KONFERENCA NA ALMA MATER EUROPAEA

»ZA ČLOVEKA GRE: IZZIVI ZA ZNANOST IN IZOBRAŽEVANJE«

6. znanstvena konferenco z mednarodno udeležbo Alma Mater Europaea – ECM, je potekala 9. in 10. marca 2018 v Mariboru z naslovom »ZA ČLOVEKA GRE: IZZIVI ZA ZNANOST IN IZOBRAŽEVANJE«. Dogodek je potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.

 
Ena od okroglih miz konference je nosila naslov “Umetnost plesa v nacionalni kulturi, znanosti in izobraževanju”. Poleg številnih udeležencev je v okviru okrogle mize spregovoril tudi predsednik DBUS, Tomaž Rode. Njegov prispevek si lahko preberete v nadaljevanju.
 

Spoštovani!

V svojem zapisu se bom oslonil predvsem na osebno razmišljanje o slovenskem baletnem izobraževanju in nekaterih z njim poveanih vidikih, saj je današnja okrogla miza primarno namenjena tej temi.

Domači baletno-izobraževalni sistem je temelj slovenske baletne umetnosti in je tista njena veja, ki predstavlja prihodnost kvalitete domačih baletnih ansamblov. Sinteza sodelovanja med obema Konservatorijema za glasbo in balet v Ljubljani in Mariboru ter nacionalnima ansambloma, Baletom SNG Maribor ter Baletom SNG Opera in balet Ljubljana sicer poteka, vendar bi morala biti širša, predvsem pa zakonsko natančneje dorečena, tako da bi vodila k večjemu številu zaposlovanja domačih baletnih plesalk in plesalcev v nacionalne baletne ansamble, potem ko doma uspešno zaključijo baletno šolanje. Pri tem bi se morali ozirati na prakso nekaterih evropskih baletnih ansamblov, ki jih zakon zavezuje k vsakoletnemu zaposlovanju določenega števila doma izšolanih baletnih plesalk in plesalcev. Torej, že sam namen Konservatorijev za glasbo in balet bi morali ozavestiti v širšem pogledu, da bi njun obstoj dejansko tudi pomenil namensko izobraževanje baletnih plesalcev za potrebe domačih nacionalnih baletnih ansamblov. Jasno je, da bo v primeru takšne ureditve tudi zaupanje širše zainteresirane javnosti v domači baletno izobraževalni sistem naraščalo, saj bo slika perspektivne možnosti profesionalnega udejstvovanja na področju baleta po zaključku šolanja jasnejša, saj bo dajala večje možnosti za pridobitev zaposlitve v enem od nacionalnih baletnih ansamblov. Krivičen bi bil, če ne bi izpostavil širšega in trdnejšega sodelovanja mariborskega baletnega gledališča z mariborskim konservatorijem, dočim je v Ljubljani žal sodelovanje šibkejše.

Pa je slika takšne situacije dejansko risana zgolj s strani nacionalnih ansamblov in obeh Konservatorijev, kot centralnih baletno izobraževalnih ustanov za izobraževanje baletnih plesalcev? Nikakor! Največjo krivdo pripisujem neurejenemu področju pretoka baletnih plesalcev v baletnih ansamblih, kar je brez dvoma posledica neurejene slovenske pokojninske zakonodaje, ko gre za upokojevanje baletnih plesalcev. Čeprav smo v zadnjih letih uspeli doseči nekatere pomembne spremembe na področju pokojninske zakonodaje, kot na primer vrnitev dodane delovne dobe za baletne plesalke in plesalce v obsegu leto in pol za leto dela, pa povišanje prispevkov delodajalca v steber dodatnega pokojninskega zavarovanja iz 9,25% na maksimalno dovoljenih 16%, kar je svojevrsten uspeh, še posebej če vzamemo v obzir dejstvo, da je država v tovrstnih zahtevah prisluhnila izključno baletni stroki, pa je to danes še vedno premalo za docelostno ureditev največjega problema, ki tare baletno stroko. Če takšna ureditev daje upanje, da se bodo tisti baletni plesalci, ki so z delom v baletnih ansamblih pričeli z letom 2016 morda le lahko pravočasno upokojili, pa danes največji problem še vedno ostajajo starejši baletni plesalci, tisti, ki so svoje delo leta opravljali častno, pa država žal še vedno ne zna ali noče prepoznati njihove dolgoletne predanosti in doprinosa slovenski baletni umetnosti, pa naj gre za baletnega solista ali baletnega plesalca v baletnem zboru. Vendar, čeprav ne želim pripovedovati o rešitvah, ki so na obzorju, saj po dosedanjih izkušnjah žal dobri predlogi večkrat zajadrajo v za baletno umetnost neprimerne in nevarne vode, pa se skozi oblake le kaže žarek upanja, ki naj bi kaj kmalu dostojno rešil tudi ta problem. Če nam uspe, se bodo pričeli slikati tudi boljši časi za mlade slovenske baletne plesalke in plesalce, ki bodo, tako upam, v večjem številu prejemali redne zaposlitve in ne zgolj honorarnih ali začasnih – socialnih, kot jih na srečo ponuja evropska skupnost.

Ker je danes tema shoda namenjena problemom baletnega izobraževanja, bi želel izpostaviti najprej pozitivne aspekte, kasneje pa še nekaj problemov, ki jih je za prihodnost slovenskega baletnega plesalca potrebno rešiti.

V zadnjem času se porajajo težnje po spremembi učnih programov za nižje baletne šole, čemer v Društvu baletnih umetnikov Slovenije podajamo popolno podporo. Vesel sem, da je sodelovanje s Konservatorijema iz dneva v dan bolje, sebičen bi bil, če se nebi zahvalil Heleni Krieger kot predstavnici baleta v Nacionalni komisiji za glasbeno šolstvo, za njeno pripravljenost v komunikaciji, ter skrb in strokovno razmišljanje, ki vodi v smer dobrega izobraževalnega sistema v prihodnje. Takšno povezovanje namreč marsikdaj razjasni prekatero vprašanje, ki bi v naglici utegnilo slovenskemu baletu prej škoditi kot mu pomagati do dobrih rešitev, čeprav sem prepričan, da vsakdo razmišlja v veri in prepričanju dobrih in pozitivnih predlogov za prihodnost slovenskega baletno izobraževalnega sistema in slovenske baletne umetnosti. Pomembno je, da se soočamo z različnimi pogledi in prepričanji ko gre za isto stvar, pa naj gre za mnenje Helene Krieger, Ane Trojnar, Darje Sebastian ali Tomaža Rodeta, če naštejem le nekaj tistih med katerimi je v DBUS v zadnjem času potekala debata o prenovi baletno izobraževalnega sistema za nižje šole, saj je bila po mojem mnenju dobra in konstruktivna predvsem z vidika, da je odgovorila na vprašanja in jih z odgovori postavila tja kamor sodijo. In če je bil pri tem v vprašanje prenove izobraževalnega sistema za nižje baletne šole DBUS hočeš – nočeš vpleten, pa moram izraziti svoje osebno stališče, da je vselej potrebno primarno prisluhniti tistim, ki se na posamezno baletno področje najbolj spoznajo in v njem tudi delujejo.  

Vendar, kot je pred dnevi rekel Anton Bogov, pomembno je le, da smo enotni in usklajeni. Da, želimo si več strpnosti in medsebojnega spoštovanja, saj združeni predstavljamo močno silo vizavi sogovornikov kot sta šolsko ali kulturno ministrtsvo, pa tudi vizavi drugih državnih inštitucij kot sta vlada in parlament, ki jima za baletno umetnost ni kaj dosti mar.

Čeprav sem sam in z mano DBUS kar pogosto tarča posameznikov, češ, da sam osebno in z menoj DBUS ne podpira pred malo več kot letom ustanovljene visoke šole za balet, Alma mater Europaee, naj kot že večkrat še enkrat pojasnim, da je tako za mene osebno kot za DBUS njena ustanovitev ena najvrednejših doprinosov Slovenski baletni umetnosti, saj brez nje danes ne bi bilo mogoče pristopiti k uresničevanju pridobivanja nujno potrebnih vrednot domače baletne pedagoške stroke. Zato se vam gospod dr. Toplak še enkrat iskreno zahvaljujem za ustanovtev visoke šole, predvsem pa za nesebično izkazano skrb za izobraževanje domačih baletnih pedagovov, še predvsem v času, ko državi tako nujna inštitucija predstavlja nepotrebno finančno breme in je pripravljena celo zaobiti slovensko ustavo, ki jasno narekuje, da morajo biti za vse državljane zagotovljene enake možnosti pridobitve izobrazbe, torej tudi baletne, ki je danes edina strokovna veja, kateri država ne omogoča pridobitve visoke izobrazbe. Hvala tudi dr. Sečaku, ki postavlja temelje za morda v prihodnje le vzpostavljen dober baletni viskošolski zavod na državnem nivoju.  

Zavedam se, da Alma mater Europaea nosi nepredstavljivo finančno breme, da je študentom težko zbrati finančna sredstva za študij, pa vseeno, težav se zavedamo in jih poskušamo rešuvati. A kaj, ko gre v Sloveniji vse tako počasi. Morda je v tem trenutku na vidiku možnost, ki bi študentom visoke baletne šole Alma mater Europaee omogočala prijavo na razpis za pridobitev štipendije za diplomski študij pri Ministrstvu za kulturo. Ničesar nisem obljubil, za nič nisem dejal, da je urejeno, poudarjam, govorim le o možnosti in naprošam, da se ničesar o čemer govorim ne izkorišča za pošiljanje pisem posameznikov na ministrstvo, saj bi ta v trenutni fazi utegnila škoditi ali možnost celo postaviti pod vprašaj. Takšnih problemov smo bili v preteklosti namreč že deležni. 

Ko govorimo o izobraževanju baletnega pedagoškega kadra seveda ne smem pozabiti tudi na višjo baletno šolo Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Ta je namreč v tem trenutku edina ljubljanska inštitucija, ki tistim ljubljanskim baletnim plesalkam in plesalcem, ki zaradi obveznosti ne morejo zapuščati Ljubljane, pri čemer mislim predvsem na baletne plesalke in plesalce ljubljanskega baleta, nudi baletno pedagoško izobraževanje. Morda le namig, da bi morebitna povezanost Alma mater Europaee z ljubljansko visoko baletno šolo lahko v tem trenutku rešila katero od težav, tudi finančnih, ali v trenutni fazi omogočila tudi baletnim plesalkam in plesalcem, o katerih sem govoril, pridobitev visoke pedagoške izobrazbe.

Ko govorim o visokošolskem baletnem študiju, njegovo pomembnost vidim predvsem v nujnosti pridobitve izobrazbe vseh slovenskih učiteljev baleta. Če izuzamem oba Konserevatorija in nekaj skrmnega baletnih oddelkov, ki delujejo v okviru slovenskih Glasbenih šol, je vpogled v stanje baletnega izobraževalnega nivoja na nižji baletni stopnji alarmantno. Takšno stanje pripisujem predvsem neureditvi najosnovnejših smernic kot je nujno poenotenje baletnega sistema, po katerem bi se izobraževalo na vseh šolah ter manjku poenotene visoke pedagoške izobrazbe vseh domačih baletnih učiteljev. Rešitev torej vidim v nujnosti pridobitve sistemsko poenotene visoke izobrazbe vseh učiteljev baleta ter v baletno izobraževalnem sistemu, ki bo opredeljeval tudi poenoten baletni izobraževalni sistem, pri čemer se opiram na sistem Vaganove. O tovrstnih vprašanjih kot tudi o še posebej perečem vprašanju privatnih baletnih šol, ki s svojim pretežnim posvečanju izvedbam baletov, rezerviranih za dobro izobražene in profesionalne baletne plesalce, ne pa tudi pravilni baletni izobrazbi v različnih pogledih baletni umetnosti škodijo, pa tudi o nujnosti štipendiranja študentov Alma mater Europaee bo v kratkem razpravljal tudi Baletno razvojni svet Republike Slovenije.

Zaradi nestrpnosti posameznikov se vseeno dotikam še baletnega tekovanja Tutu, za katerega poudarjam, da si nikakor ne želim, da bi kakorkoli konkuriral državnemu Temsigu oziroma Balteku, ampak bi pomenil le še eno dodano vrednost predvsem za domače baletne plesalce, hkrati pa služil kot vpogled v strokovni nivo slovenskega baletno izobraževalnega sistema ob boku slovenske profesionalne baletne umetnosti. V tesnem sodelovanju s stroko, kamor sodita tudi Konservatorija, je bil sprejet sklep o bienalnem izvajanju tekmovanj, pri čemer bo v enem letu na sporedu nacionalni Tutu, v drugem pa za slovensko baletno umetnost pomemben in nujen Temsig – Baltek, kateremu ob bok želimo v istem letu postaviti še slovensko mednarodno baletno tekmovanje, ki bi se navezovalo na Baltek in tako taistim tekmovalcem omogočalo še preizkušnjo v mednarodni konkurenci. Takšna ureditev nikomur ne škodi, nasprotno, vsaj tako menimo v DBUS, pomeni le širšo slovensko baletno ponudbo, ki pozitivno prispeva razvoju in pridobivanju prepotrebnih izkušenj za boljši jutri domačih baletnih plesalk in plesalcev.

Za konec, s posamezni razmišljanji se lahko ali se ne strinjamo, je pa dobro, če jim prisluhnemo in o njih razmislimo. Le tako bomo izluščili tisto, kar je za prihodnost slovenske baletne umetnosti najpomembnejše. Konec koncev, kot pravi tema mednarodne konference Alma Mater Europaea “Za človeka gre”, pri tem pa je naša skupna skrb le ena: za človeka – baletnega plesalca moramo poskrbeti tako, da bo zanj najbolje.

Tomaž Rode, predsednik DBUS

Sledite ali všečkajte:

JAN TRNINIČ DRUGI NA VIBE

Jan Trninič, divjak Konservatorija za glasbo in balet Maribor, se je udeležil mednarodnega baletnega tekmovanja Vibe na Dunaju, ki je potekalo od 26. – 29. marca 2018. V kategoriji Profesionalci “Junior II” je nastopil skupaj z Assijo Sultanovo, prav tako dijakinjo Konservatorija za glasbo in balet Maribor.

Potem, ko sta v prvem krogu tekmovanja plesala variaciji, Jan je plesal Ocean and Pearls (koreografija Gorsky), Assija pa Kitri iz baleta Don Kihot (koreografija Petipa) ter dan za tem sodobno koreografijo, duet iz Radio and Juliet koreografa Edwarda Cluga, sta se uvrstila v finale, kjer sta še enkrat zaplesala variaciji. Na zaključnem Gala baletnem večeru sta nastopila s Clugovim duetom Radio and Juliet.

Jan Trninič je v končnem seštevku zasedel odlično drugo mesto, poleg tega pa je prejel še dve štipendiji, in sicer udeležbo na poletnih baletnih šolah v nemškem Muenchenu ter v Italiji. Z Assijo sta povabljena tudi na Gala baletni koncert v Muenchen, kjer naj bi s Clugovo Radio and Juliet nastopila v kroge mednarodno priznanih plesalcev.

Janu in Assiji za udeležbo in dosežene rezultate iskreno čestitamo!

Sledite ali všečkajte:

ČAS JE ZA VEČ UMETNOSTI NA TV SLOVENIJA

Čas je za več umetnosti na Televiziji Slovenija ali mačehovski odnos slovenske nacionalne televizije do domače umetnosti in umetnikov

Ni več skrivnost in povsem jasno je, da slovenski nacionalni medij, Televizija Slovenija, goji mačehovski odnos do umetnosti, predvsem slovenske. Če kvantitativno primerjamo umetniške oddaje z na primer športnimi, je razmerje nekje 10% ali še manj umetnosti proti 90% športa. In podobno je tudi z ostalimi programskimi zvrstmi. Ob takšni trditvi bo kaj lahko mimogrede padel očitek, da to ne drži, da je umetniških filmov dovolj.  Toda ne govorim le o filmih, med katerimi se tako ali tako sila redko znajde kakšna domača stvaritev, ampak o slovenski umetnosti na sploh. 

Torej, oddaj o slovenski umetnosti in umetnikih je malo, če pa že kakšna prijadra na program, se to večinoma zgodi ob uri, ko slovenska delovna populacija, šolarji, dijaki in študenti večinoma že ležejo k počitku. Mimogrede je vmesno vprašanje: Kakšen bo odnos današnje mladine do umetnosti, ko bo ta odrasla? Televizijski medij bi moral v največji meri skrbeti za izobraževanje, kajti tudi oddaje iz umetnosti, pa naj bodo to baletne, dramske, operne, lutkovne predstave, koncerti klasične in jazz glasbe, dokumentarne oddaje kot oddaje o knjigi in njih pisateljih, o pesnikih in drugih slovenskih umetnikih … izobražujejo, iščejo nove ljubitelje in poznavalce posameznih umetniških področij … 

Slovenci tako radi kritiziramo Hrvate, a moramo jim priznati ponos hrvaškega nacionalnega medija HRT. V njihovih programih se umetnost vrsti, na programu jo lahko najdeno zjutraj, dopoldne, popoldne, zvečer. Skratka, HRT skrbi za identiteto in izobraženost lastnega naroda!

Govorimo o baletu. Za kaj več bi se morala slovenska umetnost oziroma nje kreatorji zbrati in preprosto zahtevati več umetnosti na televiziji. Če ima politika svoj program, ga ima lahko tudi umetnost. Programi na slovenski nacionalni televiziji se ne financirajo le iz davkoplačevalskega denarja, zanje vsak mesec, po sila demokratičnem sistemu – hočemo nočemo, plačujemo RTV prispevek. Ali zanj vsaj dobimo kar pričakujemo …? Kot večina ostalih umetniških zvrsti, tudi Balet v programe Televizije Slovenija zaide redko, večinoma v nočnih urah. A za to ne smemo kriviti prav vseh! Danica Dolinar, urednica Uredništva za resno glasbo in balet, pa Tina Šrot, novinarka umetniškega in kulturnega programa in zagotovo še kdo se trudijo umetnost, tudi baletno, postaviti na mesto, ki ji pripada. Uspešno? Nikakor! Odgovornost najdemo pri vodstvu. 

Če so se včasih baleti na Televiziji Slovenija redno snemali, baletne oddaje redno predvajale, baletni umetniki pa za njihovo delo prejemali solidna plačila, je danes kaj takega le še spomin na preteklost. Morda Jugoslovansko, ko je država še gojila odnos do umetnosti in umetnikov! Zdaj že leta poslušamo, da denarja ni, zato ne morejo snemati baletnih predstav slovenskih nacionalnih baletnih ansamblov, baletov slovenskih koreografov, baletnih koncertov …  Saj bi jih želeli, a le tako, da bi umetniki delali zastojn. Pa se mimogrede vprašamo, koliko denarja gre za prenose športnih dogodkov, na primer olimpijade, lige prvakov, svetovnega pokala v alpskem smučanju, slovenske nogometne lige … Zagotovo ne malo! In če se denar najde za šport, se mora najti tudi za umetnost! Vsaj pravilno in pravično bi se moral razporediti.

Pred nedavnim je v informativnem programu na prvem programu Televizije Slovenija zazvenela športna novica: “Zasedel je odlično 38. mesto”.  Spoštovani, če v Poročilih govorite o odličnem 38. mestu slovenskega športnika, zakaj nikoli in nikdar ne poročate o zavidljivih dosežkih slovenskih baletnih umetnikov, slovenskih baletnih ansamblov, ki niso uveljavljeni le doma ampak širom sveta. Ste kdaj poročali o svetovljanskih gostovanjih mariborskega ali ljubljanskega Baleta? O dosežkih Edwarda Cluga v tujini? O nastopu Tjaše Kmetec in Petra Đorčevskega v Miamiju? … Morda, a tako redko, da spomin umetnost neumetniškim dušam briše. Dejali boste: “Saj Tina Šrot poroča v oddaji Osmi dan”. Da, a oddaja, ki je na sporedu enkrat tedensko še ni kontinuirano poročilo kulture in umetnosti! In, če si Modrijani zaslužijo najprestižnejše mesto v programu Televizije Slovenija, to je ob 20. uri na prvem programu neposredno po televizijskem Dnevniku, bi tja morala najti pot tudi umetnost!

Najbolj obsojanja vreden pa je odnos vodstva javnega zavoda Radiotelevizije Slovenija. Tomaž Rode, predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije se je v začetku januarja s protestnim pismom odzval na prispevek v informativni oddaji Dnevnik, v katerem so poročali o okroglih obletnicah v letu 2018. Našteli so jih celo vrsto, na 100 letnico slovenskega poklicnega baletnega ansambla oziroma slovenskega baleta pa so pozabili. Zanimivo je, da se je korektno odzvala sedaj baje že nekdanja odgovorna urednica informativnega programa, Jadranka Rebernik, ki je zapisala: “… nimam sicer neposrednega vpliva na to, kar pripravijo kolegi iz kulturno-umetniškega programa za informativni program, vendar Vam bom vseeno odgovorila. Popolnoma razumem Vaše nezadovoljstvo, vendar žal Špela (op. novinarka Špela Kožar, ki je pripravila prispevek) v dveh minutah najbrž ni mogla našteti  vseh obletnic, gotovo je še kaj izpustila. Kot so mi pojasnile kolegice iz uredništva kulture, so sicer to informacijo, ki jo omenjate, objavili  v oddaji Osmi dan,  dne 28.12. 2017. Dopuščam možnost, da ste to spregledali ali pa se Vam je to zdelo premalo. S kolegico Šavlovo sva se dogovorili, da ob prvi priložnosti pripravijo poglobljen prispevek za Dnevnik ali Odmeve, ki bo posvečen slovenskemu baletu.”.  Rebernikova tako v svojem korektnem zapisu poudarja še nekaj, in sicer pičli dve minuti, ki ju je Televizija Slovenija v Dnevniku, dne 2. januarja 2018, namenila kulturi in umetnosti. Sila malo vizavi odtalim rubrikam! 

Pravi odnos Televizije Slovenija do umetnosti seveda prepoznamo v odgovoru vodilnih. Če se generalni direktor RTVS, Igor Kadunc in varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTVS, Ilinka Todorovski na pismo sploh nista odzvala, pa je njuno “čast” zagotovo oprala  direktorica TVS, mag. Ljerka Bizilj z zapisom: “Verjemite, da tudi področju baleta namenjamo veliko pozornosti. Če pa smo kaj preskočili, bomo gotovo nadoknadili.”. Iz zapisa lahko sklepamo, da mag. Lijerka Bizelj dejansko nima vpogleda o kvaniteti programskega predvajanja posameznih področij ali pa ji za umetnost ni mar. 

Večkrat je bilo slišati tudi očitek, češ, da kulturne in umetnostne oddaje niso tako številčno gledane kot nekatere ostale. Pa se, dragi odgovorni zavedate, da je številčnost gledalstva odvisna od kontinuitete in pogostosti posameznih oddaj? 

Prebivalci Republike Slovenije plačujemo mesečni RTV prispevek ne glede ali programe Televizije Slovenija spremljamo ali ne. Če država od svojih državljanov zakonsko odreja plačilo prispevka, bi bilo v demokratični družbi razumljivo vsaj, da od plačevanja dobijo tudi kakšno korist. Za ljubitelje umetnosti, pa tiste, ki se zavedajo, kako pomembna je umetnost za izobraževanje in razvoj prihodnjih generacij, predvsem pa za kulturno in umetniško identiteto naroda, bi lahko uslišali vsaj že tolikokrat izrečeno željo po številčnejših umetniških programskih vsebinah, seveda ob primernih urah. Pa se bo kaj takega sploh zgodilo? Dokler se umetniki v zahtevi ne združimo, dokler brezkompromisno ne zahtevamo sprememb in pokličemo odgovorne na zagovor, nam ostane le eno: Upanje umre zadnje! 

Tomaž Rode, predsednik DBUS

Sledite ali všečkajte:

ORLANDIA V PTL

Risima Risimkin

ORLANDINA

Koreografija za Rosano Hribar

Orlandina je predstava posvečena plesalki Rosani Hribar in času. Izhaja iz knjižne predloge Virginie Woolf z naslovom Orlando, ki je bil prvič objavljen leta 1928. Orlandina, kot jo je poimenovala avtorica, je aktualizirana intimna pripoved ženske, ki hkrati izraža simptom širše družbe, ne le v odnosu do žensk, temveč v dojemanju esence človeškega bivanja in hrepenenja, ki se skozi stoletja ni prav nič spremenilo. Vsebina se prepleta skozi pogled treh močnih žensk iz različnega kulturnega, političnega in časovnega obdobja, Virginie Woolf, Risime Risimkin in Rosane Hribar.

Sledite ali všečkajte:

BALETNE ODDAJE NA TV SLOVENIJA V MARCU IN APRILU 2018

ODDAJE O BALETU

 

Nedelja, 4.3. TVS1 ob 00:20

Za lahko noč  – Mladi slovenski balet

GUSAR, pas de deux,

Plešeta  A. Medič in Y. Muraishi


Sreda, 14.3. TVS2 ob 20:00   

Na utrip srca – JIŘI in OTTO BUBENIČEK

češki portretni film


Nedelja, 1.4. TVS1 ob 23:50 

Televizijska baleta

F.Poulenc, S.Mokranjac – V.Dedovič: KAJN IN ABEL

J.S.Bach – M.Šparemblek: MAGNIFICA


Nedelja, 8.4. TVS1 ob 23:50

J.Massenet- V.Dedovič: MEDITACIJA IZ OPERE THAIS 


Nedelja, 15.4. TVS1 ob 23:20

R. Wagner – I. Kosi: TRISTAN IN IZOLDA 

Plešeta: A. Hriberšek in T. Rode


Nedelja, 22.4. TVS1 ob 23:00

R. Wagner – M. Šparemblek: SIEGFRIEDOVA IDILA 

Balet SNG Opera in balet Ljubljana


Nedelja, 29.4. TVS1 ob 23:00

Svetovni dan plesa

Pia in Pino Mlakar: LOK – Izročilo in sporočilo

Sledite ali všečkajte:

V SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA PRIHAJA PREMIERA BALETNEGA VEČERA BALET 100

Pia in Pino Mlakar, Vlasto Dedovič, Milko Šparemblek

BALET 100

Baletni večer (triptih) 

Premiera: 12. april 2018 ob 19.30

Stoletnico zasnove poklicnega ljubljanskega baletnega ansambla v letu 1918 bodo v SNG Opera in balet Ljubljana obeležili s postavitvijo baletnega triptiha, sestavljenega iz večera koreografov, ki so umetniško obogatili slovensko baletno umetnost v preteklosti. Dogodek bo prvi v naboru različnih tematskih in vsebinskih obeleževanj tega pomembnega trenutka za slovenski kulturni prostor. Občinstvu želimo ponuditi zgodbo, ki bo rekonstrukcijo brala na nov, neobremenjen način. Obnovitev treh plesnih stvaritev pa bo hkrati odprla možnosti za plesno študijo nekdanjega konteksta, skupne plesne dediščine in njenega vpliva na današnjo baletno umetnost.


LOK, plesna pesnitev

Koreografija: Pia in Pino Mlakar

Pia (1910–2000) in Pino (1907–2006) Mlakar sta umetniški par evropskega slovesa, plesalca, koreografa in baletna pedagoga, ki sta slovenskemu baletu vtisnila neizbrisen pečat. Njun ikonični plesni duet Lok (1940) je stvaritev, ki so jo poimenovali »brezčasje nad prizori časa«. Vse v tej najnežnejši stvaritvi Pie in Pina Mlakarja je docela prepojeno s čarom silno tankočutne intimnosti.


ŽICA

Koreografija: Vlasto Dedovič

Glasba: Janez Gregorc 

Vlasto Dedović (1934–2013) se je slovenskemu baletu zapisal že s prihodom v Ljubljano, kjer je razen nekaj let, ki jih je preživel na Švedskem, živel, poustvarjal in ustvarjal podobo slovenske baletne umetnosti. Prijateljeval je s številnimi ustvarjalci iz drugih umetniških zvrsti, to ga je bogatilo in utrjevalo v prepričanju, da je prav dialog med umetniki dobro vodilo za doseganje ustvarjalnih ciljev. Njegov prvenec Žica (1976) je rezultat sodelovanja s skladateljem Janezom Gregorcem (1934–2012) in likovnim umetnikom Jožetom Spacalom (1939).


PASTORALNA SIMFONIJA

Koreografija: Milko Šparemblek

Glasba: Ludwig van Beethoven

Koreograf Milko Šparemblek (1928) je tretji baletni svetovljan v vrsti baletnih umetnikov, katerih dela bomo ponovno oživili na našem odru. Pastoralno simfonijo na istoimensko skladbo Ludwiga van Beethovna (1770–1827) je za naš ansambel postavil leta 1986. Njegova prisotnost bo, navkljub častitljivim letom, pomenila tudi dragoceno srečanje s še živečimi umetniki slovenskega in evropskega baleta.

 

Sledite ali všečkajte:

SLOVENSKI BALET BO PRAZNOVAL 100 LET

Kaj se nam obeta ob 100-letnici slovenskega baleta?

Slovensko deželno gledališče, danes SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je leta 1918 pričel z delovanjem prvi poklicni baletni ansambel pri nas

V sezoni 2018/2019 bomo praznovali 100-letnico zasnove poklicnega baletnega ansambla. Septembra 2018 bo minilo natanko 100 let, od kar je bil v Ljubljani v tedanjem Deželnem gledališču ustanovljen prvi poklicni baletni ansambel v Sloveniji. Ljubljani je kasneje sledil Maribor. Ob visokem jubileju slovenskega baleta bodo potekale svečane aktivnosti, ki jih s skupnimi močmi pripravljajo Društvo baletnih umetnikov Slovenije, SNG Opera in balet Ljubljana, SNG Maribor, Cankarjev dom, Slovenski gledališki inštitut in Televizija Slovenija. 

Praznovanje stote obletnice se bo uradno pričelo 12. aprila 2018 s premiero baleta BALET 100 v produkciji Baleta SNG Opera in balet Ljubljana. Za baletni triptih so izbrali dela treh slovenskih koreografov, LOK Pie in Pina Mlakarja, ŽICO Vlasta Dedoviča in PASTORALNO SIMFONIJO Milka Šparembleka. Čeprav vsa tri dela spadajo med najvidnejše slovenske koreografske kreacije, pa ob visokem jubileju ne bomo smeli pozabiti tudi na druga sloveča imena domače baletne koreografije: Majne Sevnik, Henrika Neubauerja, Metoda Jerasa in drugih. 

18. aprila 2018 bo prav tako v SNG Opera in balet Ljubljana letošnji SVEČANI BALETNI KONCERT S PODELITVIJO STROKOVNIH NAGRAD LYDIE WISIAKOVE, ki ga bodo tako kot v preteklih letih, tudi v jubilejnem letu s skupnimi močmi pripravili Društvo baletnih umetnikov Slovenije, Balet SNG Opera in balet Ljubljana ter Balet SNG Maribor. 

Tudi TUTU – Slovensko baletno tekmovanje in Četrto slovensko tekmovanje koreografskih miniatur bosta v letu 2018 posvečena praznovanju obletnice. Tekmovanje bo potekalo od 19. – 21. junija 2018.

Društvo baletnih umetnikov Slovenije bo v poletnem času, med 21. julijem in 4. avgustom 2018 praznovanju stote obletnice slovenskega baleta posvetilo prav vse baletne dogodke v okviru POLETNEGA FESTIVALA PIRAN 2018

12. novembra 2018 bo na sporedu osrednji dogodek praznovanja, SLAVNOSTNI BALETNI KONCERT SLOVENSKEGA BALETA v SNG Opera in balet Ljubljana. Koncert bo obeležila podelitev plaket slovenskega baleta za delovanje v slovenskem baletu ter plaket za neprecenljiv prispevek slovenski baletni umetnosti.  Slavnostni baletni koncert se bo pričel predvidoma z uvodnim defilejem – mimohodom vseh aktivnih in nekdanjih, še živečih, slovenskih in v Sloveniji delujočih baletnih umetnikov, po defileju pa bo na sporedu koncert slovenskih in v Sloveniji delujočih baletnih umetnikov. Koncert z enakim programom bo nato na sporedu še na Velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Maribor. 

V sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom (Slogi) v Ljubljani in Slovenskim narodnim gledališčem SNG Maribor v Mariboru, bodo od aprila dalje enkrat mesečno potekale OKROGLE MIZE O BALETU IN SREČANJA S SLOVENSKIMI BALETNIMI UMETNIKI. V Ljubljani bodo srečanja potekala v dvorani Slovenskega gledališkega inštituta v Mariboru pa v SNG Maribor. Vsa srečanja bodo vsebinsko vezana na delovanje tako ljubljanskega kot mariborskega baleta, podrobnejše vsebine pa bodo dostopne na spletnih straneh Društva baletnih umetnikov Slovenije, Slovenskega gledališkega inštituta ter SNG Maribor. 

Od 13. maja 2019 do 13. junija 2019 bo v 1. preddverju Cankarjevega doma razstava z naslovom PO SLEDEH SLOVENSKEGA BALETA, katere avtorica bo Danice Dolinar. Razstavo bo predvidoma oblikovala Jasna Andrić. Pri realizaciji razstave bodo sodelovali Društvo baletnih umetnikov Slovenije, Cankarjev dom, SNG Opera in balet Ljubljana, SNG Maribor in Slovenski gledališki inštitut. Po zaključku razstave v Ljubljani, bo ta na ogled v SNG Maribor.

21. maja 2019 bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma na sporedu MEDNARODNI GALA BALETNI KONCERT s priznanimi mednarodnimi in domačimi baletnimi umetniki. Dogodek je simbolično vezan na dejstvo, da je slovenski balet danes del širšega, mednarodnega prostora;

Po ljubljanski uprizoritvi bo MEDNARODNI GALA BALETNI KONCERT na sporedu še v SNG Maribor;

Prav tako junija 2019 pa bo na sporedu že dolgo pričakovano PRVO SLOVENSKO MEDNARODNO BALETNO TEKMOVANJE, ki bo potekalo v SNG Opera in balet Ljubljana. 

V okviru praznovanja 100-letnice slovenskega baleta bosta izšle tudi dve knjigi. Prva, katere izid je predviden v letu 2018, bo nosila naslov SLOVENSKI BALETI, avtor pa je Henrik Neubauer. Druga knjiga z naslovom PO SLEDEH BALETA, ki bo opisovala celotno zgodovino baleta na Slovenskem, bo izšla sočasno z razstavo v Cankarjevem domu. Njena avtorica bo Danica Dolinar, ki je svoje življenjsko raziskovalno delo posvetila prav razvoju plesa in baleta.

Sledite ali všečkajte:

NA NAŠIH BALETNIH ODRIH V MARCU IN APRILU 2018

Petek   

2. marec 2018

19.30        

Gaj Žmavc, Edward Clug, Alexander Ekman   

LEVA DESNA, LEVA DESNA                

PREMIERA   

SNG Maribor

Velika dvorana

Sobota   

3. marec 2018

19.30

Gaj Žmavc, Edward Clug, Alexander Ekman   

LEVA DESNA, LEVA DESNA

SNG Maribor   

Velika dvorana

Torek   

6. marec 2018

19.30

Gaj Žmavc, Edward Clug, Alexander Ekman   

LEVA DESNA, LEVA DESNA

SNG Maribor   

Velika dvorana

Sreda   

7. marec 2018

18.30

Gaj Žmavc, Edward Clug, Alexander Ekman   

LEVA DESNA, LEVA DESNA

SNG Maribor   

Velika dvorana

Četrtek   

8. marec 2018

19.30

Gaj Žmavc, Edward Clug, Alexander Ekman   

LEVA DESNA, LEVA DESNA

SNG Maribor   

Velika dvorana

Sobota   

10. marec 2018

18.00

    Gaj Žmavc, Edward Clug, Alexander Ekman   

LEVA DESNA, LEVA DESNA

SNG Maribor   

Velika dvorana

Nedelja   

11. marec 2018

17.00

Gaj Žmavc, Edward Clug, Alexander Ekman   

LEVA DESNA, LEVA DESNA

SNG Maribor   

Velika dvorana

Torek   

13. marec 2018

19.30

   Gaj Žmavc, Edward Clug, Alexander Ekman   

LEVA DESNA, LEVA DESNA

SNG Maribor   

Velika dvorana

Četrtek   

15. marec 2018

20.00

Ana Pandur Predin   

FIREBIRD

Cankarjev dom   

Dvorana Duše Počkaj

Petek   

16. marec 2018

20.00

Ana Pandur Predin   

FIREBIRD

Cankarjev dom   

Dvorana Duše Počkaj

Petek   

23. marec 2018

20.00

Risima Risimkin   

ORLANDINA

Koreografija za Rosano Hribar

PTL – Plesni teater Ljubljana
Ponedeljek   

25. marec 2018

20.00

Risima Risimkin   

ORLANDINA

Koreografija za Rosano Hribar

PTL – Plesni teater Ljubljana
Nedelja   

26. marec 2018

20.00

Risima Risimkin   

ORLANDINA

Koreografija za Rosano Hribar

PTL – Plesni teater Ljubljana
Sobota   

7. april 2018

19.30

SYDNEY DANCE COMPANY    

Cheng Tsung-Lung

POLNA LUNA/TEMNA SVETLOBA/GNU

Cankarjev dom   

Gallusova dvorana

Četrtek   

12. april 2018

19.30

Vlasto Dedovič, Pia in Pino Mlakar, Milko Šparemblek   

BALET 100

PREMIERA   

SNG Opera in balet Ljubljana

Petek   

13. april 2018

18.00

Vlasto Dedovič, Pia in Pino Mlakar, Milko Šparemblek   

BALET 100

SNG Opera in balet Ljubljana
Sobota   

14. april 2018

19.30

Vlasto Dedovič, Pia in Pino Mlakar, Milko Šparemblek   

BALET 100

SNG Opera in balet Ljubljana
Torek   

17. april 2018

19.30

Vlasto Dedovič, Pia in Pino Mlakar, Milko Šparemblek   

BALET 100

SNG Opera in balet Ljubljana
Sreda   

18. april 2018

19.30

SVEČANI BALETNI KONCERT 2018   

Svečana podelitev nagrad s področja baletne umetnosti v Sloveniji

SNG Opera in balet Ljubljana
Četrtek   

19. april 2018

19.30

Vlasto Dedovič, Pia in Pino Mlakar, Milko Šparemblek   

BALET 100

SNG Opera in balet Ljubljana
Petek   

20. april 2018

18.00

Adolph Adam   

GISELLE

SNG Maribor   

Velika dvorana

Sobota   

21. april 2018

19.30

Adolph Adam   

GISELLE

SNG Maribor   

Velika dvorana

Nedelja   

22. april 2018

17.00

Jiří in Otto Bubeníček   

DOKTOR ŽIVAGO

SNG Opera in balet Ljubljana
Ponedeljek   

23. april 2018

11.00

Jiří in Otto Bubeníček   

DOKTOR ŽIVAGO

SNG Opera in balet Ljubljana
Torek   

24. april 2018

19.30

Jiří in Otto Bubeníček   

DOKTOR ŽIVAGO

SNG Opera in balet Ljubljana
Sledite ali všečkajte:

SYDNEY DANCE COMPANY IN ANA PANDUR MARCA V CANKARJEVEM DOMU

SYDNEY DANCE COMPANY

Cheng Tsung-Lung 

POLNA LUNA/TEMNA SVETLOBA/GNU

Skupino Sydney Dance Company je leta 1969 z imenom Dance Company ustanovila Suzanne Musitz. V letih 1975–76 jo je vodil nizozemski koreograf Jaap Flieer, do 1979 avstralski koreograf Graeme Murphy. Leta 1979 sta Murphy in njegova sodelavka Janet Vernon ime skupine spremenila v Sydney Dance Company. Od 2009 skupina deluje pod umetniškim vodstvom koreografa Rafaela Bonachele. V Ljubljano prihaja s triptihom.

Polna luna v koreografiji Cheng Tsung-Lunga se predaja raziskovanju tistega, kar najmočneje zaposluje plesalčevo in gledalčevo zbranost – nikoli povsem ne pojasnjene meje, na kateri je človek izstopil iz živalskega sistema oziroma točke, skozi katero se vanj vedno znova (nehote) vrača.

Temna svetloba koreografa Rafaela Bonachele je potovanje po svetu svetlobe in teme, iskanje pravega razmerja med skritim in vidnim, med fizičnim in zvočnim. Je etuda, ki zavestno krši pravila klasičnega baletnega slovarja in zato uspešno prestopa meje med različnimi stilnimi obdobji.

Etuda Gnu koreografinje Gabrielle Nankivell se začne s solom plesalca, katerega gibi so enako močno človeški kot živalski. Primarni, korajda mitski, kot podoba gnuja, ki se počasi izriše na ozadju odra. Solu sledijo dueti, trii, kvarteti, znotraj katerih se vzpostavljajo odnosi in razvija skupinska dinamika. Vse seveda skozi gibanje in izmuzljivo zvočno krajino, ki daje etudi značaj časovne in prostorske neulovljivosti.


Ana Pandur

FIREBIRD

Križanec metalskega koncerta, flamenko koreografije, začinjen s performativnimi vložki

Koreografija, ples: Ana Pandur

Kitara: Giani Poposki

Kostumografija: Zarja Predin 

Oblikovanje luči: Mitja Novak 

Kaj se zgodi, ko se flamenko spoji z eno najglasnejših in najradikalnejših glasbenih zvrsti? Nastane Firebird, prvi skupini projekt ustvarjalnega tandema plesalke in performerke Ane Predin Pandur ter glasbenika Gianija Poposkega, pevca mednarodno najuspešnejše metal skupine Noctiferia. Firebird je križanec metalskega koncerta, flamenko koreografije, začinjen s performativnimi vložki. Takšen Firebird išče krhko ravnovesje med močjo sodobnega flamenka ter zakonitostmi metala. Predstava nasprotij, glasne glasbe ter lirične telesnosti, neukrotljivega ritma in hipnotičnih kitarskih rifov.

 

Sledite ali všečkajte:

V SNG MARIBOR PRIHAJA PREMIERA BALETNEGA VEČERA LEVA DESNA, LEVA DESNA …

Gaj Žmavc, Edward Clug, Alexander Ekman

LEVA DESNA, LEVA DESNA

Baletni večer (triptih) sodobnih koreografij

Premiera: 2. marec 2018 ob 19.30


MAESTRO

Koreografija: Gaj Žmavc

Glasba: Antonín Dvořák: Simfonija št. 9 v e-molu, “Iz novega sveta”,  op. 95 (4. stavek), Slovanski plesi za klavir, op. 72 (Dumka)

Praizvedba: 2. marec 2018, Velika dvorana 

Koreografska noviteta mladega slovenskega baletnega plesalca in koreografa Gaja Žmavca je po avtorjevih besedah nastala iz navduševanja nad velikimi deli klasične glasbe. Osnovni koncept sodobne koreografije nastaja za 24 plesalcev, ki bodo skozi gib ponazorili orkester, muzo in dirigenta. Avtor se bo ob abstraktni scenografski postavitvi (24 stolov, abstraktna orkestrska školjka) med ustvarjalnim procesom naslonil na zanimiv in očem širše množice skrit proces kreiranja in nastajanja zvoka. Notni zapisi, ki so se ohranili skozi stoletja do danes, so po Žmavčevih besedah brez veščine in virtuoznega obvladanja glasbenih inštrumentov zgolj kos papirja, v katerih pa se skrivajo genialne ideje ustvarjalcev, če jih znamo prebrati na prav način. Za impozantnim zvokom, ki ga proizvajajo orkestri, se skriva kompleksen proces in popolna sinhronizacija mase ustvarjalcev, ki pa je pod popolno kontrolo enega človeka – dirigenta. Glavno koreografovo vodilo bo tako predvsem “plesna orkestracija” oziroma prikaz moči in efekt mase, ki jo na gibalno virtuozen, včasih komičen in igriv način osmišlja ter skozi manipulacijo sestavlja in razstavlja kreator predstave. Sodobni balet Maestro sestavljajo trije medsebojno povezani deli: Kreacija in Muza, Simfonija, Odmev.


HILL HARPER’S DREAM

Koreografija: Edward Clug

Glasba: Milko Lazar

Praizvedba: 16. februar 2013, Opernhaus Zürich

Mednarodno priznani slovenski koreograf Edward Clug je v začetku leta 2013 za operno hišo v Zürichu postavil svojevrstni nov koreografski mejnik, ki je doživel sijajen odziv v tujini in ga želi predstavi- ti tudi slovenskemu občinstvu. Glasbena zasedba (v pisavi slovenskega skladatelja Milka Lazarja) s surrealizmom prežetega dela Hill Harper’s Dream je prav tako nekoliko nenavadna in teži k transcendentalni eteričnosti, saj jo sestavljata dve harfi. Po Clugovih besedah se iz naslova koreografije sugestivno kaže in duhovito združi vizualna in zvočna podoba predstave. Kot pojasnjuje avtor, se Hill Harper’s Dream ne dogaja visoko v gorah niti na ravnem polju, ampak nekje vmes, tj. na 212 centimetrov visokem hribu. Omenjeni vplivi se ne nazadnje odražajo v celovitem estetskem diapazonu in prečiščeni koreografski atmosferi, ki s svojo fantazijsko simboliko trka neposredno na naše nezavedno in obiskovalcu z bogato paleto plesne ekspresije naslika nov sveženj še nedoživetih sanj.


LEFT RIGHT LEFT RIGHT

Koreografija: Alexander Ekman

Glasba: Mikael Karlsson

Praizvedba: 23. februar 2012, Lucent Danstheater, Den Haag

Švedski koreograf Alexander Ekman je nedvomno eden izmed naj-

zanimivejših koreografov sodobnega časa, ki se z globoko meditativnim preizpraševanjem posveča predvsem iluminaciji bivanjskih simptomov današnjega človeka. S svojim neobičajnim smislom za humor, naglimi plesnodramaturškimi preobrati, številnimi elementi presenečenja in premišljenimi izpeljavami ustvarja koreografije, s katerimi se lahko marsikdo poistoveti, najde navdih ali celo poišče ključ do rešitve navidezno nerešljivega problema. 

Koreografijo Left Right Left Right je Ekman ustvaril za haaški Lucent Danstheater v začetku leta 2012, njen osnovni plesni impulz pa se osredotoča na koncentracijo, (pravo)čas(ov)nost oziroma timing in ritem. Lahko bi rekli, da je Ekmanova koreografija, ki bo po praizvedbi v Haagu doživela svojo prvo postavitev prav na velikem odru mariborskega Baleta, nekakšna študija človeškega gibanja, ki se zgodi na dokaj nekonvencionalen način, tj. z uporabo 16 tekalnih trakov, s preprostimi, a zato nič manj prepričljivimi odrskimi učinki in z menjavanjem sodobnih zvočnih pejsažev. Ekmanov umetniški cilj, ki je vselej usmerjen v transformacijo avditorija in premikanje “normirane” percepcije publike, se tudi tokrat navezuje na temeljno vprašanje, ki si ga je zastavil pred ustvarjalnim procesom: “Zakaj pravzaprav potrebujemo to delo?”

Sledite ali všečkajte: