PO IMENOVANJU NOVEGA MINISTRA VENDARLE NADALJEVANJE POGOVOROV O STATUSU BALETNIH PLESALCEV

Po imenovanju nove vlade Republike Slovenije in s tem novega ministra za kulturo, se na Ministrstvu za kulturo nadaljujejo pogovori o upokojevanju baletnih plesalcev v Sloveniji.

Dne 22. novembra 2018 sta se na Ministrstvu za kulturo s predstavniki ministrstva Biserko Močnik, Metko Šoštarič in Primožem Kristanom sestala predsednik DBUS, Tomaž Rode in predsednik Sindikata Glosa, Mitja Šuštar. Na sestanku so po imenovanju nove vlade ugotovili, da so uresničene vse možnosti za nadaljevanje izkanja rešitev za upokojevanje baletnih plesalcev v Sloveniji. Pogovori tečejo v smeri, ki je bila začrtana pred odhodom predhodne vlade, rešitev pa naj bi zajemala dva segmenta. Prvi naj bi bi omogočal ugoden sistem upokojevanja starejših baletnih plesalcev v obeh nacionalnih baletnih ansamblih, drugi, kompleksnejši, pa naj bi ustvarjal pogoje za pravočasna upokojevanja tistih baletnih plesalk in plesalcev, ki so v baletne ansamble vstopili z letom 2016 in kasneje.

Sledite ali všečkajte:

SESTANEK PREDSEDNIKA DBUS NA MINISTRSTVU ZA KULTURO, 13. NOVEMBRA 2017

13. novembra 2017, se je predsednik DBUS udeležil sestanka na ministrstvu za kulturo, ki je bil sklican na popbudo DBUS. Na sestanku so iskali in ocenjevali možnosti, vezane na predlog DBUS in Sindikata Glosa, ki je bil podan 5. junija 2017.

Glavno izhodišče za nadaljnja pogajanja je bilo sprejeto na podlagi izračuna, da bi poklicno upokojevanje baletnih plesalk in plesalcev z dostojno višino poklicne in kasneje polne pokojnine, ki bi se gibala nekje med 800 in 900 eur mesečno, torej na način, ki sta ga predlagala DBUS in Sindikat Glosa, državo stalo mnogo manj, kot jo stane trenutno stanje. Izdelavo takšnega izračuna je predlagal že Sindikat Glosa na sestanku, junija 2017. 

Ministrstvo za kulturo trenutno preverja sistemske možnosti, ki bi baletnih plesalkam in plesalcem ponudili dobre pogoje, na podlagi katerih bi se lažje odločali za odhod v poklicno pokojnino.

Sledite ali všečkajte:

SESTANEK DBUS IN SINDIKATE GLOSA S PREDSTAVNIKI MINISTRSTVA ZA KULTURO, VEZAN NA ČIMPREJŠNJE UPOKOJEVANJE STAREJŠIH BALETNIH PLESALCEV

Marca 2017 se je Društvo baletnih umetnikov Slovenije (DBUS) v celoti uskladilo s sindikatom Glosa v zvezi nadaljnjih akcij, vezanih na upokojevanje baletnih plesalk in plesalcev v Republiki Sloveniji.

Predsednik DBUS, Tomaž Rode in predstavnika Sindikata Glosa, Ksenija Kovač in Mitja Šuštar, so dne 5. junija 2017 na Ministrstvu za kulturo opravili sestanek in predstavili možnosti čimprejšnjega upokojevanja baetnih plesalcev, ki bi po eni strani ponudilo boljše upokojevalne pogoje baletnim plesalcem, da bi se ti sploh odločali za odhod v poklicno pokojnino, po drugi strani pa bi pričeli tudi z urejanjem pretoka mladih baletnih plesalcev v slovenska baletna ansambla.

Baletnim plesalcem se že nekaj časa ponovno šteje leto dela za leto in pol, poleg tega je od februarja 2016 delodajalec za baletne plesalce dolžan plačevati namesto prejšnjih 9,25%, zdaj maksimalnih 16% prispevka od bruto osebnega dohodka v steber dodatnega pokojninskega zavarovanja. Upokojevanje baletnih plesalcev je bilo opredeljeno v ZUJIK II že z ministrom Grilcem. V zakonu je zapisano, da se baletni plesalec, potem ko doseže pogoj zahtevane delovne dobe lahko poklicno upokoji, vendar le, če na na računu razpolaga z dovoljšnjimi sredstvi. Dovoljšnjih sredstev pa z osebnim dohodkom ne doseže noben plesalec. Tako bi sicer tisti baletni plesalci, ki že imajo pogoje za poklicno upokojitev to lahko tudi sprejeli, a višina poklicne pokojnine nikakor ni sprejemljiva. Ta se v tem trenutku giblje v višini nečastnih 500 eur. Predlog ministrstvu je bil, da se količnik trenutno veljavne poklicne pokojnine pomnoži z 1,26 in tako doseže poklicno pokojnino nekje med 800 in 900 eur mesečno. Takšna višina pokojnine bi bila verjetno vsaj za določen krog starejših baletnih plesalk in plesalcev, ki izpolnjujejo pogoje za odhod v poklicno upokojitev, sprejemljiva. V nadaljevanju se je predlog glasil, da bi država ali samo MK na leto omogočilo poklicno upokojitev dvema ali trem baletnim plesalcem iz vsakega baletnega ansambla (po linearnem sistemu od najstarejšega navzdol), tako da jim vrne tri mesece dodane delovne dobe letno od leta 2000 do 2016, hkrati pa zagotovi sredstva v pokojninsko blagajno za čas, ko bo plesalka ali plesalec v poklicni upokojitvi, torej vse do doseženih obeh pogojev, t.j. let dela in starosti. Na tak način bi plesalci prejemali za danes dokaj dostojno višino pokojnine, t.j. nekje med 800 in 900 eur tudi potem, ko bi izpolnili pogoje za polno upokojitev. Na tak način bi končno pristopili k postopnemu pomlajevanju baletnih ansamblov.

Zdaj na Ministrstvu za kulturo ocenjujejo možnosti oz. iščejo možnosti takšne oblike upokojevanja baletnih plesalk in plesalcev.

Sledite ali všečkajte:

DRŽAVNI ZBOR SPREJEL SKLEP O SPREMEMBAH ZUJIK-a, VEZAN NA DELOVNO DOBO BALETNIH PLESALCEV

ENO LETA DELA JE ENO LETA DELA IN POL TER POVIŠANA STOPNJA VPLAČEVANJA DELODAJALCA V DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE IZ 9,5% NA 16%

Državni zbor Republike Slovenije je na svoji seji 4. novembra 2016 sprejel pomemben sklep o spremembah ZUJIK-a, ki bo pomembno vplival na prihodnost baletnih plesalk in plesalcev v Sloveniji!

Po več letih zalaganj Ministrstva za kulturo, ki je od leta 2009 tesno sodelovalo z DBUS in sindikatoma Gloso ter Sviz, je Državni zbor RS 4. novembra 2016 sprejel do sedaj najpomembnejši sklep povezan s problematiko upokojevanja baletnih plesalcev v Sloveniji. Tako se s februarjem 2017 baletnim plesalkam in plesalcem ponovno vrača priznana povečana dodatna delovna doba iz 15 mesecev na 18 mesecev za eno leto dela, poleg tega pa je v veljavo stopilo tudi povišanje sredstev, ki jih mora delodajalec za baletne plesalce mesečno vplačevati v fond dodatnega pokojninskega zavarovanja iz 9,5% na po zakonu maksimalno dovoljenih 16% od delavčeve bruto plače. Ob tem pa še vedno ostaja nekaj odprtih pomembnih vprašanj kot je npr. vprašanje upokojevanja baletnih plesalk in plesalcev, katerim je bila od leta 2001 do 2017 v fond dodatnega pokojninskega zavarovanja vplačevana mesečna premija v višini 9,5% od njegove brito plače ter priznana dodatna delovna doba v višini 15 mesecev za eno leto dela ter zagotovitev dodatnih ozirom dovoljšnjih sredstev za dejansko poklicno upokojevanje baletnih plesalk in plesalcev, kar milo rečeno pomeni nujnost pridobitve višjih plač za baletne plesalke in plesalce, kar bi jim omogočalo, da v času dela na računu dodatnega pokojninskega zavarovanja zberejo dovoljšnja sredstva za pridobitev poklicne pokojnine, ki bi morala biti do izpolnitve obeh pogojev za pridobitev polne pokojnine, t.j. delovna doba in leta starosti, ekvivalentna polni pokojnini. To pomeni, da bi bili s povišanjem plač baletnim plesalkam in plesalcem v bodoče zagotovljeni vsi pogoji za pridobitev človeka in umetnika vredne višine poklicne pokojnine, ki bi bila enaka kasnejši polni pokojnini.

DBUS tako že aktivno deluje na prizadevanjih za ureditev statusa tistih baletnih plesalk in plesalcev, katerim je bila leta 2001 za obdobje do leta 2017 odvzeta priznana delovna doba z 18 mesecev za leto dela na 15 mesecev za leto dela (tedanja ukinitev benificirane delovne dobe in uvedba dodatnega pokojninskega zavarovanja za baletne plesalke in plesalce). Z uspešno ureditvijo slednjega bi končno pridobili za baletne plesalke in plesalce častno in edino sprejemljivo rešitev statusa baletnih umetnikov v RS, ki bi ne le zagotavljala časten odhod v pokoj zdaj aktivnim plesalkam in plesalcem, ki v slovenskih baletnih ansamblih bogatijo slovensko baletno umetnost že dolga leta ampak bi pripomogla tudi k ureditvi pretka mladih baletnih plesalk in plesalcev v oba slovenska baletna ansambla.

Člen ZUJIK, ki ga je sprejel Državni zbor na svoji seji 4. novembra 2016:

  1. Pravice iz poklicnega zavarovanja

92.a člen

(poklicno zavarovanje baletnih plesalcev)

Za pravice in obveznosti baletnih plesalcev iz poklicnega zavarovanja veljajo predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kolikor ta zakon ne določa drugače. Baletnemu plesalcu, ki je bil vključen v poklicno zavarovanje iz naslova zaposlitve na delovnem mestu baletnega plesalca, se za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do poklicne pokojnine in predčasne pokojnine oziroma starostne pokojnine iz obveznega zavarovanja k dejanski zavarovalni dobi za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do poklicne pokojnine in predčasne pokojnine oziroma starostne pokojnine iz obveznega zavarovanja po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, doda polovica obdobja, v katerem je bil vključen v poklicno zavarovanje. Dodana doba iz prejšnjega stavka pomeni dodano dobo iz poklicnega zavarovanja skladno z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Višina prispevne stopnje za poklicno zavarovanje znaša 16 odstotkov od osnove.

Sledite ali všečkajte:

SKLEP VLADE RS, VEZAN NA POKLICNO POKOJNINO BALETNIH PLESALCEV

Dne 1. 9. 2016 je Vlada Republike Slovenije na podlagi drugega odstavka 2. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 – ZDU-1G in 65/14) na 99. redni seji pod točko 2 sprejela naslednji sklep:

S K L E P :

Vlada Republike Slovenije je določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo – skrajšani postopek in ga pošlje v obravnavo Državnemu zboru.

Besedilo predloga vezano na baletno umetnost:

PREDLOG

EVA: 2013-3340-0028

SKRAJŠANI POSTOPEK

 

ZAKON 

O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O URESNIČEVANJU JAVNEGA INTERESA ZA KULTURO

  1. UVOD
  2. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA

Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07- uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11 in 111/13; v nadaljevanju: ZUJIK) je temeljni zakon na področju kulture. Pri njegovem izvajanju so bile ugotovljene nekatere administrativne ovire in bremena, ki bi jih bilo mogoče odpraviti z manjšimi spremembami in dopolnitvami zakona ter natančnejšo določitvijo in dopolnitvijo nekaterih pravnih institutov. Na področju poklicne pokojnine baletnih plesalcev in samozaposlenih v kulturi pa so potrebne nekatere spremembe in dopolnitve, ki jim bodo dajale večjo socialno varnost, izhajajoč iz njihovega dela in danega prispevka h kulturi.

g.) Poklicno zavarovanje baletnih plesalcev

Na podlagi zadnje novele ZUJIK-E je baletnim plesalcem pripadla pravica, da se jim k dejanski zavarovalni dobi namesto četrtina obdobja prišteje polovica obdobja, v katerem so bili vključeni v zavarovanje. Vendar pa se je pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ob izvajanju te določbe postavila dilema, ali gre za posebno dobo v skladu z 29. točko 7. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/1239/1399/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B in 95/14 – ZUJF-CZPIZ-2), to je obdobje, ki se v skladu z ZPIZ-2 šteje v pokojninsko dobo ne glede na plačilo prispevkov, ki pa brez zakonsko določene minimalne zavarovalne dobe ne daje pravice do pokojnine; ali za dodano dobo iz poklicnega zavarovanja, ki jo ureja 202. člen ZPIZ-2, in na podlagi katere zavarovanci pridobijo pravico do poklicne pokojnine. Namen zadnje novele ZUJIK – E je bil ureditev dodane dobe iz poklicnega zavarovanja, kot ga opredeljuje 202. člen ZPIZ-2.

Po uveljaviti ZUJIK-E se je podaljšalo le obdobje, ki se prišteje k zavarovalni dobi, ni pa se na njegovi podlagi uskladila prispevna stopnja poklicnega zavarovanja. Le-ta bi se morala določiti v pokojninskem načrtu poklicnega zavarovanja. Tako trenutna prispevna stopnja ostaja 9,25 %. To pa vpliva negativno na višino poklicne pokojnine. Zato je treba določiti višjo prispevno stopnjo, ki se lahko uredi tudi na ravni samega zakona.

Poleg navedenega poklicna pokojnina, ki jo ureja četrti odstavek 83. člena ZUJIK, vsebinsko ne spada med pravice do plačila prispevkov za socialno varnost samozaposlenim v kulturi, zato je v zakonu treba oblikovati novo samostojno poglavje.

  1. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA

Predlagane rešitve na področju poklicne pokojnine baletnih plesalcev

Namesto dosedanje ureditve, po kateri se prispevna stopnja za poklicno zavarovanje določi v pokojninskem načrtu poklicnega zavarovanja, se prispevna stopnja določi na ravni samega zakona, in sicer v višini 16 %, s prehodnim obdobjem do 31. 12. 2016, ko prispevna stopnja znaša 12 %.

Za pravice in obveznosti baletnih plesalcev iz poklicnega zavarovanja bodo še naprej veljali predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, med katere sodita tudi pokojninski načrt, ki ureja poklicno zavarovanje in pokojninski načrt, ki ureja izplačevanje poklicnih pokojnin. Vendar pa za uveljavitev sprememb v zvezi z podaljšanjem dodane dobe po predlagani noveli zakona ter zvišanem stopnje prispevka za poklicno zavarovanje baletnih plesalcev ne bo treba spreminjati pokojninskega načrta, ki ureja poklicno zavarovanje, saj se bodo določbe predlaganega zakona uporabljale neposredno.

  1. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN IN DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA

Predlog zakona ima finančne posledice za državni proračun. Z dvigom višine prispevka poklicnega zavarovanja za baletne plesalce bo za vplačevanje prispevka na letni ravni v času 12 % prispevne stopnje treba zagotoviti proračunska sredstva v okvirni višini 50.000,00 evrov. 

Posledice sprejetja novega 82. b člena (6. člen novele ZUJIK) ne bo oziroma, če pa že kje bodo, pa bodo minimalne in jih bodo javni zavodi lahko krili iz lastnih prihodkov oz. s prerazporeditvijo sredstev.

Predlog zakona nima posledic na druga javnofinančna sredstva. 

  1. BESEDILO ČLENOV

12. člen

Za 92. členom se doda novo 5. podpoglavje in novi 92.a člen, ki se glasi:

»5. Pravice iz poklicnega zavarovanja

92.a člen
(poklicno zavarovanje baletnih plesalcev)

»Za pravice in obveznosti baletnih plesalcev iz poklicnega zavarovanja veljajo predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kolikor ta zakon ne določa drugače. Baletnemu plesalcu, ki je bil vključen v poklicno zavarovanje iz naslova zaposlitve na delovnem mestu baletnega plesalca, se za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do poklicne pokojnine in predčasne pokojnine oziroma starostne pokojnine iz obveznega zavarovanja k dejanski zavarovalni dobi za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do poklicne pokojnine in predčasne pokojnine oziroma starostne pokojnine iz obveznega zavarovanja po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, doda polovica obdobja, v katerem je bil vključen v poklicno zavarovanje. Dodana doba iz prejšnjega stavka pomeni dodano dobo iz poklicnega zavarovanja skladno z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Višina prispevne stopnje za poklicno zavarovanje znaša 16 odstotkov od osnove.«.

Prehodne in končna določba 

14. člen

Osebe, ki so ob uveljavitvi tega zakona zaposlene na delovnem mestu baletnega plesalca, imajo pravico do vplačila prispevka za poklicno zavarovanje in dodane dobe po tem zakonu od prvega dne v naslednjem mesecu po njegovi uveljavitvi.

Ne glede na 92.a člen zakona, prispevna stopnja za poklicno zavarovanje do 31. decembra 2016 znaša 12 odstotkov od osnove.

OBRAZLOŽITEV 

K 12. členu:

Poklicno zavarovanje baletnih plesalcev, ki ga je do sedaj urejal 83. člen ZUJIK se uredi v novem 5. podpoglavju VII. poglavja. Namesto dosedanje ureditve v ZUJIK, po kateri se prispevna stopnja za poklicno zavarovanje določi v pokojninskem načrtu poklicnega zavarovanja, se prispevna stopnja določi na ravni samega zakona, in sicer v višini 16 % s postopnim uvajanjem. Prispevna stopnja do 31. 12. 2016 znaša 12% od osnove.

Obveznosti in pravice iz poklicnega zavarovanja ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Nov 92.a člen ZUJIK jasneje določa izjeme poklicnega zavarovanja baletnih plesalcev glede na 202. člen ZPIZ-2. Zavarovancu, ki je bil vključen v obvezno dodatno zavarovanje se od uveljavitve predlagane novele ZUJIK k dejanski zavarovalni dobi za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine ali starostne pokojnine iz obveznega zavarovanja namesto četrtina obdobja doda polovica obdobja, v katerem je bil vključen v poklicno zavarovanje. Dodana doba pomeni dodano dobo iz poklicnega zavarovanja skladno z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Višina prispevne stopnje za poklicno zavarovanje se določi na ravni ZUJIKa in znaša 16 odstotkov od osnove in ne v pokojninskem načrtu. Za pravice in obveznosti baletnih plesalcev iz poklicnega zavarovanja bodo še naprej veljali predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če ZUJIK ne določa drugače, med te predpise sodita tudi pokojninski načrt, ki ureja poklicno zavarovanje in pokojninski načrt, ki ureja izplačevanje poklicnih pokojnin. 

K 14. členu:

Predhodna določba ureja uveljavitev dodane dobe po tem zakonu ter zvišane stopnje prispevka za poklicno zavarovanje baletnih plesalcev. Osebe, ki so ob uveljavitvi tega zakona zaposlene na delovnem mestu baletnega plesalca, imajo pravico do vplačila prispevka za poklicno zavarovanje in dodane dobe po tem zakonu od prvega dne v naslednjem mesecu po njegovi uveljavitvi. Uveljavitev spremenjene dodane dobe in višine prispevka s prvim dnem v naslednjem mesecu po uveljavitvi tega zakona je operativno-tehnične narave, saj upoštevaje dejstva, da je osnova za plačilo prispevkov plača oziroma nadomestilo plače, višine prispevka ni mogoče spremeniti tekom meseca, tako da bi bilo treba od ene osnove obračunati prispevek po dveh različnih stopnjah.

16-odstotna prispevna stopnja se uveljavi postopoma, in sicer od 1. 1. 2017 dalje. Od uveljavitve tega zakona do 31. 12. 2016 se določi 12-odstotna prispevna stopnja.

Za uveljavitev sprememb v zvezi s podaljšanjem dodane dobe po tem zakonu ter zvišanem stopnje prispevka za poklicno zavarovanje baletnih plesalcev ni treba spreminjati pokojninskega načrta, ki ureja poklicno zavarovanje, saj se določbe tega zakona uporabljajo neposredno.


  1. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO 

83. člen

(pravica do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna)

Za pravice in obveznosti iz pokojninskega zavarovanja veljajo predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kolikor ta zakon ne določa drugače. Baletnemu plesalcu, ki je bil vključen v poklicno zavarovanje iz naslova zaposlitve na delovnem mestu baletnega plesalca, se za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine ali starostne pokojnine iz obveznega zavarovanja, k dejanski zavarovalni dobi, za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine ali starostne pokojnine iz obveznega zavarovanja po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, doda polovica obdobja, v katerem je bil vključen v poklicno zavarovanje. Višina prispevka za poklicno zavarovanje se določi v pokojninskem načrtu poklicnega zavarovanja, odobrenega na podlagi določb zakona, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Sledite ali všečkajte:

ODGOVOR MIZKŠ NA PISMO: PROŠNJA IN POZIV ZA PONOVNO AKTUALIZIRANJE PRI ISKANJU REŠITEV STATUSA BALETNIH PLESALCEV V RS V OSNUTKU NOVEGA PREDLOGA POKOJNINSKE REFORME

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST, KULTURO IN ŠPORT, Masarykova 16, 1000 Ljubljana

T: 01 400 52 00 / F: 01 400 53 21 / E: gp.mizks@gov.si

 

DBUS – Društvo baletnih umetnikov Slovenije, Župančičeva 1, Ljubljana

Stevilka: 6111-2/2012/9 ; Povezava: 829/12

 

Datum: 2. 10. 2012

 

Zadeva: status baletnih plesalcev v RS

 

Spoštovani!

Prejeli smo vaše pismo v katerem ste nas seznanili s problematiko upokojevanja baletnih umetnikov. Glede na vašo prošnjo oz. poziv za ponovno aktualizacijo reševanja problematike upokojevanja baletnih umetnikov vas seznanjamo, da se je pristojno ministrstvo v zvezi s poklicno pokojnino baletnih plesalcev z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) pogovarjalo že v času sprejemanja ZPIZ-2, ki zaradi njegove zavrnitve na referendumu ni stopil v veljavo. Na podlagi pogovorov in želje MDDSZ, da se

izjeme glede poklicnih pokojnin ne bi umeščale v ZPIZ-2, temveč bi to urejal poseben zakon, v našem primeru ZUJIK, smo predlagali da se določba o poklicnih pokojninah baletnikov umesti v ZUJIK. Najtežje vprašanje pri uvedbi poklicne pokojnine baletnih plesalcev, katerim bi se k dejanski zavarovalni dobi dodajala polovica obdobja je v tem, ali bi zbrana sredstva zadoščala za izplačilo pokojnine, ki bi omogočala upokojenemu baletniku za preživetje. Kot tudi kakšen bi moral biti znesek vplačane premije. Glede na navedeno smo v predlog sprememb ZUJIK- a poleg določbe, ki se nanaša na poklicno pokojnino vnesli tudi možnost prekvalifikacije baletnih plesalcev, za katero bi skrbel delodajalec.

V ZUJIK bomo skutali vnesti naslednje spremembe:

1.

Predlog poklicne pokojnine baletnih plesalcev

Obrazložitev:

Predlaga se nov člen ZUJIK, s katerim se podrobneje ureja poklicna pokojnina baletnih plesalcev. Za pravice in obveznosti iz pokojninskega zavarovanja veljajo predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje kolikor to zakon ne določa drugače. Baletni plesalec, ki je bil vključen v poklicno zavarovanje iz naslova zaposlitve na delovnem mestu baletnega plesalca, se za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine ali starostne pokojnine iz obveznega zavarovanja, k dejanski zavarovalni dobi doda polovica, v kateri je bil vključen v poklicno zavarovanje. Stopnja, po kateri se obračuna in plača prispevek za poklicno zavarovanje, se določi s kolektivno pogodbo, vendar znaša najmanj toliko, kot jo določa zakon, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

2.

Predlog prekvalifikacije vseh plesalcev

Obrazložitev:

Plesalci zaradi svojih psihofizionih obremenitev kaj kmalu ne morejo opravljati svojega dela na zahtevani kakovostni ravni in jih zato več ni upravičeno vključevati v program. V praksi se zato dogaja, da enostavno niso dejavni, četudi imajo nekateri posamezniki delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas. Plesna kariera plesalcev, še posebej baletnih, se praviloma začenja okoli dvajsetega leta in statistično povprečno konča med 35. in 40. Letom starosti, odvisno od individualnih zmožnosti. Zato je v interesu kakovosti plesnih ansamblov in tudi zaradi zagotovitve vzgoje domačih plesalcev potrebno razviti serijo instrumentov, ki jim bodo ob polni življenjski dobi omogočili prehod na druge aktivnosti. Dopustiti jim je treba izbiro med poklicno pokojnino (ki načeloma ne bo mogla biti zadosti ugodna), prezaposlitvijo drugam (če obstajajo prosta in ustrezna delovna mesta) ter prekvalificiranjem. Spremembe ZUJIK-a bi šle v tej smeri: Delodajalec bi plesalcem pred koncem profesionalne plesne kariere ponudi podporo za prekvalificiranje. Plesalec in delodajalec bi namen, čas, način, pokrivanje stroškov in druge medsebojne obveznosti in pravice opredelila s pogodbo. Individualno presojo, kdaj se šteje konec profesionalne kariere za posameznega plesalca iz

prejšnjega člena, bi opravil strokovni oziroma umetniški vodja. Pogoj za pridobitev te pravice, je najmanj 15 let profesionalne plesne kariere. Preverjanje se opravi na podlagi zasedbenega načrta, strokovne ocene in preverjanja usposobljenosti. Sredstva za sofinanciranje stroškov prekvalifikacije zagotavlja ustanovitelj javnega zavoda. Sredstva se zagotovijo na posebnem računu znotraj proračuna ustanovitelja. Po opravljeni prekvalifikaciji in ugotovitvi delodajalca, da plesalcu več v okviru programa dela in zasedbenega načrta ne more zagotoviti polne delovne obremenitve, lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi.

Pravico do možnosti prekvalifikacije imajo tudi delavci na drugih umetniških in strokovnih delovnih mestih, na katerih lahko psihofizične značilnosti, povezane s starostjo, bistveno vplivajo na zmanjšanje delovnih zmožnosti za opravljanje istega dela, in sicer iz naslova aktivne politike zaposlovanja iz katere se tudi financira. Delovna mesta iz tega odstavka se opredelijo v kolektivni pogodbi za kulturne-dejavnosti.

Upam, da smo Vam v zvezi z vašo pobudo po aktualizaciji problematike upokojevanja baletnih umetnikov zadovoljivo odgovorili.

Lep pozdrav!

Metka Šošterič, Vodja  sektorja za statusne zadeve in izobraževanje v kulturi,

Biserka Močnik, Vodja sektorja za umetnost

Sledite ali všečkajte:

PISMO DBUS: PROŠNJA IN POZIV ZA PONOVNO AKTUALIZIRANJE PRI ISKANJU REŠITEV STATUSA BALETNIH PLESALCEV V RS V OSNUTKU NOVEGA PREDLOGA POKOJNINSKE REFORME

DBUS – Društvo baletnih umetnikov Slovenije, Župančičeva 1, 1000 Ljubljana 

Datum: 01. september 2012 

Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS 

Spoštovani gospod
Dr. Žiga Turk, minister
Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana 

ZADEVA: STATUS BALETNIH PLESALCEV V RS – PROŠNJA IN POZIV ZA PONOVNO AKTUALIZIRANJE PRI ISKANJU REŠITEV V OSNUTKU NOVEGA PREDLOGA ZA POKOJNINSKO REFORMO 

Spoštovani gospod minister, dr. Žiga Turk! 

Krovna organizacija s področja baletne umetnosti v Republiki Sloveniji, Društvo baletnih umetnikov Slovenije (v nadaljevanju DBUS), je v sodelovanju z bivšim Ministrstvom za kulturo RS (danes Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS), v aktualnih trenutkih, povezanih s pokojninsko reformo, ki jo predlagala že predhodna vlada RS, aktivno delovalo na urejanju statusa baletnih umetnikov v Republiki Sloveniji. 

Pred osamosvojitvijo Slovenije, pa vse do leta 2001, so bili baletni umetniki upravičeni do posebnih pogojev upokojevanja, takrat t.i. beneficirane delovne dobe, pri kateri je štelo eno leto dela za osemnajst mesecev delovne dobe. 

Spremembe pokojninske zakonodaje leta 2001, pri oblikovanju katere DBUS žal ni sodelovalo, so pogojevale današnji, nič kaj rožnati situaciji v slovenski baletni umetnosti. Zmanjšanje priznane delovne dobe za leto aktivnega dela iz osemnajst na petnajst mesecev, je povsem porušilo do tedaj utečen pretok mladih slovenskih baletnih plesalcev v oba baletna ansambla, ki delujeta v okviru javnih zavodov, SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Maribor. Baletni plesalci danes v ansamblih ostajajo dlje, zaradi omejenosti delovnih mest pa mladi ne dobijo zaposlitve. Posledično se je povprečna starost v baletnih ansamblih močno dvignila, zanimanje za baletno šolanje (opazno pri vpisu na srednjo stopnjo) je začelo upadati, v ansamblih je vse manj kvalitetnega slovenskega mladega kadra, zaradi česar je ogrožena slovenska baletna umetnost, ki bi morala temeljiti v prvi vrsti na lastnih kadrih. Aktivnih baletnih plesalcev je v Sloveniji okoli 70, med njimi precej tujcev. Že same smešno majhne številke govorijo o tem, da je biti baletni plesalec »božje« poslanstvo, ki ga poseduje malokdo! 

Izjemno specifiko poklica Baletni umetnik ni mogoče primerjati z nobenim drugim poklicem. Dovolite mi, da nekaj malega dejstev za lažje razumevanje problematike, predvsem pa razlik z drugimi, le na videz podobnimi dejavnostmi, navedem v nadaljevanju: 

STROKOVNE UTEMELJITVE ZAKAJ JE POKLIC BALETNEGA PLESALCA TAKO POSEBEN, DA BI BALETNI PLESALCI MORALI BITI UPRAVIČENI DO POSEBNIH PRIVILEGIJEV V POKOJNINSKI ZAKONODAJI? 

Balet in sodobni ples: 

Ples je izredno širok pojem, ki združuje ogromno različnih plesnih zvrsti. Res da gre vselej za ples, vendar pa se tudi plesni žanri razlikujejo med seboj. Brez dvoma lahko označimo za najbolj zahtevno zvrst plesne umetnosti klasično baletno umetnost, ki izmed vseh nosi najstrožja in najbolj natančna pravila izvajanja posameznih baletnih elementov, ob tem pa je zavita še v povsem jasne vsesplošno veljavne visoke standarde glede psihofizičnih zahtev, fizičnega izgleda in fizične zmogljivosti baletnega plesalca. Šolanje klasičnega baletnega plesalca poteka dolga leta, za dosego vseh kriterijev pa je potrebno večletno sistematsko preoblikovanje fizičnih zmogljivosti baletnega plesalca in strokoven razvoj in razvijane njegovega prirojenega talenta, brez katerega so rezultati nemogoči. 

Mnogokrat se klasični balet skuša primerjati s sodobnim plesom. Pa vendar, ob vsem spoštovanju do sodobnega plesa, razlik ne moremo spregledati. Prvo dejstvo je, da sodobni ples zajema tako širok pojem, ki ponuja izredno široko paleto različnih gibalno tehničnih možnosti, da ga praktično lahko pleše vsakdo. Sodobni ples je za razliko od klasičnega baleta v fazi permanentnega raziskovanja. Če je fizični izgled klasičnega baletnega plesalca omejen na vitko telo, pa plesalca sodobnega plesa takšna omejitev ne zadeva. Zgovoren primer smo lahko videli tudi na letošnji Prešernovi proslavi. Plesalka močnejše postave nas ni motila, saj je šlo za sodobni ples in ne za klasični balet. Lahko bi govorili tudi o številnih drugih razlikah, vendar naj naštejem le najbolj vidne. Pri klasičnem baletnem plesalcu so nujne pravilne oblike kolen, dolg vrat, po standardih izoblikovane roke in stopala, gibljivost sklepov in tetiv, natančno določeno klasično koreografsko zapuščino, katere izvajanje pripada samo posebej izšolanim in tistim, ki imajo poleg tega še podarjene vse natančno določene fizične sposobnosti. In še bi lahko našteval. Sodobnega plesalca tovrstne omejitve ne zadevajo, drugačnost je pri sodobnem plesu zanimiva in dobrodošla. Ni na odmet če omenim tudi, da sodobni ples ponuja izražanje na področju plesa tudi tistim, ki se zaradi omenjenih fizičnih omejitev, ki jih določa baletna umetnost, z njo ne morejo ukvarjati. Še enkrat ponavljam z vsem spoštovanjem do sodobnega plesa: imamo sodobni ples in imamo klasični balet! Short cuti, oziroma bližnjice, so pri sodobnem plesu normalna stvar in je pot do nastopanja vprašanje leta ali dveh. Pri baletu bližnjice enostavno ne obstajajo in do odra vodi izjemno dolga, naporna in strma pot. 

Balet je resda od daleč mogoče enačiti z vrhunskim športom, a razlike so velike. 

Večkrat slišimo, da je balet enak vrhunskemu športu. Verjamem, da se bo sleherni baletni plesalec strinjal z zakonom, ki bo določal delo nekje do 60. leta starosti, v kolikor bodo zanj veljala pravila enake ekonomske sigurnosti kot za profesionalne športnike. Pa npr. primerjajmo baletne plesalce z nogometaši, igralci tenisa ali golfa, vozniki formule 1, umetnostnimi drsalci… Iz vsakega od naštetih športov lahko potegnemo smernice, ki nakazujejo na podobnost, pa naj gre za vzdržljivost, tehnično usposobljenost, koncentracijo, ogroženost od poškodb, odgovornost in natančnost ali kot npr. pri umetnostnih drsalcih, za veščino umetniškega izraza. Kljub naštetemu baletni plesalec za svoje delo dobiva bore nizko plačo, akterji omenjenih športov pa za letne pogodbe ali nagrade za posamezno tekmovanje prejemajo plačila ali sponzorska sredstva v višini več deset ali sto tisoč evrov, nekateri celo milijone evrov. Če bi našli podoben način za plačevanje baletnih plesalcev, bi po končani plesni karieri vsakdo od njih verjetno imel dovolj prihranjenega denarja, da bi z njim solidno živel do upokojitve, si ob tem plačeval še zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Da o rezultatih dela, ki bi jih najverjetneje sprožila tovrstna stimulacija sploh ne govorimo. 

Zakaj je ob delu študij za baletnega plesalca praktično nemogoč. Dejstvo: od obsega dela baletnih plesalcev je odvisna produktivnost baletnega ansambla:
Predstavljajte si, da s krajšimi postanki aktivno tečete od 10. do 14. ure, ob tem uporabljate okoli 500 različnih načinov teka pri katerih morate pravilno, samo na določen način in nič drugače med seboj uskladiti čisto vse dele telesa. Bi bili utrujeni ali ne? Pa vendar bi vam za počitek pripadale slabe 4 ure odmora, v katerega so vključeni tudi preoblačenje in tuširanje po dopoldanskem teku, pot do doma, pripravo kosila, pa spet prihod na prizorišče popoldanskega teka in pripravo nanj. Ste se res spočili? Pa vendar morate po 18 uri zopet teči dobri dve do tri ure ali celo več. Boste po takem dnevu res komaj čakali, da sedete za učbenik ali se morda udeležite večernega izrednega študija ob delu? Ne verjamem. Najverjetneje boste na pol mrtvi padli v posteljo, saj vas jutri, pa pojutrišnjem in potem spet in znova čaka enak dan! Pa vendar morate sem ter tja preznojeno delovno obleko oprati, zašiti obutev, se tako ali drugače pripraviti na delo, da ne zaobidem psihičnih priprav in stresov nastopanja …. Koliko časa ostane za vas, za vaše privatne aktivnosti in potrebe? Več besed je odveč. 

Poglavitni problem baletnih plesalcev pa ostaja v tem, da leta aktivnega dela zdravstveno v precejšnji meri prizadenejo njegovo telo, ga iztrošijo in poškodujejo, zaradi česar bi bilo povsem nesocialno zahtevati, da se po relativno kratki profesionalni karieri preusmerijo v druge poklice. 

Aktivno in kontinuirano delovanje ter sodelovanje stroke, Ministrstva za kulturo in Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve na ureditvi statusa baletnih plesalcev v RS v preteklih letih, je obrodilo najvidnejši rezultat v zadnjem obravnavanem predlogu sprememb ZUJIK-a 2. Predlog 55.a člena se je glasil: 

(poklicna pokojnina baletnih plesalcev) 

Za pravice in obveznosti iz pokojninskega zavarovanja veljajo predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje kolikor ta zakon ne določa drugače.
Baletni plesalec, ki je bil vključen v poklicno zavarovanje iz naslova zaposlitve na delovnem mestu baletnega plesalca, se za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine ali starostne pokojnine iz obveznega zavarovanja, k dejanski zavarovalni dobi doda polovica, v kateri je bil vključen v poklicno zavarovanje. 

Stopnja, po kateri se obračuna in plača prispevek za poklicno zavarovanje, se določi s kolektivno pogodbo, vendar znaša najmanj toliko, kot jo določa zakon, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.« 

Po našem mnenju je ureditev statusa baletnih plesalcev v RS nujna, v kolikor želimo ohraniti in tudi v bodoče graditi baletno umetnost na temeljih, ki so jih skozi sto letno zgodovino Slovenskega baleta gradili številni vrhunski domači baletni umetniki. 

V imenu Slovenske baletne umetnosti Vas vljudno naprošamo in pozivamo, da zavzamete stališče do posebnih pogojev upokojevanja baletnih plesalcev v RS in omogočite ponoven pristop k urejanju statusa baletnih plesalcev v RS. 

V prilogi pismu Vam pošiljamo nekaj spisov dosedanjih aktivnosti, ki pripomorejo k razumevanju problema! 

Vnaprej se Vam zahvaljujemo za razumevanje in Vas lepo pozdravljamo! 

Za DBUS,
Tomaž Rode, predsednik 

Naslovljeno:

  • –  Dr. Žiga Turk, minister MIZKŠ 
  • –  Mag. Andrej Vizjak, minister MDDS 

V vednost: 

  • Biserka Močnik, sekretarka – vodja sektorja za umetnost na MIZKŠ 
Sledite ali všečkajte:

ODGOVOR NA PREDLOG PODPREDSEDNIKA SINDIKATA GLOSA, MARKA SIMČIČA GLEDE REŠITVE STATUSA BALETNIH PLESALCEV V RS – 30. MAJ 2012

DBUS – Društvo baletnih umetnikov Slovenije Tomaž Rode, predsednik DBUS
Župančičeva 1
1000 Ljubljana

Datum: 30. maj 2012

Sindikat GLOSASpoštovani
Doro Hvalica
Predsednik sindikata Glosa 1000 Ljubljana

Spoštovani gospod Doro Hvalica!

Dne 28. maja 2010 je Društvo baletnih umetnikov Slovenije (v nadaljevanju DBUS) prejelo dopis o predlogu pokojninske reforme, kakršno za baletne plesalce predlaga sindikat Glosa. Predlog je podpisal podpredsednik sindikata Glosa, gospod Marko Simčič.

Nad predlogom smo v DBUS presenečeni, osupli in globoko razočarani, saj kot eno odpredlaganih rešitev vključuje tudi možnost za ustanovitev posebnih namenskih finančnih skladov za vseživljenjsko izobraževanje. Odločno smo proti globaliziranju takšne rešitve!

DBUS je leta 2009 ustanovilo Strokovno skupino za poenotenje stališč in izdelavo predloga opokojninski reformi baletnih plesalcev. Ta je meseca aprila izdelala jasen in korekten predlog,ki globalno vključuje vrnitvi benificirane delovne dobe v obsegu 12 mesecev dela je 18mesecev dela za baletne plesalce, iz tega dalje pa več možnosti, o katerih se lahko posamezniki odločajo prostovoljno in po lastni volji. Predlog je DBUS aprila poslalo na Ministrstvo za kulturo RS. Kot prilogo k dopisu vam ga pošiljamo v vednost.

Presenečeni smo, da se sindikat Glosa pri sestavi predloga, ki je bil razposlan na več naslovovni posvetoval s stroko, niti s sindikalno predstavnico baletnega ansambla SNG Opera in baletLjubljana, gospodično Ksenjo Kovač. Na okrogli mizi, ki jo je v začetku meseca marca 2010 organizirala SNG Opera in balet Ljubljana, ste podprli stališča stroke oziroma DBUS kotstrokovnega organa, zato upravičeno sklepamo, da je predlog sindikata Glosa o pokojninskireformi za baletne plesalce poskus posameznika, da uveljavi osebno mnenje. Gospod MarkoSimčič je bil namreč vabljen že k prvi strokovni debati o pokojninski reformi za baletneplesalce, ki je potekala pred dobrim letom na Ministrstvu za kulturo RS, a se je zaradi vam kot nam znanega razloga ni udeležil. Tudi na okrogli mizi v organizaciji SNG Opera in balet Ljubljana se je zdel od problema distanciran.

Verjamemo, da je prejeti predlog zgolj poskus posameznikovega demantiranja strokovnega predloga DBUS z namenom prikazati, da Strokovna skupina za poenotenje stališč ne zastopa mnenja večine, saj predvideva vrnitev benificirane delovne dobe za baletne plesalce vobsegu 12 mesecev dela je 18 mesecev dela zgolj kot le eno od možnih rešitev. Sindikat Glosa, kot organizacija, ki naj bi ščitila pravice delavcev, tako svojega poslanstva žal neizpolnjuje.

Gospod Marko Simčič ne le da v baletni umetnosti ni strokovno podkovan, ampak se tudi nezavzema za zahtevo po najboljši možni strokovni rešitvi, ki bi baletnim plesalcem zagotovila tako umetniško kot človeško dostojanstvo, hkrati pa javnim zavodom, katerih ena od osnovnih dejavnosti je baletna umetnost, zagotavlja popolno funkcionalnost. Zato vasnaprošamo, da gospoda Marka Simčiča izključite iz sodelovanja pri nadaljnjih pogajanjihpokojninske reforme za baletne plesalce, saj je slovenski baletni umetnosti s svojo nestrokovnostjo v veliko! Hkrati vas naprošamo, da predlog nemudoma prekličete, kajti škoda, do katere bi utegnil pripeljati bo težko popravljiva.

Vsekakor se v DBUS zavzemamo za nadaljnje tesno sodelovanje s sindikatom Glosa, dokaterega glede na pretekle izkušnje gojimo izredno spoštovanje!

S spoštovanjem in prisrčen pozdrav!

Predsednik DBUS

Tomaž Rode

Sledite ali všečkajte:

ZAHTEVEK DBUS DELOVNI SKUPINI ZA POGAJANJA GLEDE NOVE POKOJNINSKE ZAKONODAJE

Ljubljana, 19. november 2010

Spoštovani!

Podpisani Tomaž Rode, predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije kot krovne organizacije na področju baletne umetnosti v Sloveniji in predstavnica baletnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana v sindikatu Glosa, Ksenija Kovač, sva se udeležila sestanka delovne skupine na Ministrstvu za delo RS, dne 8. 9. 2010, na katerem je bilo dorečeno, da se sestavi kategorizacija delovnih mest, ki morajo biti v novem pokojninskem zakonu upravičeni do posebnih pogojev.
Globoko zgrožena v imenu stroke in vseh slovenskih baletnih plesalcev opažava, da k sestankom, ki so sledili ne le da nisva bila povabljena, ampak sva pri pregledu prejete pošte ugotovila, da poklic baletni plesalec ni omenjen v nobenem od dokumentov.
Zato v imenu stroke zahtevamo, da se poklic baletni plesalec nemudoma uvrsti na sesznam kategorizacije delovnih mest, za katere velja, da morajo biti upravičena do posebnih pogojev za upokojevanje ter v vse dokumente, ki se vežejo na delovna mesta, za katera morajo veljati posebni delovni pogoji in kriteriji za upokojevanje!
Poklic Baletni plesalec je glede na zahtevnost dela in glede na zdravstvene posledice baletnih plesalcev med in po aktivni plesni karieri, ki so plod izjemoma težkih fizičnih in psihičnih obremenitev pri delu, nedvomno upravičen do beneficirane delovne dobe oziroma kakršnih koli podobnih olajšav!
V upanju, da bo zahtevek nemudoma obravnavan, da bosta z uvrstitvijo poklica Baletni plesalec na spisek delovnih mest, ki so upravičena do posebnih delovnih pogojev in kriterijev za upokojevanje baletnim plesalcem nemudoma povrnjena čast in dostojanstvo, v najkrajšem času pričakujemo odgovor oziroma dokazilo o sprovedbi zahtevka!
V nasprotnem primeru bomo primorani naša stališča predstaviti in zastopati na svoj način, kar bo brez dvoma sprožilo mnenje o neenotnosti in neusklajenosti, ki bo privedla do podaljšanja pogajanj v zvezi z zahtevami glede nove pokojninske reforme!
S spoštovanjem!

Tomaž Rode, predsednik DBUS

V vednost:
– Baletni ansambel SNG Opera in balet Ljubljana
– Baletni ansambel SNG Maribor
– Strokovna skupina za poenotenje stališč glede nove pokojninske zakonodaje
– ga. Ksenija Kovač, sindikalna predstavnica baleta SNG Opera in balet Ljubljana
– g. Doro Hvalica, predsednik sindikata Glosa
– g. Andrej Sraka, sindikat Glosa

Sledite ali všečkajte:

PISMO DBUS LUČKI BOHM, ČLANICI SVETA ZPIZ IZ VRSTE SINDIKATOV ZSSS

Ljubljana, 16. november 2010

Spoštovana gospa Lučka Bohm!

Pišem vam v zvezi pogajanj z vlado o predlogu novega pokojninskega zakona. Predstavnica baletnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana v sindikatu Glosa, Ksenija Kovač in podpisani Tomaž Rode, sva se udeležila sestanka delovne skupine na Ministrstvu za delo RS, dne 8. 9. 2010. Na sestanku sva vztrajala do njegovega zaključka, kar pomeni, da seje nisva zapustila, tako kot nekateri predstavniki sindikatov oziroma posameznih strokovnih področij. Ob koncu smo bili zaprošeni za elektronske naslove, na katere naj bi v bodoče prejemali dokumentacijo v zvezi s pogajanji o predlogu novega pokojninskega zakona. Toda žal, od tistega dne dalje ne na elektronski naslov predstavnice baletnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana v sindikatu Glosa, Ksenije Kovač, ne na elektronski naslov, ki sem ga zapisal sam, nismo prejeli nobene pošte. Prav tako po omenjenem sestanku nisva bila povabljena na noben nadaljnji posvet, sestanek ali pogajanje.

Pred nedavnim je Ksenija Kovač prejela nekaj elektronske pošte z različnimi dopisi in dokumenti, ki mi jo je nemudoma posredovala. Ob prebiranju le teh sva prišla do osupljivega spoznanja, da poklic baletni plesalec ni omenjen v niti enem dopisu ali stavku, skratka kot da poklic baletni plesalec sploh ne bi obstajal!

Globoko zgrožena v imenu stroke in vseh slovenskih baletnih plesalcev, lahko celo rečem žalostna ob nastali situaciji in spoznanju, da smo predstavniki baletne umetnosti, ki smo se v reševanje problema vključili med prvimi in na svojem primeru jasno zagovarjali, da je poklicev, za katere morajo zaradi njihove zahtevnosti veljati posebne olajšave več, sedaj tako rekoč izključeni (ali morda nehote pozabljeni) iz nadaljnjih pogajanj. Celo na sestanku, ki smo ga imeli aprila 2010 s predsednikom RS, dr. Danilom Türkom, je bilo ugotovljeno, da je poleg poklica baletni plesalec še več drugih, ki bi morali biti upravičeni do posebnih olajšav, kot npr. beneficirana delovna doba.

Kljub vsemu se sprašujeva ali gre morda za napako, za nenamerno pozabljanje na edino vejo umetnosti – baleta, ki je glede na zahtevnost in kasnejše zdravstvene posledice baletnih plesalcev, ki so plod izjemoma težkega več letnega fizičnega dela, nedvomno upravičena do beneficirane delovne dobe oziroma kakršnih koli podobnih olajšav!

Sprašujeva se po kakšnih kriterijih se je slovensko baletno umetnost zaobšlo oziroma kdo je za to odgovoren?  Gre morda za pasivnost nekaterih odgovornih ramen, katerih naslon baletni plesalci dejansko pričakujemo?

Spoštovana gospa Bohm! Prosim vzemite to pismo dobronamerno, kot klic na pomoč! Nekje se je zataknilo, da smo bili po 8. septembru odrinjeni, a globoko verjamemo, da za to ni odgovoren nihče drug kot oseba, ki naj bi veljala za povezovalni organ med delovno skupino in nami.

Baletni plesalec je nedvomno eden najtežjih poklicev, zaradi svoje zahtevnost pa je brez nadaljnjega  upravičen do svojega trdnega mesta na spisku kategorizacije delovnih mest, upravičenih do posebnih kriterijev!

V imenu Slovenske baletne stroke, v svojem lastnem imenu in v imenu gospe Ksenije Kovač vas tako lepo naprošam za čimprejšnje srečanje, plod katerega bi bil dogovor o nadaljnjem sodelovanju slovenske baletne umetnosti v pogajanjih glede predloga nove pokojninske reforme. Verjamem, da lahko pozitivne rezultate dosežemo zgolj s skupnimi močmi in soglasnim delovanjem!

V pričakovanju vašega odgovora vas lepo pozdravljam!

S spoštovanjem!

Tomaž Rode, DBUS

Sledite ali všečkajte: