Nazaj na ARHIV 2015


ANATOMIJA SREČANJA: SYLVIA, CARMEN, MARÍA, Tartinijev trg Piran, 3. avgust 2015 

 

Koreografija: Ana Pandur

Glasba: Vito Marenče

“Flamenko, ki izhaja iz oblike klasičnega baleta v Španiji (ali bolje Bolero, ki je popolna sinteza klasičnega baleta in flamenka), je tokrat načrtno izmaknjen barviti kričavosti in dopadljivi harmoničnosti, ter se v izvedbi Ane Pandur realizira kot večplastna plesna govorica, v kateri plesalka skozi razsekano dinamiko razgrne pred nami dotični ples fragmentarno, ga upočasnjuje, dozira, izpostavlja gibalne detajle, se prepušča stanjem zamaknjenosti, repetira zanke premikov – skratka: ga idealizira, mehanizira in razdira obenem. S tem ne pokaže le razpona lastne zmogljivosti in osebne bivanjske zvezanosti z njim, pač pa z »dekonstrukcijo« flamenka ter odrsko soodvisnostjo naznani njegove intrigantne in manj tradicionalne sporočilne potenciale.”

Anatomija srečanj v koreografiji in plesu Ane Pandur ter v izvedbi obeh solistov, pevke Vesne Zornik in glasbenika, kitarista Vita Marenčeta, je predstava radosti, bolečine in lepote življenja opevanih v zvokih in v plesu, je predstava življenjske filozofije zaobjete v siju umetniškega jezika in v skladju izvedbe.

Kljub temu, da bi pričakovali, da bo glede na navdih Sylvie Plath predstava izražala držo do življenja kot zakletega suženjstva, kot nečesa, kar boli, povzroča trpljenje in solze, pa osebni izraz ustvarjalcev bolj spominja na življenje kot pustolovščino in v ospredje postavlja veselje ob pogledih, srečanjih, občutjih, kot da govoriš isti jezik, podpori, skratka stvari, zaradi katerih lahko poletiš.”

Anatomija je že v izhodišču dvojna; po eni strani gre za srečanje treh elementov: plesa, petja in glasbe, po drugi pa za umetnike, ki so s svojimi potmi bistveno zaznamovale prostor, v katerem delujejo. Veliko plesalko flamenka Carmen Amayo in ameriško pesnico in pisateljico Sylvio Plath si je plesalka in koreografinja Ana Pandur vzela kot izhodišče predstave; v kateri je med časom, ki je minil, in trenutkom danes postavila – zrcalo. »Zrcalo, v katerem se vidim in ki vidi mene, in s katerim se nikoli ne bi strinjala, da sem to zares jaz. Jaz, ki imam svoje telo, svojo pesem, svoj glas. Jaz, ki nenehno pripovedujem, ki sem zdaj tu – in me hkrati ni, čeprav se zdi, kot da nisem nikamor odšla. Pa sem to res jaz, ali zgolj sreča-nje s teboj? S tvojo pesmijo, tvojim glasom, s tvojim telesom? Gledališče je mesto hrepenenja; biti nekdo drug, si želeti nečesa

drugega, početi nekaj drugačnega; nekaj, kar nisem jaz«.

Pred petdesetimi leti je umrla Sylvia Plath, pred stotimi leti se je rodila Carmen Amaya, medtem ko se zdi, da pesem Maria de la O ni nikamor odšla, temveč je njena otožna melodija več čas tu in odseva v – zrcalu, v katerem se sproti zabrisuje skupaj z gibom plesalke na drugi strani.

Ana Pandur

Diplomantka španščine in filozofije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, je zaključila baletno šolanje na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani. Nase je opozorila z oblikovanjem koreografije za 5. Gala večer novih baletnih koreografij na slovenskeo glasbo. Ker jo je sila zanimala sinteza baleta v povezavi s flamenkom, se je odločila posvetiti se preučevanju flamenka, in sicer v okviru študija in tudi kasneje. Med letoma 2002 in 2004 je študirala flamenko ples na akademiji Amor de Dios v Madridu pri mojstrici Merche Esmeraldi in drugih. Po vrnitvi v Slovenijo je ustanovila Plesno kulturno društvo Flamenko, ki je osrednja organizacija za razvoj, promocijo in izobraževanje flamenko pri nas. Kot plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja deluje v Sloveniji in tujini ter nadgrajuje področje flamenka z ustvarjanjem celovečernih plesnih predstav. Redno sodeluje tako s tujimi (Jose Torres Vicente, Leonor Lea) kot s slovenskimi glasbeniki (Mia Žnidarič, Vesna Zornik, Matjaž Stošić, Damir Mazrek, Nino Mureškič, Robert Jukič) kot tudi s plesalci in koreografi (Maša Kagao Knez, Rosana Hribar & Gregor Luštek). V zadnjem času redno sodeluje v flamenko zasedbi Vita Marenčeta, s katero v formatu »plesnega koncerta« nastopajo na številnih festivalih doma in v tujini.

Vito Marenče

Virtuozni kitarist in skladatelj, ki velja za enega najboljših slovenskih flamenko kitaristov, se je tej zvrsti v celoti posvetil na študiju na Rotterdamskem konzervatoriju. Diplomiral je pri svetovnem mojstru flamenko kitare Pacu Peñi, obenem pa se je udeleževal delavnic pri mojstrih, kot so: Juan Gómez Chicuelo, Miguel Ángel Cortez, Paco Serrano in drugi. Igral je na številnih mednarodnih festivalih po Evropi (North Sea Jazz, International Classical Festival Den Hag, De Doelen, Paradiso, Malkweg, Classical festival Lucena Córdoba) in sodeloval s številnimi priznanimi umetniki flamenca: Ángel Muñoz, Nuria Manglano-La Granaína, Silvia Cabeza, Miguel Hiroshi García, Udo Demandt, Jose Ligero, Juan Peñas in drugi. V slovenskemNprostoru igra v številnih glasbenih zasedbah in dolgoletno sodeluje z flamenko plesalko Ano Pandur.

Vesna Zornik

Pevka zasedbe Katalena, je bila večkrat označena za eno najbolj markantnih slovenskih pevk. Pred štirimi leti je ustanovila zasedbo TangoApasionada in leta 2010 izdala istoimenski album, ki navdušuje s klasikami argentinskega tanga. Poleg tega je članica zasedbe Sounds of Slovenia, pripovedovalske ekipe Tri Zdrave Marije in en Oče naš, blesti v vlogi Sapramiške v otroški predstavi Sapramiška 2; Sapramišja sreča, medtem ko ima za seboj bogato diskografijo tako v okviru zasedbe Katalena (Noč čarovnic, 2011, Cvik-Cvak, 2008, Kmečka ohcet, 2006, Babje leto, 2004, (Z)godbe, 2002). Z zasedbo Katalena je odigrala več kot petsto koncertov v Sloveniji in tujini. Z Ano Pandur jo veže dolgoletno prijateljstvo, ki sta ga v predstavi Anatomija srečanja: Carmen, Sylvia, Maria nadgradili s plesno-glasbenim sodelovanjem.