ČAS JE ZA VEČ UMETNOSTI NA TV SLOVENIJA

Čas je za več umetnosti na Televiziji Slovenija ali mačehovski odnos slovenske nacionalne televizije do domače umetnosti in umetnikov

Ni več skrivnost in povsem jasno je, da slovenski nacionalni medij, Televizija Slovenija, goji mačehovski odnos do umetnosti, predvsem slovenske. Če kvantitativno primerjamo umetniške oddaje z na primer športnimi, je razmerje nekje 10% ali še manj umetnosti proti 90% športa. In podobno je tudi z ostalimi programskimi zvrstmi. Ob takšni trditvi bo kaj lahko mimogrede padel očitek, da to ne drži, da je umetniških filmov dovolj.  Toda ne govorim le o filmih, med katerimi se tako ali tako sila redko znajde kakšna domača stvaritev, ampak o slovenski umetnosti na sploh. 

Torej, oddaj o slovenski umetnosti in umetnikih je malo, če pa že kakšna prijadra na program, se to večinoma zgodi ob uri, ko slovenska delovna populacija, šolarji, dijaki in študenti večinoma že ležejo k počitku. Mimogrede je vmesno vprašanje: Kakšen bo odnos današnje mladine do umetnosti, ko bo ta odrasla? Televizijski medij bi moral v največji meri skrbeti za izobraževanje, kajti tudi oddaje iz umetnosti, pa naj bodo to baletne, dramske, operne, lutkovne predstave, koncerti klasične in jazz glasbe, dokumentarne oddaje kot oddaje o knjigi in njih pisateljih, o pesnikih in drugih slovenskih umetnikih … izobražujejo, iščejo nove ljubitelje in poznavalce posameznih umetniških področij … 

Slovenci tako radi kritiziramo Hrvate, a moramo jim priznati ponos hrvaškega nacionalnega medija HRT. V njihovih programih se umetnost vrsti, na programu jo lahko najdeno zjutraj, dopoldne, popoldne, zvečer. Skratka, HRT skrbi za identiteto in izobraženost lastnega naroda!

Govorimo o baletu. Za kaj več bi se morala slovenska umetnost oziroma nje kreatorji zbrati in preprosto zahtevati več umetnosti na televiziji. Če ima politika svoj program, ga ima lahko tudi umetnost. Programi na slovenski nacionalni televiziji se ne financirajo le iz davkoplačevalskega denarja, zanje vsak mesec, po sila demokratičnem sistemu – hočemo nočemo, plačujemo RTV prispevek. Ali zanj vsaj dobimo kar pričakujemo …? Kot večina ostalih umetniških zvrsti, tudi Balet v programe Televizije Slovenija zaide redko, večinoma v nočnih urah. A za to ne smemo kriviti prav vseh! Danica Dolinar, urednica Uredništva za resno glasbo in balet, pa Tina Šrot, novinarka umetniškega in kulturnega programa in zagotovo še kdo se trudijo umetnost, tudi baletno, postaviti na mesto, ki ji pripada. Uspešno? Nikakor! Odgovornost najdemo pri vodstvu. 

Če so se včasih baleti na Televiziji Slovenija redno snemali, baletne oddaje redno predvajale, baletni umetniki pa za njihovo delo prejemali solidna plačila, je danes kaj takega le še spomin na preteklost. Morda Jugoslovansko, ko je država še gojila odnos do umetnosti in umetnikov! Zdaj že leta poslušamo, da denarja ni, zato ne morejo snemati baletnih predstav slovenskih nacionalnih baletnih ansamblov, baletov slovenskih koreografov, baletnih koncertov …  Saj bi jih želeli, a le tako, da bi umetniki delali zastojn. Pa se mimogrede vprašamo, koliko denarja gre za prenose športnih dogodkov, na primer olimpijade, lige prvakov, svetovnega pokala v alpskem smučanju, slovenske nogometne lige … Zagotovo ne malo! In če se denar najde za šport, se mora najti tudi za umetnost! Vsaj pravilno in pravično bi se moral razporediti.

Pred nedavnim je v informativnem programu na prvem programu Televizije Slovenija zazvenela športna novica: “Zasedel je odlično 38. mesto”.  Spoštovani, če v Poročilih govorite o odličnem 38. mestu slovenskega športnika, zakaj nikoli in nikdar ne poročate o zavidljivih dosežkih slovenskih baletnih umetnikov, slovenskih baletnih ansamblov, ki niso uveljavljeni le doma ampak širom sveta. Ste kdaj poročali o svetovljanskih gostovanjih mariborskega ali ljubljanskega Baleta? O dosežkih Edwarda Cluga v tujini? O nastopu Tjaše Kmetec in Petra Đorčevskega v Miamiju? … Morda, a tako redko, da spomin umetnost neumetniškim dušam briše. Dejali boste: “Saj Tina Šrot poroča v oddaji Osmi dan”. Da, a oddaja, ki je na sporedu enkrat tedensko še ni kontinuirano poročilo kulture in umetnosti! In, če si Modrijani zaslužijo najprestižnejše mesto v programu Televizije Slovenija, to je ob 20. uri na prvem programu neposredno po televizijskem Dnevniku, bi tja morala najti pot tudi umetnost!

Najbolj obsojanja vreden pa je odnos vodstva javnega zavoda Radiotelevizije Slovenija. Tomaž Rode, predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije se je v začetku januarja s protestnim pismom odzval na prispevek v informativni oddaji Dnevnik, v katerem so poročali o okroglih obletnicah v letu 2018. Našteli so jih celo vrsto, na 100 letnico slovenskega poklicnega baletnega ansambla oziroma slovenskega baleta pa so pozabili. Zanimivo je, da se je korektno odzvala sedaj baje že nekdanja odgovorna urednica informativnega programa, Jadranka Rebernik, ki je zapisala: “… nimam sicer neposrednega vpliva na to, kar pripravijo kolegi iz kulturno-umetniškega programa za informativni program, vendar Vam bom vseeno odgovorila. Popolnoma razumem Vaše nezadovoljstvo, vendar žal Špela (op. novinarka Špela Kožar, ki je pripravila prispevek) v dveh minutah najbrž ni mogla našteti  vseh obletnic, gotovo je še kaj izpustila. Kot so mi pojasnile kolegice iz uredništva kulture, so sicer to informacijo, ki jo omenjate, objavili  v oddaji Osmi dan,  dne 28.12. 2017. Dopuščam možnost, da ste to spregledali ali pa se Vam je to zdelo premalo. S kolegico Šavlovo sva se dogovorili, da ob prvi priložnosti pripravijo poglobljen prispevek za Dnevnik ali Odmeve, ki bo posvečen slovenskemu baletu.”.  Rebernikova tako v svojem korektnem zapisu poudarja še nekaj, in sicer pičli dve minuti, ki ju je Televizija Slovenija v Dnevniku, dne 2. januarja 2018, namenila kulturi in umetnosti. Sila malo vizavi odtalim rubrikam! 

Pravi odnos Televizije Slovenija do umetnosti seveda prepoznamo v odgovoru vodilnih. Če se generalni direktor RTVS, Igor Kadunc in varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTVS, Ilinka Todorovski na pismo sploh nista odzvala, pa je njuno “čast” zagotovo oprala  direktorica TVS, mag. Ljerka Bizilj z zapisom: “Verjemite, da tudi področju baleta namenjamo veliko pozornosti. Če pa smo kaj preskočili, bomo gotovo nadoknadili.”. Iz zapisa lahko sklepamo, da mag. Lijerka Bizelj dejansko nima vpogleda o kvaniteti programskega predvajanja posameznih področij ali pa ji za umetnost ni mar. 

Večkrat je bilo slišati tudi očitek, češ, da kulturne in umetnostne oddaje niso tako številčno gledane kot nekatere ostale. Pa se, dragi odgovorni zavedate, da je številčnost gledalstva odvisna od kontinuitete in pogostosti posameznih oddaj? 

Prebivalci Republike Slovenije plačujemo mesečni RTV prispevek ne glede ali programe Televizije Slovenija spremljamo ali ne. Če država od svojih državljanov zakonsko odreja plačilo prispevka, bi bilo v demokratični družbi razumljivo vsaj, da od plačevanja dobijo tudi kakšno korist. Za ljubitelje umetnosti, pa tiste, ki se zavedajo, kako pomembna je umetnost za izobraževanje in razvoj prihodnjih generacij, predvsem pa za kulturno in umetniško identiteto naroda, bi lahko uslišali vsaj že tolikokrat izrečeno željo po številčnejših umetniških programskih vsebinah, seveda ob primernih urah. Pa se bo kaj takega sploh zgodilo? Dokler se umetniki v zahtevi ne združimo, dokler brezkompromisno ne zahtevamo sprememb in pokličemo odgovorne na zagovor, nam ostane le eno: Upanje umre zadnje! 

Tomaž Rode, predsednik DBUS

Sledite ali všečkajte: