aktivnih baletnih plesalcev oziroma baletnih plesalcev, ki bodo aktivno delovali do zakonskega sprejetja rešitve.
Najbolj sprejemljiva dolgoročna rešitev, tako v dobro baletnega šolstva in javnih zavodov, upoštevajoč predvsem pretok mladih baletnih plesalcev in sposobnosti visoke profesionalne fizične funkcionalnosti v človekovih najboljših letih, kot v prid baletnih umetnikov, ki jim dolgoletno ustvarjanje na področju baletne umetnosti tako fizično kot psihično dodobra »iztroši« organizem je naslednja:
Vzorec a: Uvedba skrčene delovne dobe sorazmerno z nižjim pogojem potrebnih starostnih let za polno upokojitev zaradi strokovno in zdravstveno utemeljenih pogojev dela in splošno veljavnih fizično psihičnih standardov, ki veljajo v baletni umetnosti, in sicer v razmerju 12 mesecev = 18 mesecev.                                                                                
Baletni plesalec bi po takem sistemu istočasno izpolnil oba pogoja za polno upokojitev predvidoma med 47. in 50. letom starosti,  ko bi se lahko po lastni presoji polno upokojil oziroma se odločil za vzorec b:, ki bi dopuščal možnost vrnitve skrčene delovne dobe zaradi posebnih pogojev dela in splošno veljavnih fizično psihičnih standardov, ki veljajo v baletni umetnosti, izplačilo dostojne odpravnine, s katero bi potem nadaljeval delo na nekem drugem področju vse do izpolnitve tistih pogojev za upokojitev, ki po pokojninski zakonodaji veljajo za pretežni del slovenske populacije. 
 
Seveda pa takšen osnovni vzorec rešitve odpira še podvzorce, ki bi veljali za specifične podskupine baletnih umetnikov, npr. tistih izbrancev, ki pokažejo sposobnosti v drugih smereh baletne umetnosti, kot sta koreografija in pedagogika in za katere bi moral veljati sistem z vsemi bonitetami osnovnega vzorca a in b ob možnosti nadaljevanja dela na področju baletne umetnosti pod vsemi pogoji osnovnega vzorca a., oziroma za tiste baletne umetnike, ki bi jim višja sila preprečila nadaljevanje aktivne plesne kariere oziroma za tiste, ki bi zaradi neupoštevanja katerega od vsesplošno veljavnih strokovnih standardov za opravljanje poklica baletni plesalec predčasno izgubili zaposlitev v baletnem ansamblu.
 
Vprašanju zaposlovanja za določen ali nedoločen čas je bilo v preteklih dejavnostih namenjeno precej časa. Razgovori, debate in rezultat ankete so dali jasen odgovor na to vprašanje. Ohranitev sistema zaposlovanja s pogodbami za nedoločen čas je nujen in pomemben dejavnih tako za ohranitev normalne funkcionalnosti profesionalne baletne umetnosti v Sloveniji kot specifični državi v primerjavi z ostalimi evropskimi državami, kot za ohranitev in rast popularizacije že tako skromnega števila slovenskih baletnih plesalcev! 
Če tako po eni strani upoštevamo nujnost ohranitve pogodb za nedoločen čas, ki baletnim plesalcem zagotavljajo pravico obstoja v službi baletne umetnosti vse do polne upokojitve, moramo po drugi strani zagotoviti tudi upoštevanje njihovih dolžnosti. V ta namen bi lahko v pogodbe za nedoločen čas vnesli jasne varovalke po vseh splošno veljavnih standardih za opravljanje poklica baletni plesalec, s katerimi bi delodajalcu zagotovili možnost, da zaradi natančno določenih razlogov z delavcem predčasno prekine pogodbo, in tako skrbi za nemoteno visoko profesionalno delovanje in usposobljenost vseh baletnih plesalcev v ansamblu.
Naslednje, večkrat odprto vprašanje v zvezi s pogodbami za nedoločen čas je vprašanje, vezano na čas, ki bi moral preteči od zaposlitve baletnega plesalca po pogodbi za določen čas do dodelitve pogodbe za nedoločen čas. Čeprav se večina nagiba k ohranitvi dosedanjega sistema, ko delavcu po dveh letih zaposlitve za določen čas pripada zaposlitev za nedoločen čas, smo temu vprašanju vseeno posvetili precejšnjo pozornost. Ob ureditvi tesnega sodelovanja slovenskih baletnih ansamblov z osrednjimi slovenskimi baletnimi izobraževalnimi zavodi bi danes veljaven sistem lahko obdržali, če bi vodje slovenskih baletnih ansamblov ob zadolžujočem rednem, kontinuiranem in z letnikom šolanja sorazmernim kvantitativno naraščajočim sodelovanjem učencev in dijakov pri dejavnostih baletnih ansamblov, dobili natančen vpogled v delo posameznikov. 
 
Ob ureditvi normalnega in kontinuiranega pretoka baletnih plesalcev v slovenskih baletnih ansamblih, za kar bo potrebnih več gledaliških sezon, bi po ureditvi vprašanja kvalitete baletnega šolstva v Sloveniji morali preiti tudi na sistem, ki bo vodje baletnih ansamblov zavezoval na vsakoletno zaposlitev natančno določenega števila slovenskih baletnih plesalcev, razen v primeru ko se zgodi, da v posameznem letu dejansko noben od plesalcev, ki so končali šolanje, ne izpolnjuje kriterijev za sprejem v baletni ansambel. Za ugotavljanje tovrstnih vprašanj lahko danes ugotovimo, da bi veljalo zopet upoštevati v polni meri avdicijske komisije v baletnih ansamblih. Takšna obveza do zaposlovanja baletnih plesalcev, ki končajo baletno šolanje v eni od slovenskih baletnih šol, bi pripomogla k ponovni vzpostavitvi perspektivne prihodnosti za opravljanje poklica baletni plesalec, kakor tudi v zaupljivo prihodnost slovenskega baletnega plesalca in slovenske baletne umetnosti na sploh.
V ta namen se Društvo baletnih umetnikov Slovenije pripravlja na sestavo širše skupine strokovnjakov, ki se bo strokovno lotila analize problemov slovenskega baletnega šolstva, iskanja rešitev in načinov možnosti tesne povezave baletnih ansamblov in osrednjih baletnih šol. K temu koraku je pripeljalo spoznanje, da je nezaposlovanje baletnih plesalcev, ki končajo eno od slovenskih baletnih šol v zadnjih letih že kronično, kar nakazuje na velik problem slovenskega baletnega šolstva oziroma vodstev baletnih ansamblov v zadnjih letih.
 
Ob vprašanju dolgoročnega vzorca rešitve ne smemo zanemariti tudi kratkoročnega, ki vključuje trenutno aktivne baletne plesalce in baletne plesalce, ki bodo pričeli z aktivnim delovanjem v enem od slovenskih profesionalnih baletnih ansamblov pred sprejetjem pokojninske zakonodaje za baletne plesalce.
Če bomo hoteli sčasoma in postopno urediti normalen in kontinuiran pretok baletnih plesalcev v obeh baletnih ansamblih, je kratkoročno vprašanje bistvenega pomena. V nasprotnem bo profesionalna baletna umetnost obsojena še na več let statusne stagnacije. Iskanju kratkoročne rešitve smo za enkrat posvetili manj časa, vseeno pa se odpirajo nekatere možnosti. Najbolj sprejemljiva bi bila verjetno ta, da se s sprejetjem dolgoročne rešitve enaka rešitev sprejme tudi za baletne plesalce, vključene v kratkoročno rešitev. Ta bi bila po mnenju stroke in upoštevanju vseh že izpostavljenih strokovnih obrazložitev vrnitev skrajšane delovne dobe  sorazmerno z nižjim pogojem potrebnih starostnih let za polno upokojitev zaradi strokovno in zdravstveno utemeljenih pogojev dela in splošno veljavnih fizično psihičnih standardov, ki veljajo v baletni umetnosti v razmerju 12 mesecev = 18 mesecev, vprašanje pa je, ali je zakonsko to sploh mogoče ali bolje rečeno, ali obstaja politična volja za takšno spremembo zakona. Dejstvo je, da bi takšna rešitev najhitreje privedla do vzpostavitve normalnega stanja, ki bi omogočilo polno in profesionalno funkcionalnost slovenskih baletnih ansamblov, hkrati pa ohranilo oziroma povrnilo spoštovanje slovenskim baletnim umetnikom oziroma baletnim umetnikom, ki delujejo v Sloveniji.
V enem od razgovorov na Ministrstvu za kulturo je bilo govora o še eni možni rešitvi, in sicer začasni uvedbi dodatnega baletnega ansambla, v katerega bi postopoma in kontinuirano prerazporejali starejše baletne plesalce obeh osrednjih slovenskih baletnih ansamblov. Dodatni začasni baletni ansambel bi pokrival plesne in gibalne potrebe vseh slovenskih gledaliških javnih zavodov, ne glede na to ali gre za opero, dramsko gledališče ali balet, v njem pa bi plesalci, vključeni v kratkoročno rešitev statusnega problema baletnih plesalcev delovali do svoje upokojitve po dosedanjem pokojninskem zakonu. Ob tem predlogu ni za odmet razmišljanje, da bi morda takšna skupina lahko v bodoče postala stalen ansambel, v katerem bi delovali plesalci, ki v enem od slovenskih baletnih ansamblov niso dobili zaposlitve. Tako za baletno stroko kot za državo pa bi to pomenilo tudi več delovnih mest in popestritev repertoarja z ozirom na dragocene pridobljene izkušnje starejših in mladostnimi iskanji mlajših.  

Predvidevam, da smo v tem trenutku dosegli stopnjo, na kateri se vsi dobro zavedamo, da gre za pogajanja dveh strani. Strokovne, ki je odgovorna za stroko, in državne, ki je odgovora za zakonsko ureditev. Pri tem se strokovna stran na podlagi izdelanih vzorcev bori za ohranitev in vrnitev baletnim plesalcem pripadajočih bonitet, državni pa za sprejetje novega pokojninskega zakona po vzorcu »za vse enako«.

Slovenija je v smislu baletne umetnosti specifična, kar bi morali upoštevati tudi pri ureditvi statusa baletnega plesalca. Slovenski narod šteje približno dvo milijonsko populacijo, v kateri lahko najdemo le skromen procent tistih, ki v sebi nosijo poslanstvo sposobnosti, da postanejo baletni plesalci. Slovenija ni ena od držav, v katero se usipajo izvrstni baletni plesalci tujih narodnosti v iskanju zaposlitve in s tem postavljajo kriterije visoke kvalitete. Morda nekoč to bo, a danes ni. Kakorkoli, imamo dva profesionalna baletna ansambla, imamo dve osrednji državni baletni izobraževalni ustanovi. Zato stojimo pred odločitvijo. Ali bomo peščici baletnih umetnikov, ki jih premore slovenski narod omogočili delovanje doma, jim zagotovili optimalne pogoje ali jih bomo še naprej postavljali pred dejstvo, da je tujina, kakorkoli optimalnejša rešitev? Dolžnost države je, da poskrbi za svoje državljane, še toliko bolj če gre zgolj za smešen 0,000035 % delež populacije in ob tem za pomembno vejo slovenske kulturnoumetniške zakladnice.

 

Sledite ali všečkajte:

STATUS BALETNIH PLESALCEV V RS – STROKOVNA SKUPINA ZA POENOTENJE STALIŠČ

Društvo baletnih umetnikov Slovenije sestavilo skupino za poenotenje strokovnega stališča glede statusa baletnih umetnikov v RS v bodoče

Društvo baletnih umetnikov Slovenije se je odločilo, da sestavi strokovno skupino za poenotenje stališč, oblikovanje predloga in strategije za dosego ciljev, v katero so vključeni poleg baletnih umetnikov različnih generacij tudi vodilni obeh javnih zavodov.

Po okrogli mizi o statusu baletnih plesalcev v RS, ki je pod naslovom: »Po kateri poti naj zapleše?« potekala 14. maja 2009 na Ministrstvu za kulturo, in po opravljeni anketi, ki so jo izpolnjevali aktivni baletni plesalci obeh osrednjih baletnih ansamblov, smo zašli v pasivnost.
Tako okrogla miza kot anketa, katere rezultati so bili poslani na Ministrstvo za kulturo, sta jasno pokazali  ali nakazali mnenja večine, ki so, kar lahko vidimo predvsem iz analize ankete, v glavnem razsodna in realna, hkrati pa tako v dobro stroke kot baletnega plesalca posameznika.
Tako se je predsednik DBUS, Tomaž Rode odločil za sestavo skupine za uskladitev stališč o statusu baletnega plesalca v RS v bodoče predvsem na podlagi spoznanja, da s pasivnostjo znotraj stroke ali s prepustitvijo drugim, da odločajo o naši prihodnosti, ne bomo dosegli zaželenega rezultata.
Zavedati se moramo, da morajo predvsem organi znotraj državne uprave delovati skladno z drugimi ministrstvi, skladno z zakoni in skladno s predlogi zakonskih sprememb, pri čemer gre misliti predvsem na pokojninsko reformo. Na podlagi teh dejstev lahko pričakujemo, da bo Ministrstvo za kulturo brez jasnega stališča stroke verjetno predlagalo najboljši možen predlog, ki bo skladen s splošno pokojninsko zakonodajo, vendar pa ta nikakor ne bo takšen, kakršnega se večina od nas želi.
Tako lahko neusklajenost oziroma neusklajenost znotraj stroke označimo kot zaskrbljujoče dejstvo. Če ne bomo uskladili stališče stroke kot celote, se pravi če ne bomo vsi zagovarjali istega stališča, ne bomo nikomur v pomoč, še najmanj pa Ministrstvu za kulturo. Izkoriščeno bo sleherno nesoglasje, saj kot vemo, je najlažje prirediti oziroma jasneje, napisati nov zakon na podlagi obstoječih veljavnih zakonov.
Razlog, da smo sedli za isto mizo je, da najdemo najboljšo in povsem enotno stališče, s katerim bomo lahko nastopali složno. Z enotnim stališčem in jasnimi utemeljitvami, ki morajo temeljiti na logično postavljenem sistemu, ki bo od začetka šolanja pa do konca kariere baletnega plesalca potekal gladko, bomo lahko končali nekaj mesecev trajajočo pasivnost v zvezi z ureditvijo statusa baletnih plesalcev v RS.
Zavedati se moramo še nečesa. Da bomo dosegli tisto kar želimo oziroma tisto, kar bomo na koncu označili kot poenoteno stališče, ne bomo smeli niti trenutka več sedeti prekrižanih rok. Edino vztrajnost, zmerna in diplomatska agresivnost in nepopustljivost, nas bodo popeljale do želenega cilja, takšnega, ki bo omogočal normalno funkcionalnost obeh baletnih ansamblov, hkrati pa zagotovil vso dostojanstvo baletnega plesalca kot posameznika!
Predsedni DBUS tako poziva, da se s tem trenutkom vsi odpovemo individualnim idejam o tem, kako bo vsak zase reševal problem po svoji poti in na svoj način, in predlagal, da od zdaj dalje delujemo složno in s skupnimi močmi, se pogovarjamo, diskutiramo o sleherni ideji in precenimo kaj je dejansko dobro in kaj ne, kaj je funkcionalno in kaj ni. Tak način nam nudi veliko večjo možnost uspeha!
Pred nemi je torej odgovorna, hkrati pa tudi častna naloga. Razmišljajmo na način, ki bo prinesel rešitve, na katere bomo lahko ponosni in ki bodo zagotavljale ponos in dostojanstvo baletni stroki, baletnim gledališčem in baletnemu plesalcu. Zato pozivam vse k razsodnemu razmišljanju.

 

Sledite ali všečkajte:

PREDSEDNIK DBUS NA RAZGOVORU Z MAG. SONJO KRALJ BERVAR NA MINISTRSTVU ZA KULTURO

3. decembra 2009 se je predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije, Tomaž Rode, udeležil sestanka z gospo mag. Sonjo Kralj Bervar na Ministrstvu za kulturo. Pogovarjala sta se o možnostih dolgoročne rešitve statusa baletnih plesalcev v RS, o strategiji nadaljnjih pogajanj ter o strukturi predloga. Dotaknila sta se tudi teme o baletnem šolstvu v Sloveniji ter spregovorila o načinih reševanja statusa trenutno aktivnih baletnih plesalcev.
Sledite ali všečkajte:

ANKETA IN ANALIZA ANKETE “STATUS BALETNEGA PLESALCA V RS”

Baletni plesalci obeh osrednjih slovenskih baletnih gledališč, SNG Opere in baleta Ljubljana in SNG Maribor, so imeli možnost izpolniti anketo o Statusu baletnih plesalcev v RS, ki jo je Društvo baletnih umetnikov Slovenije pripravilo v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS.

Anketa je bila ponujena v izpolnjevanje plesalcem obeh ansamblov istočasno, v ponedeljek, 22. junija 2009. Rok za oddajo izpolnjenih anket je bil v sredo, 24. junija 2009.

Anketa je bila anonimna, plesalci so jo izpolnjevali po želji in po želji odgovarjali ali ne odgovarjali na določena vprašanja.
V baletu SNG Maribor je izpolnjeno anketo vrnilo 21 plesalcev, v baletu SNG Opera in balet Ljubljana pa 25 plesalcev. Ankete večinoma niso izpolnjevali plesalci tujih narodnosti oziroma tisti, ki ne obvladajo slovenskega jezika.

Analiza ankete je bila zaključena 29. junija 2009, in sicer prvič v detajlni obliki, ki razčlenjuje odgovore plesalcev enega in drugega ansambla posebej, ter drugič v obliki združenega pregleda. Nekateri plesalci so pri istem vprašanju označili več kot en odgovor, zato so v analizo združenega pregleda všteti vsi označeni odgovori, v detajlni analizi pa so ti odgovori označeni še posebej. Nekateri plesalci so posameznim odgovorom dodali tudi pisne obrazložitve, ki so zajete v analizo.
V posameznih opisnih odgovorih je analiza deloma »cenzurirana«, izločene so predvsem nekatere hujše kritike na račun Umetniškega vodje baleta SNG Opera in balet Ljubljana, Jaša Otrina, ki pa nimajo veliko skupnega z omenjeno problematiko.
Prav tako se enaki pisni odgovori v različnih anketah večinoma ne ponavljajo, ponavljajo se samo različno oblikovani odgovori. Tudi posamezni stavki v različnih anketah so v analizi slovnično formulirani.

Analiza ankete je bila poslana na Ministrstvo za kulturo 29. junija 2009.

ANKETA – Status baletnega plesalca v RS

ANALIZA ANKETE – ZDRUŽEN PREGLED.pdf

ANALIZA ANKETE – DETAJLNA

Sledite ali všečkajte:

ANALIZA ANKETE »Status baletnega plesalca v RS«

ANALIZA ANKETE »Status baletnega plesalca v RS«

 

DBUS – Društvo baletnih umetnikov Slovenije je pripravilo anketo z naslovom »Status baletnega plesalca v RS«, ki je bila ponujena v izpolnjevanje plesalcem obeh ansamblov istočasno, v ponedeljek, 22. junija 2009. Rok za oddajo izpolnjenih anket je bil v obeh ansamblih v sredo, 24. junija 2009.

 

Anketa je bila anonimna, plesalci so jo izpolnjevali po želji in po želji odgovarjali ali ne odgovarjali na določena vprašanja.

 

V baletu SNG Maribor je izpolnjeno anketo vrnilo 21 plesalcev, v baletu SNG Opera in balet Ljubljana pa 25 plesalcev. Ankete večinoma niso izpolnjevali plesalci tujih narodnosti oziroma tisti, ki ne obvladajo slovenskega jezika.

 

Analiza ankete je bila zaključena 29. junija 2009, in sicer prvič v detajlni obliki, ki razčlenjuje odgovore plesalcev enega in drugega ansambla posebej ter drugič v obliki združenega pregleda. Nekateri plesalci so pri istem vprašanju označili več kot en odgovor, zato so v analizo združenega pregleda všteti vsi označeni odgovori, v detajlni analizi pa so ti odgovori označeni še posebej. Nekateri plesalci so posameznim odgovorom dodali tudi pisne obrazložitve, ki so zajete v analizo. V posameznih opisnih odgovorih je analiza deloma »cenzurirana«, izločene so predvsem nekatere hujše kritike na račun Umetniškega vodje baleta SNG Opera in balet Ljubljana, Jaša Otrina, ki pa nimajo veliko skupnega z omenjeno problematiko.

 

Prav tako se enaki pisni odgovori v različnih anketah večinoma ne ponavljajo, ponavljajo se samo različno oblikovani odgovori. Tudi posamezni stavki v različnih anketah so v analizi slovnično formulirani.

 

Legenda:(+) pomeni pozitiven odgovor oziroma odgovor v prid posameznika, stroke…

(-) pomeni negativen odgovor oziroma odgovor, ki ni v prid posameznika, stroke…

 

Vprašanje št: 1:

Sem aktiven profesionalni baletni plesalec:

 

 

MOŽNI ODGOVORI:

Število plesalcev

 

 

V prvi tretjini plesne kariere

14

 

 

Nekje na sredini plesne kariere

21

 

 

V zadnji tretjini plesne kariere

10

 

 

Ni odgovoril

1

 

 

Vprašanje št. 2:

Katera leta so po vašem mnenju tista, ko največ baletnih plesalcev preneha zaktivno kariero?

 

 

 

PODANI ODGOVORI:

Število plesalcev

 

30 LET

1

 

35 LET

4

 

34

– 36

1

 

35

– 40 LET

1

 

38 LET

1

 

40

LET in okoli 40. leta

9

 

PO 40. LETU

5

 

40

– 45 LET

4

 

42

– 45

1

 

45 in okoli 45. Leta

3

 

45

– 50 LET

1

 

Okoli 46

1

 

47

 

 

 

1

 

Ženske 43, moški 45

1

 

Odvisno od posameznika /

4

 

Z vsakim je drugače

 

 

Odvisno, eni pri 30, drugi pri 40

1

 

Odvisno od fizičnih in psihičnih sposobnosti

1

 

NE VEM

1

 

Niso odgovorili

5

 

           

Vprašanje št. 3:

Imate morda načrt, kdaj želite prenehati z aktivno plesno kariero?

 

MOŽNI ODGOVORI:

 

Število plesalcev

DA, imam natančen načrt, to je:

 

4

Plesal/a bom dokler bom lahko

 

20

Plesal/a bi rad do upokojitve, zato menim da bi bilo prav, da vodja

 

22

baleta izbira predstave v katerih bom lahko sodeloval glede na moje

 

 

zmožnosti.

 

 

 

 

 

PODANI PISNI ODGOVORI:

 

 

DA, imam natančen načrt, to je:

~

Pri 40.letih

 

~

Pri 40.letih

 

~

Po 40.letu

 

Vprašanje št. 4:

Ali razmišljate kaj boste oziroma kaj bi radi delali po končani aktivni plesni karieri

 

MOŽNI ODGOVORI:

 

DA, imam natančen načrt, to je ____________________

14

Razmišljam, vendar nimam idej

16

NE, ne razmišljam, trenutno vse posvečam svoji plesni karieri

15

Ni odgovoril

1

 

PODANI PISNI ODGOVORI:

 

 

~      Vse mogoče, toda v gledališču

~      Početi stvari, ki jih zaradi 100% posvečanja baletu nisem uspela

~      Koreografija, kostumografija

~      Honorarno poučevanje baleta

~      Sigurno nekaj, kar mi bo zagotovilo boljšo prihodnost

~      Nadaljnje ukvarjanje z baletom

~      Želim imeti lastni baletni ansambel

~      Koreografija

~      Študij

~      Imam ideje vendar ne natančnega načrta

 

Vprašanje št. 5:

Bi po končani plesni karieri želeli oditi v poklicno pokojnino ali nadaljevati zdelom na kakšnem drugem področju 

 

 

 

MOŽNI ODGOVORI:

Število plesalcev

 

 

DA, želel bi oditi v poklicno pokojnino v vsakem primeru

9

 

 

DA, če bi bila poklicna pokojnina dovolj visoka za normalno življenje

24

 

 

NE, v vsakem primeru bi bilo bolje nadaljevati z delom na kakšnem

13

 

 

drugem področju

 

 

  

Vprašanje št. 6:

Kaj bi za vas pomenila nujnost prekvalifikacije v kakšen drug poklic po končani

plesni karieri?

 

MOŽNI ODGOVORI:

Število plesalcev

Zgolj nujnost, ki bi mi jo določil zakon

28

Idealno priložnost za kvalitetnejše življenje do polne upokojitve

13

Zgolj obrazložitev

1

Ni odgovora

4

 

Odgovori v pisni obliki – individualno dodano

  • Mislim, da prekvalifikacija nikakor ni rešitev, saj je ta možnost še vedno lahko samoiniciativna izbira vsakega posameznika, če se za to odloči

Vprašanje št. 7:

Bi se vpisali v Srednjo baletno šolo, če bi že pred vpisom vedeli, da se bostemorali po končani plesni karieri do polne upokojitve prekvalificirati v drug poklic?

 

 

 

MOŽNI ODGOVORI:

Število plesalcev

 

 

DA, vseeno bi se vpisal/a in končal/a zgolj Srednjo baletno šolo

11

 

 

DA, vpisal/a bi se, vendar ob baletni šoli obiskoval/a še drugo

12

 

 

gimnazijo

 

 

 

NE, razmišljal/a bi o šolanju

22

 

 

Ne vem

1

 

 

Vprašanje št. 8:

Ste se izšolali še za kakšen drug poklic, dejavnost razenza baletnega plesalca?

 

 

MOŽNI ODGOVORI:

Število plesalcev

 

 

DA, izšolal/a sem se še pred začetkom aktivne plesne kariere

7

 

 

DA, izšolal/a sem se ob delu – aktivni plesni karieri

6

 

 

Trenutno se šolam ob delu – aktivni plesni karieri

1

 

 

NE, nisem se izšolal/a za noben drug poklic, dejavnost

32

 

 

Ni odgovora

1

 

 

*Posamezni plesalci so označili več odgovorov

 

 

 

Vprašanje št. 9:

Imate željo obiskovati študij kakšne druge smeri in kdaj?

 

MOŽNI ODGOVORI:

 

Število plesalcev

 

DA, imam in sicer

 

 

 

15

 

NE, nimam želje študirati karkoli drugega

 

 

 

Uspešno sem dokončal/a študij druge smeri

 

 

 

Ne vem

 

 

 

1

 

 

 

 

 

 

 

PODANI PISNI ODGOVORI:

 

 

 

 

 

DA, imam in sicer:

~

Ob manjši zasedenosti projektih

 

 

 

~

Računalništvo

 

 

 

~    Op. neprimerno vprašanje, saj vsi izredni študiji potekajo v    

      času ko imamo vaje (ob 18.00 uri)

 

 

~

Tuje jezike, prevajalstvo

 

 

 

~

Ekonomijo in pravo

 

 

 

~

Kulturologija

 

 

 

~

Psihologija

 

 

 

~

Pedagogija

 

 

 

~

Manegment

 

 

 

~

Načrtujem naslednje leto

 

 

 

~  Masterat – Balet (?) morda misli baletni mojster

 

 

 

 

 

 

 

PODANI PISNI ODGOVORI:

 

 

 

 

 

Uspešno sem dokončal / a študij

~

Na Filozofski fakulteti – smer Umetnostna zgodovina, saj

 

druge smeri:

 

visokošolskega študija baletne usmeritve v Sloveniji še ni.

 

             

Vprašanje št. 10:

Če bi bili seznanjeni, da se boste morali po končani plesni karieriprekvalificirati v drug poklic ali bi vzporedno s šolanjem v Srednji baletni šoli obiskovali gimnazijo katere druge smeri? 

 

 

 

MOŽNI ODGOVORI:

Število plesalcev

 

 

DA, obiskoval/a bi gimnazijo, ki bi mi dala širšo izobrazbo kot SGBŠ

15

 

 

NE, prav tako bi obiskoval zgolj SGBŠ

11

 

 

Ob Srednji baletni šoli sem vzporedno končal drugo gimnazijo

20

 

 

Vprašanje št. 11:

V katerem poklicu bi po vašem mnenju v primeru prekvalifikacije po končaniplesno karieri plesalec dosegal optimalne rezultate dela in zadovoljnejše delal?

 

 

MOŽNI ODGOVORI:

Število plesalcev

V poklicih, ki so posredno ali neposredno vezani na poklic »baletni

25

plesalec«

 

Vseeno je, v kateremkoli poklicu

5

Izrecno v poklicu, ki bi si ga izbral vsak sam

22

*Posamezni plesalci so označili več odgovorov

 

Vprašanje št. 12:

Katera dejstva bi morali upoštevati v zvezi z psiho-fizičnim stanjemplesalca/ke po končani plesni karieri, ko bi izbirali poklic v katerega bi ga/jo prekvalificirali?

 

Ni odgovorilo

22

 

 

Odgovori v pisni obliki

 

~      Je discipliniran (+)

~      Zna trdo delati (+)

~      Zna obvladovati stres (+)

~      Znanje različnih tujih jezikov (+)

~      Se hitro uči / znajde (+)

~      Izkušnje, ki jih je vredno izkoristiti (+)

~      Kar si sam želi (+)

~      Izkušnje na drugih delovnih področjih, lastne ambicije plesalca (+)

~      Plesalca se ne bi smelo odtujiti baletni umetnosti, naj živi naprej dostojanstveno, kot je do tega trenutka (+)

~      Zanimanje za materijo prekvalifikacije (+)

~      Aktivne poklice (+)

~      Individualizem vsakega posameznika (+)

~      Spretnost, koordinacija, disciplina, vztrajnost, nadarjenost, muzikalnost, komunikativnost, smisel za lepoto in estetiko (+)

~      Ni več v dobri kondiciji (-)

~      Nima izkušenj v pisarni (-)

~      Dilemo ob odločitvi za prekvalifikacijo (-)

~      Dilemo pri izbiri poklica (-)

~      Nespoštovanje predhodnega poklica (-)

~      Utrujeno telo od prevelikih psiho-fizičnih naporov (-)

~      Psiho-fizična dejstva (-)

~      Izčrpanost (-)

~      Fizično stanje telesa ni primerno za težje delovne pogoje zaradi obrabe sklepov (-)

~      Sami smo si izbrali za poklic balet in se temu tudi posvetili. Zato z drugim poklicem ne bomo mogli biti zadovoljni, saj bi šlo za prisilo in ne željo, ne glede na psiho-fizično stanja!

 

~      Ne vem kakšno vlogo imajo pri tem psiho-fizična stanja? Mislim, da kakršno koli šolanje pri petdesetih, za redko koga pride v poštev!

~      Upoštevanje dosežkov v karieri in kaj mu najbolj leži: pedagoško delo, asistent, koreograf, vodja…

~      Popolno psihično in fizično izmučenost (-)

~      Dela, ki temelji na fizični zahtevnosti ni mogoče opravljati (-)

~      Upoštevanje telesne izčrpanosti, poškodb in obrabljenost telesa (-)

~      Poškodbe, plesalec težko sedi (-)

~      Poklicna fizična deformacija telesa plesalcev: poškodbe sklepov, obraba hrbtenice… (-)

~      Izmučeno telo, iztrošen organizem (-)

~      Dejstvo, da plesalci v bistvu v času aktivne kariere nimamo nobenih izkušenj z delom v »običajnem«svetu, saj živimo na odru in ob baletnem drogu v baletni dvorani, kar je naporen a nepopisno lep svet. (-)

~      Odvisno od vsakega posameznika, ni pravila

~      Denar, fizične terapije in sigurne pogodbe

Vprašanje št. 13:

Kaj po vašem mnenju je oziroma bi še pomenila benificirana delovna doba v obsegu 12 mesecev dela = 18 mesecev delovne dobe?

 

 

 

 

Število plesalcev

Ni odgovorilo

16

 

         

Odgovori v pisni obliki

~      Nujnost glede na vrsto poklica

~      To je minimalno!

~      Zaslužen pokoj – možnost zaposlitve mladega plesalca na njegovo mesto.

~      Izkušnje iz preteklosti so se izkazale za zelo uspešne in primerne za naš poklic.

~      Garancijo vsakega plesalca v življenju.

~      Zame osebno prav nič, je pa izjemnega pomena za naslednje generacije.

~      To, da bi šli lahko prej v pokoj.

~      Hitro upokojitev, saj ne moremo plesati do 60. leta.

~      Veliko! Poglejte kako imajo to urejeno države s tradicijo baleta in teatra.

~      Popolna profesionalna predanost baletu.

~      Starejši bi odšli prej v pokoj, mladi pa bi imeli več priložnosti.

~      Sigurno krajšo ter bolj produktivno delovno dobo.

~      Skrajšana delovna doba je potrebna zaradi obrabe sklepov v tem poklicu.

~      Nujna in absolutno prava in pravična poteza!

~      Možnost dočakati pokoj

~      Veliko za baletne plesalce

~      Izvrstno za baletne plesalce

~      Sem za takšen izračun delovne dobe, samo da se starostna meja ne zvišuje

~      Večji pretok mladih plesalcev zaradi odhoda starejših v pokoj-pomlajevanje ansambla

~      Primerna leta za odhod plesalca v pokoj so 42.

~      Sprostitev delovnih mest za zaposlovanje mlajše generacije

~      Dostojen zaključek plesne poti

~      Hitrejša upokojitev in sproščanje delovnih mest za mlade plesalce

~      Normalno upokojitev glede na trdo delo od mladosti

~      Edino s tem pogojem lahko plesalec dostojno konča svojo plesno kariero

~      Možnost opravljanja baletnega poklica dobro do upokojitve in dovolj prostih delovnih mest za mlade plesalce

~      Zaslužen odhod v pokoj po tako težkem garanju in odrekanju.

~      Spoštovanje našega poklica, človeka in umetnika

Vprašanje št. 14:

Če bi bili vodja baletnega ansambla, kakšen način zaposlovanja plesalcev bi zagovarjali?

 

 

MOŽNI ODGOVORI:

Število plesalcev

Za nedoločen čas

41

Za določen čas

7

Odvisno

1

 

Plesalci baleta – individualno dodano k odgovoru

 

~      Za nedoločen čas, vendar šele po petih uspešnih sezonah v gledališču. Slovenski plesalci bi morali imeti prednost pred tujci, saj z zaposlovanjem tujcev na račun slovenskih plesalcev škodimo razvoju šolstva (državne baletne šole) v Sloveniji, dobrih slovenskih plesalcev pa ne zadržimo doma.

 

Vprašanje št. 15:

Menite, da je dobro, da se plesalcu po dveh letih delovanja v ansamblu avtomatično dodeli pogodba za nedoločen čas?

 

 

 

MOŽNI ODGOVORI:

 

DA – zato ker

 

NE – zato ker

 

Odvisno

 

Ni odgovoril

 

*Posamezni plesalci so označili več odgovorov

 

PODANI PISNI ODGOVORI:

 

DA – zato ker

~  kvalitetno opravlja svoj poklic in je nepogrešljiv član ansambla

 

~  plesalec v dveh letih pokaže dovolj znanja in ker živimo v državi, v kateri so

~  službe za nedoločen čas potrebne.

 

~  si jo zasluži, če je potreben v tekočih predstavah. Če pa v tekočih predstavah ni

~ potreben pomeni, da ne ustreza in se tako tudi honorarna pogodba ne podaljša.

 

~

 

~  po dveh letih lahko vsak ugotovi zmožnosti umetnika.

 

~  naj bi bilo tako.

 

~  ker lahko v dveh letih plesalec pokaže veliko, če mu daš možnost.

 

~  če je plesalec dober in uporaben.

 

~

 

~  ker je doba poklica zelo kratka.

 

~  v dveh letih plesalec pokaže česa je sposoben

 

~  vendar ne avtomatično temveč s premislekom kako kvaliteten je.

 

~  lahko kupi stanovanje (op. pridobitev kredita).

 

~  trenutni sistem ni prilagojen alternativi.

 

~  je to zakon v RS (če je bil plesalec prej zaposlen za določen čas).

 

~  bi sicer delodajalec plesalca izkoriščal in mu ne bi dal ustrezne pogodbe.

~  tako mora biti

~  je pomembna socialna varnost

~  če izpolnjuje vse kakovostne pogoje

~  ker nam nudi sigurnost.

 

NE – zato ker

~  si po tako kratkem času tega še ne zasluži, se še ne dokaže

 

~  obstaja možnost upada kvalitete, in ker ni več potrebe po dokazovanju.

 

~  v dveh letih plesalec pokaže česa ni sposoben.

 

~  je doba dveh let prekratka

 

~  mora z delom in rezultati dokazati, da je sposoben za ta poklic (v primeru

 

~  če si tega ne zaslužijo

 

~  se mi zdita dve leti premalo, da bi lahko plesalca ocenil

 

~  menim, da v petih letih pokaže svoje sposobnosti na vseh plesnih področjih

 

~  bi še malo počakali do nadaljnjega razvoja plesalca.

 

~  v dveh letih ni mogoče oceniti ali je plesalec sposoben za različen repertoar.

 

~  je prezgodaj (star si šele 20 let).

 

~  je to premalo časa za spoznavanje dela plesalca. Avtomatična dodelitev po dveh

 

Vprašanje št. 16:

Katerega od predlaganih sistemov zagovarjate?

 

 

MOŽNI ODGOVORI:

Število plesalcev

 

 

Vrnitev oblike po sistemu benificirane delovne dobe v obsegu 12 = 18.

30

 

 

Ukinitev benificirane delovne dobe in uvedba odpravninskih stebrov

0

 

 

po sistemu: za vsaka štiri leta zaposlitve enoletna plača, ki bi plesalcu

 

 

 

ob koncu plesne kariere omogočili prekvalifikacijo v drug poklic.

 

 

 

Kombinacija obeh – plesalec bi se moral po končani aktivni plesni

16

 

 

karieri odločiti sam ali bo sprejel poklicno pokojnino do dopolnjenih

 

 

 

vseh pogojev za upravičenost do polne

pokojnine, ali pa bo

 

 

 

sprejel odpravninski steber in se prekvalificiral ter aktivno delal dokler

 

 

 

ne izpolni vseh pogojev za polno pokojnino.

 

 

 

 

Ni odgovoril

 

2

 

 

*Posamezni plesalci so označili več odgovorov

 

 

 

 

Vprašanje št. 17:

Po kolikem času zaposlitve za določen čas bi bilo po vašem mnenju optimalno,da se baletnega plesalca/ko zaposli za nedoločen čas? 

 

 

PODANI ODGOVORI:

 

Število plesalcev

 

Po enem letu ali manj

1

 

Po dveh letih

13

 

 

 

1 x opomba: Zakaj bi bil poklic

 

 

 

baletni plesalec manj vreden od

 

 

 

 

ostalih?

 

Po dveh do treh letih

2

 

Po treh letih

7

 

 

 

1 x opomba: Vendar pogodbe za nedoločen čas formulirane tako, da vodji omogočajo večjo svobodo.

1 x opomba: pri polni zasedenosti v vseh predstavah.

 

 

Po treh do štirih letih

 

1

 

Po štirih letih

 

2

 

Po petih letih

 

7

 

Odvisno

 

1

 

Stvar posameznika

 

1

 

Ne vem

 

1

 

 

 

1 x opomba: važno je, da se ga, kot je važno da se ve kaj lahko, kaj mora in česa ne sme, da obdrži službo. To pomeni, da mora delati kot se šika

 

 

Ni odgovorilo

 

10

 

 

Vprašanje št. 18:

Prisostvovali ste Okrogli mizi o statusih baletnih plesalcev oziroma steseznanjeni s predlogi oziroma mnenji članov ciljne skupine pri MK, Vojka Vidmarja, Edwarda Cluga in Jaša Otrina. Kateri od predlogov se vam zdi najbolj primeren, kateri najmanj primeren in zakaj?

 

 

 

MOŽNI ODGOVORI:

 

Število plesalcev

Vojka Vidmarja, ker

 

 

 

Najboljši:

26

 

 

 

 

 

Najslabš:

0

Edwarda Cluga, ker

 

 

 

Najboljš:

17

 

 

 

 

 

DA in NE:           1

 

 

 

 

 

Najslabš:

0

Jaša Otrina, ker

 

 

 

Najboljš:

1

 

 

 

 

 

Najslabš:

10

Odgovoril le opisno

 

 

 

2

 

 

Ni odgovorilo

 

 

 

6

 

 

 

Podani pisni odgovori:

Vojka Vidmarja, ker

~  (+) realen, najlažje uresničljiv

~  (+) najbolj primeren, je realen, sprejemljiv za plesalce.

~  (+) najbolj primeren, saj je star sistem deloval brez problemov, dokler ga niso spremenili.

~  (+) je sistem funkcioniral že v preteklosti

~  (+) edini od trojice končal baletno šolo, se po njej zaposlil za nedoločen čas v SNG, vso svojo kariero aktivno deloval v vseh projektih in se po 12 = 18 zasluženo upokojil. Edini zagovarja ta sistem in za njim stoji. Je tudi dokaz, da je to mogoče, če bi si to naši vodje želeli

~  (+) sistem je do zdaj deloval.(2x)

~  (+) je edini realen in človeški

~  (+) ima edini stališča, ki so se v preteklosti dokazano obnesla

~  (+) se je zavzemal, da tudi starejši plesalci lahko kaj odplešejo in so za marsikaj uporabni. Potrebno je najti kompromis in uporabiti ves material

~  (+) ker je podal nekaj dobrih dejstev, za katera si želim, da bodo spremenjena

~  (+) spoštuje plesalca in omogoča pretok generacij

~  (+) se je njegov predlog že pokazal za dober sistem, saj je omogočal socialno varnost, pretok generacij in opravljanje poklica za katerega smo izšolani.

 

~  (+) ima veliko izkušenj in odlično pozna razmere v Slovenskem baletu.

 

~  (+) ponuja več možnosti.

 

~  (+) je sistem že deloval.

 

~  (+) je izjemen umetnik in dobro ve kaj je poklic baletni plesalec.

 

~  (+) zagovarja benificirano delovno dobo (12=18) in pogodbe za nedoločen čas.

 

~  (+) vrnitev benificirane delovne dobe se mi zdi najbolj primeren predlog, zato ker se kot plesalec zaposliš že v mladih letih in fizično garaš veliko več kot tisti, ki sedi oziroma opravlja pisarniško delo. Če pa ima kdo interes pa lahko opravlja honorarno delo ob pokojnini (npr. poučuje balet).

Edwarda Cluga, ker

~  (+) podpira problematiko težjih delovnih pogojev in narave               dela, ki pogojuje krajši delovni staž, hkrati pa spoštuje                   kvaliteto plesalcev.

 

~  (+) se zavzema za plesalce in za njihov status.

 

~  (+) nima tako napačnega razmišljanja.

 

~  (+) zagovarja pravilno stališče plesalcev

 

~  Kdo odloča kdaj se konča kariera posameznika?

 

~  Da in ne, ne strinjam se s tem, da predlaga komisijo vsaka tri       leta, plesalcu pa bi morala po dveh letih pripadati pogodba za     nedoločen čas.

~  Za vzdrževanje discipline bi morale obstajati drugačne.               sankcije.           

 

~  (+) so njegovi predlogi primerni trenutni situaciji

 

~  (+) zna prisluhniti plesalcem in je komunikativen

 

~  (+) je imel najbolj jasna stališča

 

~  (+) dopušča možnost pogodbe za nedoločen čas.

 

~  (+) neberljivo, verjetno: gleda s stališča plesalca

 

~  (+) je podoben staremu sistemu

 

~  (+) je izjemen plesalec in koreograf in skuša najti rešitev, ki bo           optimalna za vse.

 

~  (+) vrnitev benificirane delovne dobe se mi zdi najbolj.                   primeren predlog, zato ker

 

se kot plesalec zaposliš že v mladih letih in fizično garaš veliko več kot tisti, ki sedi

 

oziroma opravlja pisarniško delo. Če pa ima kdo interes pa lahko opravlja

 

honorarno delo ob pokojnini (npr. poučuje balet).

Jaša Otrina, ker

~  (+) Zanimiv za prihajajoče generacije, vendar z višjimi.                       odpravninami.

 

~  (+) je problem nujno potrebno rešiti.

 

~  (-) Ima napačno razmišljanje glede plesalcev. Menim, da so.              ljudje v drugih ustanovah kaznovani, če svojega dela ne                opravljajo korektno.

 

~  (-) Najmanj primeren, ker je Slovenija premajhna in se ne               moremo primerjati z

 

Nemčijo… Odpravninski stebri bi bili isto kot socialna pomoč.

 

~  (-) Ne, ker imamo čisto drugačen način kariere in življenja,             da bi pri nas to lahko

 

delovalo. Slovenija je dosti manjša od Nemčije.

 

~  (-) Neprimeren predlog, ki bo v prihodnosti uničil umetnost.            baleta v Sloveniji.

 

~   (-) ne spoštuje plesalca, saj je balet poklic za celo življenje, saj.       zahteva popolno

 

predanost. Primerjava s poklicem nogometaša je nesprejemljiva!

 

~  (-) plesalec ne ve, če bo imel čez eno leto sploh še možnost.           preživetja, oziroma se

 

bo po končani karieri znašel na cesti in pri 35., 40. letih šel študirat za nov poklic!?

 

~  (-) poskuša uveljaviti nemški sistem, ki je absolutno.                       neprimerljiv z našim. Vse je

 

podredil ambicijam .... in s tem onemogočil umetniški razvoj ansambla, še

 

posebej mladih plesalcev. Ne spoštuje in ceni podrejenih.

 

~  (-) njegov sistem ni primeren za Slovenijo.

 

~  (-) ni prenosljiv v slovenski prostor.

 

~  (-) je sam primer Slovenca, ki se je po aktivni plesni karieri vrnil v Slovenijo in tako

 

»ušel« nemškemu sistemu, ki ga želi sedaj uvesti pri nas.

 

~  (-) baletno umetnost enači z obrtjo ali pa nogometom.

 

~  (-) imamo premajhne plače, da bi vsak mesec dajali na stran za stebre (pokojnino). Država bi dala minimalno, tako da ne vidim pozitivne strani tega predloga

 

Vprašanje št. 19:

Menite, da bi se v zvezi z urejanjem pokojninskega statusa baletnega plesalcamorali zgledovati po katerem od uveljavljenih sistemov tujih držav ali bi ga morali graditi na lastnih izkušnjah iz preteklosti?

 

 

 

MOŽNI ODGOVORI:

 

Število plesalcev

 

 

Graditi bi morali na lastnih izkušnjah, ker so se v preteklosti izkazale za

26

 

 

uspešne

 

 

 

 

Zgledovati bi se morali po izkušnjah iz tujine

1

 

 

Morali bi kombinirati lastne izkušnje z izkušnjami iz tujine

23

 

 

Ni odgovorilo

1

 

 

*Posamezni plesalci so označili več odgovorov

 

Odgovori v pisni obliki – individualno dodano

  • K vprašanju: Graditi bi morali na lastnih izkušnjah, ker so se v preteklosti izkazale za uspešne je dodano: in jih posvoje usposobiti.
  • K vprašanju: Zgledovati bi se morali po izkušnjah iz tujine je dodano: ne, ker niso nikjer zares uspešne.

Vprašanje št. 20:

V baletnem ansamblu ste zaposleni honorarno že več let in nič ne kaže, da sebodo v kratkem pokazale možnosti, da vas bodo zaposlili redno. Bi se odločili za status samozaposlenega v kulturi?

 

 

 

MOŽNI ODGOVORI:

Število plesalcev

 

 

DA, vendar samo v primeru, da bi mi država ali delodajalec plačevala

30

 

 

socialne prispevke

 

 

 

DA, v vsakem primeru

1

 

 

NE, želel bi ostati honorarno zaposlen

5

 

 

Ni odgovorilo

10

 

 

Vprašanje št. 21:

Bi svojemu otroku glede na današnje razmere dovolili, da se šola za poklicbaletnega plesalca?

 

 

 

MOŽNI ODGOVORI:

Število plesalcev

 

 

DA, vendar bi vztrajal/a, da ob tem študira še kaj drugega

11

 

 

DA, v vsakem primeru, če bi to želel

9

 

 

NE, v nobenem primeru, ker se mi zdi prihodnost baletnega plesalca v

25

 

 

situaciji v kakršni smo danes nesigurna

 

 

 

Ni odgovorilo

1

 

 

Vprašanje št. 22:

Bi morali za baletne plesalce zaradi specifike dela narediti izjemo vpokojninskem sistemu?

  

 

 

MOŽNI ODGOVORI:

Število plesalcev

 

 

DA

45

 

 

NE

0

 

 

Ni odgovorilo

1

 

 

Vprašanje št. 23:

Naštejte vsaj tri dejstva – specifike, ki označujejo v čem se poklic baletnegaplesalca/ke razlikuje od drugih poklicev do te mere, da bi bil lahko upravičen do izjeme v pokojninskem zakonu?

 

 

 

 

 

Število plesalcev

 

 

 

Ni odgovorilo

11

 

 

 

Odgovori v pisni obliki

  • Psihofizični napor
  • Poškodbe
  • Telesne obremenitve od začetka šolanja in ne samo pri opravljanju poklica
  • Zaradi fizičnega dela imajo plesalci kratko kariero
  • Zaradi stresa in neenakomernega delovnega časa se plesalci hitreje staramo
  • Balet ni zdrav toda umetnost je potrebna
  • Težko psiho-fizično delo
  • Težki delovni pogoji
  • Udejstvovanje v kulturi 
  • Samo teža našega poklica
  • Poklic, kjer telo uporabljaš do maksimalnih sposobnosti.
  • Redna, večletna disciplina dela, ki je fizično zahtevno.
  • Stalno odrekanje v življenju zaradi urnika dela in zahtevnosti poklica. 
  • Plesalec ogromno časa posveti karieri.
  • Že v osnovni šoli se odločimo za pot, v srednji pa obiskujemo skupaj baletno šolo in gimnazijo, samo da pridemo čim prej na oder, saj je kariera baletnega plesalca časovno omejena.
  • Ker je to naš način življenja!
  • Morali bi biti tretirani kot profesionalni atleti.
  • Potreben visok nivo profesionalnega dela.
  • Kratki čas kariere.
  • Izredno kratka doba plesalca (glasbeniki so z leti vedno boljši, zdravniki izkušenejši itd.)
  • Dvokratna psiho-fizična preobremenitev v primerjavi z navadnimi ljudmi – to ni izum in je že dokazano.
  • Aktivno lahko baletni plesalec pleše le do določene starosti
  • Plesalec ne postaneš čez noč, saj se psiho-fizično urjenje začne že v rani mladosti.
  • Poklicne deformacije
  • Delovni čas
  • Status, podpora, zgodnje šolanje
  • Balet je umetnost in ne rutinska služba
  • Dobesedno izraba telesa
  • Zgodnje šolanje
  • Poklic baletnega plesalca je najlažje in optimalno primerjati z vrhunskim športnikom
  • Obraba sklepov
  • Izpostavljenost prahu, hrupu, slušne obremenitve, temperaturnim spremembam
  • Fizična zmogljivost s starostjo peša
  • Kvaliteta zahteva veliko odrekanja, dodatnih obremenitev…
  • Začetek profesionalnega življenja že pri 13., 14., 15. letih.
  • Izredna samodisciplina, konstantna odrekanja…
  • Je način življenja, dela se od otroštva naprej, nimaš ne srednješolskega in študijskega prostega časa na izbiro če si dober.
  • Psiho – fizične obremenitve /psiho –fizični pritisk
  • Delo baletnega plesalca popolnoma obremenjuje, zato je možnost za vzporedno izobraževanje le redko možna.
  • Specifična usmeritev, ki ni kompatibilna z drugimi poklici.
  • Izjemno kratka kariera
  • Visoke psiho – fizične zahteve
  • Začetek zaposlitve pri 16. letih / pri 18. letih – v drugih poklicih začnejo kasneje
  • Težki delovni pogoji
  • Veliko poškodb pri delu
  • Velika nevarnost trajnih poškodb
  • Plesalec začne z delom zelo zgodaj
  • Težavnost dela privede do različnih poškodb
  • Pri starosti 60 let, narav in delo terjata svoj davek in ni za pričakovati, da bi lahko šli v pokoj po sistemu kot v ostalih poklicih.
  • Fizično delo
  • Psihične muke
  • Ni prostega časa
  • Nenormalen delovni čas: večerne ure, sobote, nedelje, prazniki.
  • Balet je za mlade ljudi
  • Izjemni telesni napori
  • Neusklajenost z rednim delovnim časom
  • Balet je način življenja
  • Zelo zahteven poklic
  • Zelo kratka doba plesanja
  • Veliko žrtvovanja
  • Odrekanje stvarem izven delovnega časa: dieta, športne aktivnosti kot smučanje, hoja v hribe…
  • Balet je umetnost, ki zahteva od baletnega plesalca vse: psihično in fizično vzdržljivost, ki ju mora ohranjati in vzdrževati vsak dan.
  • Specifika starosti baletnega plesalca
  • Majhno število plesalcev
  • Vzporedno s starostjo praviloma težje plešeš
  • Veliko žrtvovanja
  • Specifika poklica narekuje, da se zaposlimo mladi in prej opravimo to, kar nekateri naredijo šele po študiju.
  • Intenzivnost dela omejena s fizisom
  • Predanost poklicu
  • Osrečevanje ljudi z lepimi predstavami, ki so dobre le če so plesalci na odru zadovoljni, zadovoljni pa so, ko fizično še zmorejo plesati
  • Poklic baletni plesalec je »rezerviran« za ljudi z izjemnimi psiho-fizičnimi sposobnostmi oziroma lastnostmi – izbrani že v mladosti, kar pomeni izjemo že na samem začetku.
  • Poklic baletni plesalec predstavlja popolnost stanja človeškega duha na odru in tako prestiž razvitih držav.

Vprašanje št. 24:

So starejši plesalci/ke v baletnem ansamblu potrebni, zakaj in kakšne pogojebi morali izpolnjevati, da se od njih ne more zahtevati, da odidejo v pokoj oziroma da se prekvalificirajo?

 

MOŽNI ODGOVORI:

Število plesalcev

DA

35

NE

4

DA in NE

1

Ni odgovorilo

7

*Posamezni plesalci so označili več odgovorov

  

Odgovori v pisni obliki

  • Psihofizični napor
  • Poškodbe
  • Telesne obremenitve od začetka šolanja in ne samo pri opravljanju poklica
  • Zaradi fizičnega dela imajo plesalci kratko kariero
  • Zaradi stresa in neenakomernega delovnega časa se plesalci hitreje staramo
  • Balet ni zdrav toda umetnost je potrebna
  • Težko psiho-fizično delo
  • Težki delovni pogoji
  • Udejstvovanje v kulturi
  • Samo teža našega poklica
  • Poklic, kjer telo uporabljaš do maksimalnih sposobnosti.
  • Redna, večletna disciplina dela, ki je fizično zahtevno.
  • Stalno odrekanje v življenju zaradi urnika dela in zahtevnosti poklica.
  • Plesalec ogromno časa posveti karieri.
  • Že v osnovni šoli se odločimo za pot, v srednji pa obiskujemo skupaj baletno šolo in gimnazijo, samo da pridemo čim prej na oder, saj je kariera baletnega plesalca časovno omejena.
  • Ker je to naš način življenja!
  • Morali bi biti tretirani kot profesionalni atleti.
  • Potreben visok nivo profesionalnega dela.
  • Kratki čas kariere.
  • Izredno kratka doba plesalca (glasbeniki so z leti vedno boljši, zdravniki izkušenejši itd.)
  • Dvokratna psiho-fizična preobremenitev v primerjavi z navadnimi ljudmi – to ni izum in je že dokazano.
  • Aktivno lahko baletni plesalec pleše le do določene starosti
  • Plesalec ne postaneš čez noč, saj se psiho-fizično urjenje začne že v rani mladosti.
  • Poklicne deformacije
  • Delovni čas
  • Status, podpora, zgodnje šolanje
  • Balet je umetnost in ne rutinska služba
  • Dobesedno izraba telesa
  • Zgodnje šolanje
  • Poklic baletnega plesalca je najlažje in optimalno primerjati z vrhunskim športnikom
  • Obraba sklepov
  • Izpostavljenost prahu, hrupu, slušne obremenitve, temperaturnim spremembam
  • Fizična zmogljivost s starostjo peša
  • Kvaliteta zahteva veliko odrekanja, dodatnih obremenitev…
  • Začetek profesionalnega življenja že pri 13., 14., 15. letih.
  • Izredna samodisciplina, konstantna odrekanja…
  • Je način življenja, dela se od otroštva naprej, nimaš ne srednješolskega in študijskega prostega časa na izbiro če si dober.
  • Psiho – fizične obremenitve /psiho –fizični pritisk
  • Delo baletnega plesalca popolnoma obremenjuje, zato je možnost za vzporedno izobraževanje le redko možna.
  • Specifična usmeritev, ki ni kompatibilna z drugimi poklici.
  • Izjemno kratka kariera
  • Visoke psiho – fizične zahteve
  • Začetek zaposlitve pri 16. letih / pri 18. letih – v drugih poklicih začnejo kasneje
  • Težki delovni pogoji
  • Veliko poškodb pri delu
  • Velika nevarnost trajnih poškodb
  • Plesalec začne z delom zelo zgodaj
  • Težavnost dela privede do različnih poškodb
  • Pri starosti 60 let, narav in delo terjata svoj davek in ni za pričakovati, da bi lahko šli v pokoj po sistemu kot v ostalih poklicih.
  • Fizično delo
  • Psihične muke
  • Ni prostega časa
  • Nenormalen delovni čas: večerne ure, sobote, nedelje, prazniki.
  • Balet je za mlade ljudi
  • Izjemni telesni napori
  • Neusklajenost z rednim delovnim časom
  • Balet je način življenja
  • Zelo zahteven poklic
  • Zelo kratka doba plesanja
  • Veliko žrtvovanja
  • Odrekanje stvarem izven delovnega časa: dieta, športne aktivnosti kot smučanje, hoja v hribe…
  • Balet je umetnost, ki zahteva od baletnega plesalca vse: psihično in fizično vzdržljivost, ki ju mora ohranjati in vzdrževati vsak dan.
  • Specifika starosti baletnega plesalca
  • Majhno število plesalcev
  • Vzporedno s starostjo praviloma težje plešeš
  • Veliko žrtvovanja
  • Specifika poklica narekuje, da se zaposlimo mladi in prej opravimo to, kar nekateri naredijo šele po študiju.
  • Intenzivnost dela omejena s fizisom
  • Predanost poklicu
  • Osrečevanje ljudi z lepimi predstavami, ki so dobre le če so plesalci na odru zadovoljni, zadovoljni pa so, ko fizično še zmorejo plesati
  • Poklic baletni plesalec je »rezerviran« za ljudi z izjemnimi psiho-fizičnimi sposobnostmi oziroma lastnostmi – izbrani že v mladosti, kar pomeni izjemo že na samem začetku.
  • Poklic baletni plesalec predstavlja popolnost stanja človeškega duha na odru in tako prestiž razvitih držav.

Vprašanje št. 25:

Menite, da smo baletni plesalci lahko žrtev specifike poklica? Delo nastopimookoli 18. leta in končamo okoli 50. leta. Torej začnemo delati takrat, ko se večina drugih ljudi šele odloča kaj bodo počeli v življenju, se posvetijo nadaljnjemu študiju in zato začnejo delati mnogo kasneje.

 

 

 

MOŽNI ODGOVORI:

Število plesalcev

 

 

DA

7

 

 

NE

36

 

 

Ni odgovorilo

3

 

 

Vprašanje št. 26:

Kratko vaš predlog, pripombe, dejstva – kako in kaj po končani plesni karieri?

 

 

 

 

Število plesalcev

 

 

Ni odgovorilo

 

20

 

 

             

 

Odgovori v pisni obliki

  • Tako kot se vsak človek sam odloči kaj bo njegov poklic, tako se naj tudi vsak sam odloči kaj bo počel, ko bo nehal plesati
  • Narediti izjemo v pokojninskem sistemu zaradi specifike dela
  • Možno je začeti povsem novo kariero, ključ je v izobraževanju. V Sloveniji plesalci nimajo diplome, kar je tudi razlog za to, da plesalcev nihče ne jemlje resno (igralci, pevci so v boljši poziciji)
  • Menim, da bi moral plesalec doseči pogoje za polno upokojitev prej, ker je to lahko samo dobro za pomlajevanje ansambla
  • Vse je odvisno od vodje baleta, koliko ti da možnosti za naprej
  • Asistenca pri predstavah, delo z mladimi, prenašanje svojega znanja naslednjim generacijam
  • Po končani plesni karieri bi morali plesalcu, ki mu manjka delovna doba nuditi drugo delovno mesto v gledališču, na katerem bi dopolnil delovno dobo (2x)
  • Povečati benificiran staž, ob dopolnitvi omogočiti možnost prerazporeditve na drugo delovno mesto ali plačati izobraževanje iz državnega fonda
  • Urediti plače v višini evropskih standardov, potem se šele lahko pogovarjamo o odpravninskih stebrih in »svetli« prihodnosti. Govorimo o koncu, ne da bi govorili o začetku! Prvič, težko se je ob takšnih mizernih plačah v tem trenutku pogovarjati o kakršnem koli odpravninskem stebru. Drugič, potrebno je vestno rešiti generacijo, katera v tem trenutku doživlja prelomnico, poskusiti najti rešitev in predvsem človeško ravnati z ljudmi in umetniki. Tretjič, v prihodnosti pripraviti jasen načrt v skladu z evropskimi vizijami in standardi ter s tem uvajati prihodnje generacije. Tukaj gre za življenjsko in umetniško kvaliteto 90.ljudi. Življenje v negotovosti prinaša stres, poškodbe, bolezni, frustracije ter neizpolnjenost na celostnem človeškem nivoju vsakega posameznika. Mi smo celota in zavedajmo se tega čim prej. Rešitev je benificiran staž, ker nam pripada. Z njim bomo starejšim omogočili hitrejšo upokojitev, mladim pa sprostili delovna mesta. Če govorimo o morali in etiki, bi honorarno zaposleni morali dobiti delovno mesto po dveh letih. Nadarjeni mladi plesalci bi morali dobiti pogodbe za nedoločen čas po dveh letih, vsi skupaj pa bi morali biti deležni človeka dostojnih plač – zgledovati bi se morali po izkušnjah iz tujine… Če želimo govoriti o spremembah v prihodnosti, ukinitvah, stebrih in prekvalifikacijah, torej izkušnjah iz tujine, se po njih zgledujmo celostno in kvalitetno
  • Vsak sam si mora ustvariti sliko prihodnosti, nikakor pa ne bi smel »životariti« z majhno pokojnino in s tem tudi mentalno stagnirati!
  • Kar si vsak sam želi
  • Absolutno omogočiti plesalcu dostojen konec kariere in izbiro med poklicno pokojnino in šolanjem prepustiti posamezniku! Ženske 42 let, moški 45 let!
  • Izpolnjeni pogoji za upokojitev: ženske 42, moški 45 let
  • Po želji prekvalifikacija po določenem obdobju v gledališču (po 15 letih upravičeni do 5 letne plače)
  • Možnost odprtja s.p.-ja tudi za mlajše upokojence, ker bodo pokojnine prenizke.
  • Vrnitev benificirane delovne dobe – balet je za mlade, ne pa za stare
  • Možnost izbire med prekvalifikacijo in doseganjem polne upokojitve, ki bi temeljila na lastni ambiciji plesalca
  • neodvisno od vodij baleta
  • Vsak naj dela, kar ga najbolj veseli
  • Plesalec naj se odloči - če je sposoben in ima željo zaključiti kariero naj gre v zaslužen pokoj, če pa ima težave s poškodbami in je pripravljen na druge izzive poleg plesa, pa naj se prekvalificira. Nikakor pa se nas ne more postaviti na cesto v smislu znajdi se sam. Kako bo 40 let star plesalec konkuriral množici mladih na trgu dela?
  • Poklicna pokojnina, če je seveda normalna
  • Po zaključku kariere se plesalcu ni potrebno dokazovati še na drugih področjih
  • Osebno poučujem v svoji baletni šoli že 9 let, menim pa, da je plesalcem zelo težko kar prenehati po vseh teh letih plesanja, kar pomeni biti aktiven in tako lahko ostane tudi po aktivni plesni karieri

Vprašanje št. 27:

V kateri smeri naj po vašem deluje DBUS, da bomo dosegli naše skupneinterese? 

 

 

 

 

 

Število plesalcev

 

 

 

Ni odgovorilo

23

 

 

 

 Odgovori v pisni obliki:

  • Prepričati ljudi, da se moraš baletu, če ga želiš opravljati profesionalno, 100% posvetiti. Če študiraš kaj
  • drugega, postane balet avtomatsko hobi in ne profesionalnost, zaradi česar pa tudi pomanjkanje dobrih učencev. Z vrnitvijo benifikacije 12 = 18 bi se vsi lahko normalno upokojili in dali prosta mesta mladim. Če tega ne bo, bomo za lastno preživetje prisiljeni opravljati poklic, ki si ga sploh nismo izbrali. Rezultat bo še več nezadovoljnjih ljudi. Tisti, ki pa ne bodo želeli v pokoj in bodo imeli možnost opravljati delo, ki jih veseli, pa lahko izberejo tudi to, ostali pa naj uživajo v zasluženi pokojnini in se ukvarjajo s stvarmi, katerim so se morali zaradi baleta odpovedati.
  • Govorimo o pokojninah, a ne govorimo o plačah! Z višjimi plačami plesalcev bo tudi »Evropski« sistem mogoč.
  • Situacija je bedna.
  • DBUS bi moral tako kot do sedaj podpirati vrnitev benifikacije, saj je bil v preteklosti glavni iniciator zanjo! Poleg tega pa mora podpirati tudi pogodbe za nedoločen čas, ker je plesalec samo na tak način socialno preskrbljen in lahko v miru ustvarja!
  • Po končani plesni karieri naj se plesalec dostojno upokoji, razen če se kariera konča prehitro zaradi poškodbe ali bolezni. V tem primeru pa plesalca spodbuja v prekvalifikacijo znotraj naše veje: koreograf, asistent, baletni mojster, vodja…
  • V smeri kakršna je bila do zdaj, naj se še dalje bori za oba ansambla, da bomo sploh še obstajali!
  • Situacija je zelo težka, kot še nikoli. Potrebno je sodelovanje obeh ansamblov, obveščanje o dogajanjih, sicer nas bodo drugi »povozili«!
  • V prvi vrsti združiti interese, ne pa več vsak na svoj mlin.
  • Smo na pravi poti!
  • V smeri vrnitve benificirane delovne dobe.
  • Uvedba solista v ansamblu.
  • V dobrobit plesalcev.
  • DBUS ima možnost poskrbeti za status plesalcev. Lahko bi se pogodilo z ministrstvom o številu zaposlenih.
  • Vztrajanje na vrnitvi delovne bonitete staža na argumentih delovne problematike, težjih delovnih pogojih, dodatnih obremenitvah…
  • Naj deluje tako, da ozavesti državo, da nas je samo 90, in da je absurdno v kakšnem (degradiranem) položaju se nahajamo…
  • DBUS naj deluje kot posvetovalni strokovni organ pri vseh spremembah na baletnem področju, od zaposlovanja do izobraževanja in upokojevanja. Tudi kot svetovalni organ Ministrstvu za kulturo, sindikatom in Ministrstvu za šolstvo.
  • V dobro plesalcev in baletne umetnosti.
  • Hodi po pravi poti.
  • Preprosto, zagovarjati, pojasnjevati, podpirati baletno umetnost v vprašanju profesionalnega baletnega plesalca!
  • V smeri pokojnine; naj se bori za vrnitev benifikacije
  • V smeri plesa; naj organizira čim več nastopov, gala večerov, predstav in naj da priložnost mlajšim plesalcem kajti v našem ansamblu se imajo možnost plesno razvijati izključno solisti (5-7 plesalcev); kaj se bo zgodilo potem, ko bodo oni »stari«, mladi pa brez izkušenj, da bi zasedli njihovo mesto!
  • Naj vztraja, naj vključi plesalce – ne šefa, ki dela proti plesalcem (Otrin) in proti baletni umetnosti!
  • Naj organizira čim več srečanj, da bomo skupaj pokazali kaj je za nas najboljše!
  • Dela v redu.
  • Zahtevati je treba vrnitev benifikacije 12 = 18.
  • Delovati mora v cilju povrnitve nekdanjega statusa baletnih plesalcev, še posebej mora delati na tem, da se starostna meja ne zvišuje in da baletni plesalec odide v pokoj častno, ne pa kot – star, ne zaželjen.
  • DBUS je organ, ki vodi baletne plesalce in zato naj bi jim pri teh stvareh (benifikacija, upokojevanje, promocija plesalcev) tudi pomagali. Sam plesalec ne more sam narediti ničesar, pomaga nam lahko le društvo.

 

Analizo opravilo:

DBUS – Društvo baletnih umetnikov Slovenije

Predsednik DBUS

Tomaž Rode

Ljubljana, 29. 6. 2009

 

Sledite ali všečkajte: