Nazaj na ARHIV 2012


BABICA IN LONEC PRAVLJIC
 
V sodelovanju: DRUŠTVO BALETNIH UMETNIKOV SLOVENIJE, GLASBENA MLADINA SLOVENIJE IN GLASBENA ŠOLA KRANJ
 
 
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Ponedeljek, 23. aprila 2012
ob 10.45 (predpremiera – razprodano)
in 19.00 (premiera – razprodano)
 
CANKARJEV DOM LJUBLJANA, Linhartova dvorana
Sreda, 25. apila 2012 ob 9.00 in 11.00 (razprodano)
 
KULTURNI DOM IGNACIJA BORŠTNIKA – CERKLJE NA GORENJSKEM
Ponedeljek, 18. junij 2012 ob 17.00 in 19.00
 
Zasedba vlog:
Babica: NADJA STRAJNAR ZADNIK
Rdeča kapica: HANA BREZAR
Sneguljčica: MANCA KUKOVIČ
Intelektualček: BRINA AVSEC
Zaspanček: EMA KAPETANOVIĆ
Kihavček: JERCA URANIČ
Veseljaček: EVA BITEŽNIK
Godrnjavček: GAJA KOLANDER
Jeclavček: HANA MAZI JAMNIK
Sramežljivček: ANA GABRIELA KOSTANJEVEC
Volk: VID ZADNIK
Metka: TARA OSTERMAN
Janko: LANA NOVAK ŠIMENC (23. in 25. 4. 2012); BRINA AVSEC (18. 6. 2012)
Čarovnica: ANA PATE
Lovec: TARA OSTERMAN
Princ: LANA NOVAK ŠIMENC
Ogledalo: META FRELIH, LUNA ROZMAN
Vragci: BRINA AVSEC, EVA BITEŽNIK, META FRELIH, KARMEN HRIBAR SAJOVEC, ANA HUDOBIVNIK, EMA KAPETANOVIČ, GAJA KOLANDER, ANA GABRIELA KOSTANJEVEC, MANCA KUKOVIČ, KLARA MALI, HANA MAZI JAMNIK, LANA NOVAK ŠIMENC, TARA OSTERMAN, ANA PATE, LUNA ROZMAN, BRIGITA ŠENK, JERCA URANIČ (Rebeka Rauch)
Živali: MIA JOČIĆ, MATIJA KAPLER, BRINA LUKANČIČ, MAŠA MARKUN, BRINA RAUCH, MARTIN RAUCH, TINKARA ROZMAN, KARMEN ŠENK, EVA UŠAJ, LUČKA ZATLER
(AJDA BIZJAK, AJDA HUDOBIVNIK, NECA KLEMENČIČ, ANA KOZELJ BREJC, NOA KRELJ, LANA LAPAJNE, ANA RUPNIK, EMA ŠAVLI, MAŠA ŠPRAJC, MIA TANESKI, NATALIÉ ZUPAN TODOROVIĆ, HOJKA ŽUL )
 
SIMFONIČNI ORKESTER GLASBENE ŠOLE KRANJ (Ravnateljica PETRA MOHORČIČ)

 

Dirigent: TOMAŽ KUKOVIČ
Inšpicient: IGOR MEDE
Scenarij, koreografija, režija: TOMAŽ RODE
Asistentka koreografa: DAŠA SKRT
Glasba: JAKA JERINA
Asistentka režije in dikcije: NADJA STRAJNAR ZADNIK
Kostumografija in izdelava kostumov: BARBARA PAVIČEVIČ
Scenografija: TOMAŽ RODE
Scenske poslikave: NATALIJA CAJHEN, NIVES KODELA
Idejna zasnova luči: TOMAŽ RODE
Glasbeno vodstvo: KLEMEN ČERNE
Tehnika GŠ Kranj: IGOR LUKAN, MAID GRBIĆ
 
Za Društvo baletnih umetnikov Slovenije: TOMAŽ RODE
Za Glasbeno šolo Kranj: ravnateljica PETRA MOHORČIČ
 
O pravljici Babica in lonec pravljic:
Slovenski baletni umetnik in Prešernov nagrajenec za življenjsko delo s področja baletne umetnosti, je po krstni uprizoritvi pravljice v izvedbi Glasbene šole Vrhnika, junija 2010, zapisal:
 
Na povabilo Glasbene šole Vrhnika, sva si z ženo z velikim veseljem ogledala premierno izvedbo novega glasbeno-baletnega dela Babica in lonec pravljic. Ob informaciji, da je projekt dolg skoraj celo uro, si nisva mogla predstavljati, da jo bodo izvedli v živo kar gojenci omenjene šole sami.
Torej presenečenje je bilo popolno, pa očitno ne samo za naju, temveč za nabito polno dvorano navdušenih gledalcev, ki kar niso mogli prenehati z aplavzom in nagrajevanjem izvajalcev za resnično uspešno izvedbo. Ker se praktično vse življenje ukvarjamo z odrskim ustvarjanjem, vemo veliko o težavnosti usklajevanja gibalne materije z glasbo, izvajano v živo in o vsem ostalim, povezanim z odrom. Zato je bilo tem bolj presenetljivo, da so svojo nalogo imenitno opravili tudi najmlajši učenci baletnega oddelka, ob sicer res izvrstni izvedbi glasbe Jake Jerina. Navdušujoče dejstvo je bila izjemna odrska zavzetost, tehnična izvedba in igralske sposobnosti mladostnikov ob vedenju, da njihovo šolanje traja šele krajši čas, kar je nedvomno zasluga izjemno uspešnih pedagogov, ki se zavedajo pravega poslanstva vzgoje otrok v pripravi za gledališke poklice, ki niso samo “štrebanje” posameznih elementov in sklopov, temveč presežki, ki se na tej točki šele prično.
Ob ugotovitvah ob tem projektu si človek želi, da bi se več šol ukvarjalo s pripravami takšnih projektov, seveda pa se je treba zavedati ogromnega vložka glavnih ustvarjalcev, v tem primeru je bil to nedvomno Tomaž Rode, ki daleč presegajo okvire zastavljenega rednega dela, a so zato tem bolj dragoceni. Desetletja spremljamo vzgojo mladih na baletno-glasbenem področju in vsakokrat se ponovno izkaže, da so takšni projekti, ki odstopajo od vsakodnevnega rutinskega, včasih suhoparnega in hkrati izjemno zahtevnega dela tisti trenutki, ki s svojimi stimulativnimi posledicami lahko nadomestijo ure in ure pedagoškega vsakdana brez ustreznega adrenalina.
Resnično mojstrstvo pedagoga, ni zgolj samo v posredovanju svojega znanja, temveč je v tem, da pripelje učenca do točke, ko se začne odpirati, ko preseže strah in sram in se neobremenjeno vključi v ustvarjalno delo, ter razkrije tudi svoje prirojene talente. Taki in samo taki učenci predstavljajo resnično bodočnost naših odrskih umetnosti.
In prav to je razlog, da iskreno podpiramo pobude ravnateljev, učiteljev in staršev za oblikovanje takšnih projektov, ki imajo večplastne pozitivne posledične učinke, ki so daleč od ozkih birokratsko-administrativnih pogledov na umetnost. Veselimo se novih projektov seveda s čim večjim številom ponovitev.
                      
Z odličnim spoštovanjem
Vojko Vidmar, baletni plesalec in režiser,
Prešernov nagrajenec, član CID Unesco
 

VSEBINA:

      Prolog

Zgodaj zjutraj Rdeča kapica obišče bolno babico. Prosi jo, naj ji pove pravljico, kajti najraje ima, kadar ji babica pripoveduje pravljice. Babica odgovori, da se mora najprej malce odpočiti, potem pa ji bo pravljico z veseljem povedala.
 
Babičine sanje – Babica in lonec pravljic
Za sedmimi gorami in sedmimi vodami, živi v prekrasnem gradu Sneguljčica. Na vrtu ima sedem palčkov, med katerimi rada poplesuje. Nekega dne se spomni, da je njena babica hudo bolna, zato se odpravi k njej.
 
Na poti po temnem gozdu sreča živali in po plesu z njimi nadaljuje pot.
 
Po dolgi hoji pride do hišice iz marcipana in čokolade. Potrka na vrata in iz hišice stopita Janko in Metka, vsa objokana. Sneguljčica ju vpraša, zakaj jokata? Odgovorita ji, da je čarovnica odpeljala njuno babico. Sneguljčica obljubi, da jima jo bo pomagala najti.  
 
Čarovnica in vragci pitajo babico, ki se vse bolj redi. Nenadoma ugotovijo, da jim zmanjkuje hrane, zato se odpravijo v mesto po nakupih. Ko babica ostane sama, prosi ogledalo na steni naj ji pove, kdo je najdebelejši v deželi. Ko ogledalce odgovori, da v gozdu živi volk, ki je še debelejši, se babica razjezi. V kotlu skuha začarano jabolko, s katerim namerava ugonobiti volka.  
 
Sedem palčkov veselo poplesuje na vrtu, ko se eden izmed njih nenadoma spomni, da med njimi ni Sneguljčice, zato se jo odpravijo iskat.
 
Srečajo lačnega volka, in na njihovo veliko začudenje, da jih ne bo pojedel, skupaj nadaljujejo pot.
 
Pridejo do drvarnice, v kateri ima čarovnica zaprto babico.  Ko jo odklenejo, babica lačnemu volku ponudi jabolko. Ko ta zagrize vanj, se zruši na tla. Babica v želji, da bi bila še debelejša, požre palčke in zaspi.
Sneguljčica, Janko in Metka najdejo babico. Začudeni nad njenim videzom, jo vprašajo, kaj se ji je zgodilo. Lačna babica jih poje in spet zaspi.
 
Čarovnica in vragci se vrnejo z nakupov. Začudeni pričnejo buditi babico….
 

      Epilog

Babica, ki je obljubila, da bo po počitku Rdeči kapici povedala pravljico, se začudena zbudi v objemu številnih otrok. Pove jim, da je imela grozne sanje, vendar da naj jih nič ne skrbi, saj vsi vemo kako dobre so v resnici prave babice. Veseli otroci in babica skupaj zapojejo pesem – Odo vsem babicam sveta.